KOROŠKI
Glasilo m e ž iške doline
Leto XXI	Ravne	na	Koroškem,	24.	aprila	1971	št.	2
1941
OF
1971
r *■
L\. •	■
I M »	‘	? '•<. »-v,9* ''?>'? j
i nnatilto4?S'xtr
®ari
i V BRATSKI 60JM1 IVtU |
( S lit JUGOSLOVANSKO 1
*	AfiHAftO
OSVOBODUN! • ‘s »TKI »RUC£ SVETOVNE t
vojne UN.au ► f« ZAie« SALKANSKO ‘J SOVRAŽNO CiAVNINOj
* NAD 130000 i JD AjAtCEV j
)NNtnSKIRHACI5T0VS ; POVELJNIKOM , , j &L “ VOK UEHROM 1 IN TAKO PftlSlUH RASISTI DA SQ POLOmi *
mtiepm
;TirOVOUUOSKO ARMADO J
NAŠ
POMNIK
Foto: R. Vončina
Aleš Mrdavšič — Karel Bevc
Narodnoosvobodilno gibanje v občini Ravne na Koroškem
Kadar govorimo o narodno-osvobodil-nem gibanju na Koroškem, ne moremo prezreti Mežiške doline, tihega gorskega sveta, koder se je razplamtelo partizanstvo z nezadržno silo in doseglo zgledni vrhunec. Veliki dogodki so se odigrali med drugo svetovno vojno v karavanškem svetu med Peco, Raduho, Uršljo goro in Strojno. V hribovskih zaselkih in vasicah, obdanih od neizmernih gozdov, so vso dobo okupacije domovali borci naše osvobodilne vojske. Tu so nastajala prva vozlišča osvobojenega ozemlja in mostišča, ki so povezovala koroške Slovence na tej in oni strani Karavank. Edinstveno je bilo gibanje, ki je v enotni, uporni volji in boju povezovalo borce — hostnike in delovne ljudi tako v Mežiški dolini kakor ob Beli v Podjuni, Rožu in Ziljski dolini, povsod, koder je še živa slovenska beseda.
Krivična vojna, ki so jo zanetili fašistični osvajalci, je zajela že skoraj vso Evropo, ko so po zlomu nenapadalne pogodbe med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo Hitlerjeve čete dne 6. aprila 1941 vdrle v našo deželo in jo pomendrale. Ta datum pomeni začetek mračnega štiriletnega obdobja nemške zasedbe. Nemci so brez bojev in odpora vkorakali v Mežiško dolino ter jo
9.	in 10. aprila 1941 zasedli, j
Takoj po vdoru so zasuli naselja s plakati, ki so svarili prebivalstvo pred nepremišljenimi podvigi, ki bi nasprotovali osvajalčevi volji. V Celovcu je bila natisnjena propagandna revija, ki so jo raztrosili med ljudi in jih z njo vabili, naj se solidarno priključijo velikemu nemškemu rajhu.
Dolina zaradi vojnih operacij ni pretrpela občutnejše škode. Ker so bili porušeni nekateri mostovi in poškodovan železniški predor na Holmcu, je bil oviran in delno prekinjen ves cestni in železniški promet. Nekoliko prizadet je bil rudnik svinca Mežica, kjer so po nalogu jugoslovanske vojaške oblasti v večernih urah dne
8.	aprila razstrelili parno in vodno elektrarno ter dieslov motor. Ker ni bilo električnega toka, je spodnja obzorja rudniških obratov zalila voda, ki je za nekaj časa preprečila obratovanje. Železarna na Ravnah in drugi industrijski obrati pa so zaradi močnega vpliva pete kolone popolnoma nepoškodovani prišli v osvajalčeve roke. Nemški vojaški oddelki so kmalu zasilno usposobili komunikacijske zveze in vzpostavili promet. Ko je bilo 11. aprila zasedeno Velenje, je bila spet zagotovljena dobava električne energije in vsa industrijska podjetja v dolini so pričela obratovati. Hujšo težavo je povzročilo okupatorju pomanjkanje delovne sile, ker je bilo precej delavstva vpoklicanega v jugoslovansko vojsko. Nemške vojaške enote so se zasilno nastanile po bivših žandarmerij-skih postajah in šolah. Tako se je na Ravnah naselilo ' vojaštvo v tolstovrški šoli, orožništvo pa v Veršnikovi hiši na današnji Partizanski cesti. Sedež občine je bil v poslopju, kjer je do nedavna bila na Trgu svobode postaja Ljudske milice. Politične
organizacije so si našle streho v stari šoli pri župnijski cerkvi.
Mežiška dolina je bila takoj po zasedbi podrejena šefu civilne uprave s sedežem na Bledu. Na vsem območju civilne uprave je bila vrhovna stopnja oblasti tajne državne policije (GeStaPo) »Komandeur der SIPO und des SD« — višji zapovedni-ki varnostne službe. Blejska varnostna služba je uredila na Prevaljah svojo izpostavo, ki se je od aprila 1941 do julija 1942 uradno imenovala »Der Komandeur der SIPO und SD in den besetzten Gebieten Karntens und Krains — StaPo Aussen-stelle Pravali.« Izpostava je takoj po osnovanju začela popisovati za selitev določene ljudi, ki so pred vojno nasprotovali germanizaciji in hitlerjanstvu. Pri tem so se posluževali tiralične knjige, ki so jo okupatorske oblasti prinesle s seboj. Izdelana je bila že poprej po podatkih tajnih obveščevalcev, ki so pred vojno živeli na naših tleh. Popisovanje se je izvršilo v tesnem sodelovanju s pripadniki domače pete kolone in člani nemške kulturne zveze, ki so v registra turnih komisijah ocenjevali prebivalce doline po rasnih in političnih merilih.
Ivan Turk, vodilni uslužbenec gozdne uprave grofa Thurna v Mušeniku in bivši črnski župan, je bil prvi aretiran 10. aprila 1941. Odpeljali so ga v zapore v Celovcu, nato pa v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer so ga kmalu nato umorili.
18.	aprila 1941 je bilo aretirano narodno zavedno visoko strokovno uslužbensko osebje vseh industrijskih podjetij v dolini. Že poprej, 10. aprila, pa so okupatorske oblasti prijele in zaprle tudi slovenske učitelje in duhovščino. Med aretiranimi so bili še topilničar Janko Močilnik iz Žerjava, sedlarski mojster Franc Senožetnik iz Crne in mnogo drugih poštenih delovnih ljudi.
Po uredbi, ki je bila izdana 1. maja 1941, so Nemci odstranili in prepovedali vse slovenske napise. Zgolj slučajno so vso vojno ostale nezapažene le slovenske vrstice, napisane nad vhodom na črnsko pokopališče, ki še danes pripovedujejo »Naj neha se tukaj sovraštvo, prepir — kjer našel je človek zaželjeni mir.« Šoloobvezni otroci so morali obiskovati pouk v nemščini, za pošolsko mladino in odrasle pa so bili pripravljeni posebni tečaji nemškega jezika. V vsakem kraju so osvajalci imenovali rasne komisije, ki so raziskovale poreklo ljudi. Dne 14. maja 1941 so pričeli z letaki pozivati prebivalstvo, naj se do 31. junija vpiše v politično organizacijo »Koroško ljudsko zvezo« (Karntner Volksbund).
Okupatorske oblasti so najprej očistile dolino telesno pohabljenih in duševno zaostalih sirot in ciganov. Odpeljali so jih v zbirno taborišče v St. Vid nad Ljubljano, od tam pa dalje v Srbijo in Makedonijo. Večinoma vojne niso preživeli in se je za njimi zgubila vsaka sled. Sirotam so 5. julija sledile družine narodno zavednih delavcev, kmetov in izobražencev. 8. julija 1941 je iz St. Vida nad Ljubljano odpeljal
izgnance v Srbijo in Makedonijo drugi transport. V njem je bilo nad 70 družin iz naše doline. Premoženje izgnancev je bilo zaplenjeno v korist »urada državnega komisarja za' utrjevanje nemštva«. V hudih preizkušnjah je preplašeno ljudstvo spoznalo namene osvajalca in se mu postavilo po robu, spočetka s prikrito kljubovalnostjo, pozneje pa z uporom.
V Mežiško dolino je kmalu prišla vest o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je hkrati pozivala ljudi k oboroženi vstaji. Celice komunistične partije v dolini so dobivale tajna navodila za organiziiano delo od okrožnega komiteja iz Maribora. Od tam je prišel na Prevalje obiskat svoje sodelavce Miloš Zidanšek, iz Mislinje pa Rado Irsic, poznejši sekretar PK za Štajersko. Kurirji so prinašali iz Maribora propagandni material in trosilne letake urarskemu mojstru Henriku Zagerniku, ki jih je s pomočjo zaupnikov razpečaval po vseh krajih v dolini.
Najbolj izrazita uporniška skupina je delovala v Prevaljah. Rodoljubi in pripadniki partije so se shajali na posvetovanja pri Mežnarju nad Brančurnikovo gostilno, v Leškem grabnu, pri Popovi bajti na Le-šahMer v papirnici. Na zadnjem sestanku v Kajžarjevi bajti na Lešah so sklenili, da bodo minirali Stoparjev viadukt. Do uresničitve pa ni prišlo, ker je bila skupina prekmalu odkrita in aretirana.
Misel upora je pognala kali tudi na Ravnah, v Mežici, Žerjavu in Crni.
Na Ravnah je delovala partijska celica pod vodstvom železarja Jakoba Logarja V Mežici so 15. junija 1941 ustanovili protifašistično celico na tajnem sestanku ki je bil v Pustnikovem gozdu. Tam je bilo domenjeno, kakor pripoveduje Benedikt Žagar, da je moral vsak udeleženec pridobiti tri zaupnike, ki naj bi po strogo zaupnem sistemu trojk dalje pridobivali nove pripadnike ter širili revolucionarno in narodnoosvobodilno misel. Podtalni domenek se je med mežiškimi rudarji izvajal zelo učinkovito.
Aktivista Zdravka Pavliča, rudniškega elektrikarja v Žerjavu, sta obiskala njegova brata iz zasavskih revirjev. Pripovedovala sta mu o domačih dogodkih in mu zaupala zadolžitve, ki naj bi jih opravil med rudarji. Tako so pomalem tajno na- ' stajale celice osvobodilnega gibanja
Dijak Jože Knez iz Crne je med prvimi navezal stike z Osvobodilno fronto in partijo Iz Maribora je prinašal literaturo in letake. Zarotnikom se je pridružil tudi učitelj Jože Prislan iz Crne, vodja bivše skavtske organizacije, ki je nekdanjim elanom — mladincem razlagal politični položaj in jih prepričeval, naj postanejo zavedni m borbeni sinovi svojega naroda. Janko Močilnik, topilničar iz Žerjava ki je bil zaprt v Begunjah vse od prihoda okupatorja, je bil ustreljen kot prvi talec
1Zt MZ\Sker,d°hne V začetku meseca avgusta 1941. Dne 4. avgusta 1941 so gestapovci aretirali pripadnike uporniških skupin S
“ H°W V Begunje so odpeljali 36 ljudi. Sest izmed njih so obsodili na smrt in jih kot talce ustrelili. Objava civilne uprave na Bledu z dne 20. avgusta 1941 pričuje:
»Od načelnika civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske postav-[ ljeno izredno sodišče je 19. avgusta 1941
zaradi priprave komunističnih letakov obsodilo na smrt delavce: Henrika Zagernika, Franca Sterna, Jurija Mežnarja, Rafaela Pavlina, Mihaela Špacapana in Antona Jerila, vse iz Prevalj in okolice.« Objava je bila nabita na javnih prostorih po vsej dolini. Pred tem pa je 16. avgusta 1941 izšla nemška odredba, ki je napovedovala smrtno kazen vsakomur, kdor bi pomagal upornikom. Vest o streljanju talcev je med prebivalstvom doline povzročila veliko zaskrbljenost in strah. Delo za narodno-osvo-bodilno misel je zaradi teh dogodkov, zlasti pa slabih in pretrganih zvez s središči revolucionarnega gibanja, nekoliko zaostalo.
V noči med 7. in 8. oktobrom 1941 je
I.	štajerski bataljon, ki so ga sestavljale revirska, savinjska in pohorska četa, napadel Šoštanj. To uspelo partizansko dejanje je odjeknilo tudi po vsej Mežiški dolini. Ljudje so si skrivaj in z odobravanjem pripovedovali o napadu, ki je bil izvršen prvič v neposredni soseski.
20.	novembra 1941 je prišel v Mežiško dolino delegat pokrajinskega komiteja za štajersko dušan Kveder s kurirko in spremljevalko Štefko Štiblerjevo. Na Ravnah se je oglasil pri sekretarju partijske celice Jakobu Logarju, ki je sklical na pobudo prispelega sestanek v gozdu kmeta Zakotnika, nad vodovodom. Na sestanku so obravnavali politično stanje. Dušan Kveder je prisotne zadolžil, da naj ustanavljajo protifašistične celice, zbirajo orožje, strelivo in sanitetni material.
Se ta večer sta se skrivnostna potnika oglasila tudi na Lubasovi domačiji nad Kotljami. Gospodarju sta pripovedovala o Vsem, kar so obravnavali na sestanku. Pri Lubasu sta prenočila in naslednji dan nadaljevala pot prek Leš h kmetu Pratnekar-ju, po domače Jakopiču nad Mežico. V Žerjavu sta se ustavila pri Zdravku Pavliču, nato pa sta odšla v Crno, kjer sta se v gostilni pri Krulcu sestala z zaupniki. Po Črni in okolici ju je spremljal dijak Jože Knez. Ker se je zdelo, da nemško orožni-štvo poizveduje za Kvedrom, mu je Tomo Orehek, bivši upravnik pošte v Črni, ki nau je bil zelo podoben, odstopil svojo osebno legitimacijo, da je lahko brezskrb-neje nadaljeval svojo ilegalno pot.
Z novim letom 1942 so pristaši nacizma Pričeli izvajati zelo močan pritisk na prebivalstvo. Vse mlajše moške so hoteli prisiliti, da bi se vključili v nacistične vojaške formacije (SA, SS, NSKK, NSFK). Članom so razdeljevali uniforme in orožje. Kedno so sklicevali zbore in vaje, kjer so jih učili ravnanja z orožjem ter jih prev-zgajali. Pripravljali so se, da kar najhrup-ncje sprejmejo gauleiterja Rainerja, ki je napovedal svoj obisk in pozneje tudi dejansko prišel v Mežiško dolino 20. maja
1942.
Meseca februarja je prišel v Crno Rudi danhuba, ki je prinesel aktivistom OF nove napotke in smernice za delo.
Mladinci, bivši člani skavtske organiza-Clje iz Črne, ki so morali v rdečih kangli-cah zbirati denarne prispevke za zimsko Pomoč vojakom na frontah, so skrivaj prepričevali ljudi, naj prispevajo čim manj. faradi neprevidnosti pri tem pa so jih odkrili
in ovadili pri tajni policiji, ki jih je ^4. aprila 1942 aretirala in odpeljala v za-P°re na Prevaljah. Po dobrem zagovoru
pri zasliševanju jim niso mogli dokazati krivde in zato so jih 11. maja 1942 izpustili.
Nekaj borcev štajerskega bataljona se je po mnogih hudih hajkah in bojih zateklo v gozdove Smrekovca. Komandant Rudi Knez — Silas in komisar Boris Čižmek — Bor sta jih pripeljala prek Mozirskih planin na Komen, Travnik in Belo peč. Ohranjena nemška poročila pripovedujejo, da je policija iz Črne zvedela za njihovo prisotnost in izvedla s sodelovanjem orožni-štva iz Mežice in Prevalj prvo hajko, ki je trajala od 13. do 18. julija 1942. Sovražnik je ponoči obkoljeval izdano partizansko taborišče na Komnu in čakal na položajih, da bi ga naslednje jutro napadel. Borci pa so pretečo nevarnost pravočasno opazili in so se po edini nezasedeni stezi neopazno umaknili proti Travniku in Hli-povcu. Ob prvem svitu je policija močno napadla izpraznjeno taborišče.
Iz drugega taborišča pod Travnikom se je 11. avgusta 1942 odpravila v Črno partizanska izvidnica, da bi si tam pridobila zaupnike in zbrala podatke o številčni moči žandarmerije. Razdeljena v dve skupini — prvo sta tvorila Silas in Ema, drugo pa Servacij in Aram — je prišla v vas. Svoje naloge ni mogla uspešno opraviti, ker je bila odkrita in izdana. Silas in Ema sta se v najtežavnejših okoliščinah umaknila iz vasi, Aramu in Servacu pa to ni uspelo. V gostilni pri Stulerju ju je presenetila orožniška patrulja. Po kratkem boju je obležal Aram mrtev, Servaca pa so ranjenega na begu ujeli in odpeljali nato v celovške zapore.
Okupator se je zavedal, da so se v okrilje Smrekovca zatekli prvi partizani. Prizadeval si je odkriti jih in je zato pošiljal za njimi civilno oblečene gestapovce in svoje pripadnike.
Borci osvobodilne vojske so z njimi obračunali na Beli peči. 15. avgusta 1942 je bil ustreljen kot talec Jakob Keber, He-dov sin iz Koprivne zaradi sodelovanja z narodno-osvobodilnim gibanjem. Pod vplivom in iz strahu pred kulturbundovcem Rudolfom Pleinerjem, ki je bil krajevni vodja stranke in upravnik gozdnega gospodarstva v Črni, so njemu službeno po-
drejeni gozdarji silili ljudi, da naj prijavljajo slednjega tujega človeka, ki bi ga opazili. Ker so se vrstile in ponavljale prijave o gibanju partizanov, ki jih je orož-ništvo stalno zasledovalo, je prišlo do požiga hribovskih domačij. Najprej je pogorelo na Knežjem in Mlinarskem v Bistri, 28. avgusta 1942 pa je podtaknjeni ogenj upepelil domačije pri Najevniku, Smročoi-ku in na Pudgarskem v Ludranskem vrhu.
29.	avgusta zvečer je bil požgan planinski dom na Uršlji gori. Izletnikom, ki jih je skupina partizanov zatekla na gori, je borka Atena govorila o pomenu osvobodilnega boja. Te noči so pogorele domačije pri Siserniku in' Križanu pod Uršljo goro, dalje pri zgornjem Kotniku v Raz-borju, pri Virtiču na Slemenu (St. Vid) in pri Kovniku v Javorju.
Somišljeniki narodno osvobodilnega gibanja z Raven so se meseca avgusta 1942 tajno sestajali na Navrškem vrhu, v gozdu pri mostu, koder pelje cesta od Ulška proti Avguštinovim tratam. Razpravljali so o političnem položaju in se seznanili z nalogami Osvobodilne fronte.
Prav v tem času se je prek Karavank prebijal na Koroško Kranjčev bataljon
2.	grupe odredov, ki je bil zadolžen, da se združi na Pohorju z borci štajerskega bataljona in poživi na Štajerskem osvobodilni boj. Bataljon se je v neprestanih bojih izmikal številnim zasedam in hajkam, dokler ni prišel iz Železne Kaple na Smrekovec. Po naključju se je 31. avgusta 1942 srečal s partizani revirske čete. Zasledovalci so pritiskali z vseh strani: iz Železne Kaple, Mozirja, Ljubnega in Luč. V hudih bojih so združeni borci odbili sovražnika
5.	septembra 1942 pod Komnom na Smrekovcu. V bojih je padel Jože Letonja — Kmet, sekretar KP za celjsko orožje.
7.	septembra 1942 so utrujeni borci korakali s Smrekovca proti Št. Vidu. Pri počitku jih je dohitela in napadla nemška patrulja, ki so jo uspešno odbili. Nadaljevali so pot na Pohorje.
Naše področje je z njihovim odhodom ostalo za daljše obdobje brez partizanov. Samo Marjetka — Olga Kastelčeva, ki se je v hajkah pod Raduho izgubila, je osamela tavala po Koprivni in iskala zvez.
V Podpeci
V gozdni samoti
V tem času je bila Mežiška dolina izločena iz pristojnosti šefa civilne uprave na Bledu in je postala neposredno podrejena Celovcu. Zato je varnostna služba z Bleda opustila svojo izpostavo na Prevaljah. Tajna policija iz Velikovca je prevzela tudi območje Mežiške doline. Na Prevalje je prihajala samo po potrebi, kadar se je povečala partizanska dejavnost. Postopoma pa se je uveljavljal center tajne policije v Dravogradu, ki se je od jeseni 1942 do kapitulacije uradno imenoval:	»Geheime
Staatspolizei Klagenfurt, StaPo Aussen-stelle Unterdrauburg.« (Tajna državna policija — podružnica Dravograd).
31. avgusta 1942 so bili po orožniških postajah v Dravogradu, Libeličah, Ravnah, Prevaljah, Mežici in Crni ustanovljeni alarmni oddelki. V stalni pripravljenosti je dežuralo najmanj 5 mož, pripadnikov SA in drugih formacij.
Komandant 2. grupe odredov Franc Ro-zman-Stane je s komisarjem Dušanom Kvedrom-Tomažem prve dni oktobra 1942 izvršil pregrupacijo enot na Štajerskem ter na novo ustanovljene bataljone poslal na položaje. Četa partizanov — revircev, ki so se prostovoljno odločili, je bila ponovno poslana v iVJežiško dolino. Po naročilu 2. grupe odredov je prišel k nam v spremstvu Ele Letonjeve-Atene in borca Petje inž. Pavle Zaucer-Matjaž z nalogo, da v vzhodni Koroški poživi narodnoosvobodilno gibanje. Četico revircev, ki so prišli na Koroško, sta vodila komandir Lojze Vresk-Lojz in komisar Milan Mrzel-Mile, oba iz Trbovelj. V četici so bili naslednji borci: mitraljezec Slave Pintar-Ro-bin iz Zagorja, Tone Okrogar-Nestl iz Zagorja, Ivan Mavrič-Stane iz Ljubljane, Rudi Hochkraut-Dolfe iz Trbovelj, Lojze Eberle-Muri, četni kuhar iz Zagorja, Herman Fričko-Ciril iz Zagorja, Juvan-Gorki iz Zagorja, Ivan Uranič-Drago iz Zagorja, Marko Mogu-Marko iz Letuša in Milan Trtnik-Milanček.
Četica revircev se je srečala z Matjažem in spremljevalcema. Združili so se, nadaljevali pot in obiskali kmete v Ludran-skem vrhu, Bistri, Koprivni in Topli. Prepričevali so jih in bodrili ter v neposrednem stiku pridobivali za boj proti osvajalcu. Ker še niso imeli stalnega taborišča, so iskali zanj najprimernejši prostor. Pri kmetu Hedu v Koprivni so našli izgubljeno Marjetko, ki se jim je priključila. Kmetje so jih povsod zaupljivo sprejeli, nudili so jim hrano in jim šli na roke. Izdajstev ni bilo več ali pa so bila le zelo redka. Partizani so opravljali med koroškimi ljudmi odgovorno politično poslanstvo, peli so slovenske narodne in revolucionarne pesmi, dajali so radijska poročila in širili ideje osvoboditve.
Nekoč so odšli v akcijo. Ker je bil Don bolan, je ostal s soborcem Petjo pri kmetu Hedu v Koprivni. Prenočila sta na skednju. Naslednji večer sta se ponovno vrnila prenočevat. Razen domače hčerke Kristine, ki jima je prinesla večerjo, nihče ni vedel zanju.
16.	novembra 1942 je ob svitu prišla k hiši nemška patrulja, v kateri je bilo 12 policajev. Partizana sta si prizadevala, da bi se neopazno umaknila, pa ju je straža, ki je stala na gorici, odkrila; za bežečima je pričela streljati. Don je smrtno zadet obležal, Petjo pa so težko ranjenega ujeli in ubili. Hedov hlapec je moral njuni trupli odpeljati v Črno, kjer so ju v svarilen vzgled izpostavili na ogled pred vojaškim zaporom.
Po vrnitvi z uspešne akcije so partizani odšli na Belo peč, kjer so si 18. novembra 1942 uredili varno skladišče za prehrano. Nato so 21. novembra nadaljevali pot k sv. Jakobu v Koprivno in na Olševo. 26. novembra so se napotili proti sv. Ani in se zvečer oglasili pri kmetu Jeklnu. 28. novembra so krenili v Toplo h Končniku. Ko so se vračali, so srečali Franca Goloba, ki je bil na obhodu v loviščih pod Peco. Po temeljitem razgovoru in zaslišanju so se zbližali. Golob je postal njihov zanesljiv sodelavec in so z njim odslej vzdrževali stalno zvezo zaradi dnevnih poročil. Povezal jih je s koroškim Slovencem Jožetom Šorlijem, ki si je zgradil v Golobovem gozdu zemljanko, v kateri se je skrival pred okupacijskimi oblastmi. Po priključitvi Avstrije k rajhu, ko bi moral odditi v nemško vojsko, je Jože pribežal v Jugoslavijo in se zaposlil kot hlapec pri Jeklnu. Sedaj pa se je ponovno znašel v zagatnem položaju in se je zato zatekel v gozd. Pridružila sta se mu Jože Herle in njegova žena Ivanka, ki sta ob selitvah iz Solčave zbežala in se tako rešila težke usode izgnancev.
Vsi trije so se pridružili partizanom, ki so si potem uredili skupno prezimovališče v Topli, nad Fajmutovo domačijo. Zgradili so pet zemljank, v katerih so prebivali do
15.	januarja 1943. V strahu, da bi jih odkrili, so se potem premestili še za nekaj sto metrov višje v skalovje Pece in si uredili nov tabor. Postojanka v Peci je nudila varno zatočišče tudi prvim partizanom — domačinom, ki so se vključili v koroško četo. V njej je bila osnovana prva tehnika koroškega okrožja. Prebivalci so imeli akumulatorski radijski sprejemnik, ki jim je posredoval dnevna poročila o dogodkih na frontah. Za tisk so imeli samo pisalni
stroj, sestavke je pretipkavala Marjetka. Dvakrat tedensko so raznašali poročila v hribovska naselja in vasi, vse do Črne, Mežice in Železne Kaple. V taborišču so bila vso zimo politična predavanja, ki jih je vodil Matjaž. Borci iz čete so dnevno vadili tudi z orožjem in opravljali taktične vaje.
V taborišče so prihajali partizani po potoku — hudourniku, ki priteka s Pece. Tako so skrbno zabrisali vsako sled za seboj. V strugo potoka so vstopali pri Končnikovem mlinu v Topli in hodili po njej do višine postojanke, od koder so imeli le še par metrov po suhi stezi do zemljank. V Topli so obiskovali vseh pet domačij (Burjakovo, Florinovo, Kordeževo, Fajmutovo in Kon-čnikovo) ter bili z vso sosesko v najtesnejših prijateljskih zvezah. Počutili so se varno kot doma ali na osvobojenem ozemlju. Zato so sklenili, da v tem neposrednem območju niso napadali sovražnika, ker so želeli v miru prezimiti.
Dosleden in zanesljiv partizanski zaupnik je postal rudniški elektrikar Štefan Mlačnik iz Podpece. Vzdrževal je stalno povezavo med koroškimi borci in dolino. Prenašal je literaturo in poročila, v rudniški elektro delavnici obrata Helena je polnil radijske akumulatorje in jih potem odnašal nazaj v planino. Zbiral je zanesljive pripadnike osvobodilnega gibanja in vplival na izvedbo raznih zbiralnih akcij: orožja, municije ter pisarniškega in sanitetnega materiala.
12. januarja 1943 je vstopil v Koroško četo prvi domačin, Franc Pečnik-Miha iz Tople. Njemu so sledili kmalu mnogi drugi, ko da se je odtrgal plaz.
Franc Golob je četi uredil prve zveze s koroškimi Slovenci onkraj bivše avstrijske meje. V Šorlijev bunker v Koprivno je 3. decembra 1943 pripeljal Karla Prušnika-Gašperja, ki je ob aretaciji srečno ubežal gestapovcem. Naslednji dan je Šorli odvedel Gašperja v zemljanke pod Kordeževo glavo.
Ker je imela nemška vojska na vzhodni fronti vedno večje izgube, se je pričela izvajati mobilizacija tudi na okupiranem ozemlju, ki je bilo priključeno rajhu. Na nabore so bili tako poklicani že v drugi polovici novembra 1942 tudi prvi letniki iz Mežiške doline.
Meseca januarja 1943 je priredila četa petdnevno akcijo onstran bivše jugoslovanske meje. Opravljala je politično propagando, se ustavljala pri zavednih koroških kmetih, prirejala mitinge, delila literaturo in pela slovenske pesmi. Zaplenila je nekaj lovskih pušk ter obiskala enega najbolj zagrizenih nacistov v okolici Železne Kaple. Zaplenila mu je radio, orožje in hrano. Borce so povsod gostoljubno sprejemali. Povsod je med obiskom nastalo vedro razpoloženje, vžigal se je borbeni duh. Kmetje so vabili partizane na svoje domove, ko so zvedeli, da so se pojavili pri sosedih. Izdajalcev skorajda ni bilo, razen v izjemnih in dovoljenih primerih.
Nemci so sredi januarja 1943 naselili v Črni vojaško posadko, ker je delovanje partizanov postajalo vedno močnejše.
1.	februarja 1943 je vstopil v koroško četo Gregor Burjak-Jur.
Prve mobilizirance za Hitlerjevo vojsko so iz Mežiške doline transportirali 13. januarja 1943. Med njimi je bil tudi Črnjan
Stanko-Sancl, ki pripoveduje, da so jih Pod stražo natovorili na avtobus. Svojci in vaščani so se med bajoneti in strojnicami le s težavo prebijali do njih in jim ob slovesu zaželeli srečno vrnitev. Vsi so upali, da avtobus ne bo pripeljal na cilj v Celovec. Upanja pa so se izjalovila. Z Gorenjci vred so se znašli v Celovcu na zbornem mestu KdF. Tam so vse svečano sprejeli v Koroško ljudsko zvezo in jih vključili v nemški vojni stroj, ki se mu je bilo le težko iztrgati. Sancl kljub dobri volji do kraja vojne ni dobil dopusta in prilike, da bi se usmeril k svojim.
10.	februarja 1943 je prejela koroška četa °d štaba 4. operativne cone pismo, v katerem je bilo naročeno:
»Ostanite na Koroškem, krenite tudi k Dravi, kažite se čim več prebivalstvu, prepevajte naše pesmi; demonstrirajte, da bo ‘ svet vedel, da so tudi na Koroškem partizani. V vaših krajih preprečujte Hitlerjevo mobilizacijo, delajte na terenu temeljilo, tako da bo nastal iz vaše čete bataljon! Posvetite vso skrb nabavi orožja in streliva. Odrejamo tudi, da odgovarja četna komanda koroške čete za svoje delo Pavlu Zaucerju, predstavniku komiteja KPS za koroško okrožje.«
12.	februarja 1943 so partizani požgali Planinski dom na Peci. S tem so hoteli onemogočiti, da bi švabske patrulje našle lam varno zavetišče. Prvi Hotuljci, ki so se v drugi polovici februarja podali k partizanom, so se napotili proti Razboru, kjer so brezuspešno iskali zvezo. V gostilni pri Kadmanu pod Slemenom (St. Vid) so se čez 14 dni srečali z Zalaznikom Leonom, ki jih Jo odpeljal v Toplo in taborišče na Peci.
23.	februarja je Matjaž mobiliziral v gostilni pri Šumelu v Koprivni Janškovega Martina, Jerajevega Mirka in Kogelskega Ivana. Skoro istočasno sta prišla v koroško četo Peter Tomazin-Skala in Stefan Osoj-nik-Aleks iz Mežice. Zgledu prvih so sledili v partizanske vrste mežiški rudarji, Sozd ni delavci in kmečki sinovi. 2. febru-arja 1943 je bil v I. koroški četi postavljen za komandirja prejšnji vodnik Ivan Ura-nič-Drago. Dosedanji komandir Alojz Vresk-Lojz je obdržal položaj namestnika komandirja, istočasno pa mu je bilo zaupano še terensko politično delo v zgornji Mežiški dolini. Karel Prušnik-Gašper ter Ula Letonja-Atena in njen brat Janez so bili zadolženi prevzeti v politično obdelavo Področje Železne Kaple in okolice. Okoliš Proti Uršlji gori in Kotljam je prevzel Pa-vie Zaucer-Matjaž. Vsi terenski delavci so bili v političnem delovanju odgovorni Ma: tjažu, podrejena pa mu je ostala tudi koroška četa.
Dne 8. marca 1943 je četa, pomnožena s koroškimi Slovenci, štela že skupno 37 £°ž, ki so krenili v pohod proti Železni Kapli in Podjunski dolini. Opravili so več y°jaških akcij ter zaplenili orožje, munici-pisarniško opremo in hrano. Po opravljenem pohodu so se umaknili proti bivši Jugoslovanski meji, kjer so se zbrale moč-116 švabske vojaške sile. Vsi prehodi in sedla so bila zasedena. Zastražene so bile vse eeste in tudi posamezne kmetije. Po daljših b°jih je bila četa 15. marca 1943 prisiljena Umakniti se v velikem ovinku prek Olše-Ve proti Solčavi. Na vrhu Olševe so parti-Zani ponovno naleteli na zasedo, ki so jo 2 jurišem zapodili v paničen beg. Se več-
krat pozneje so naleteli na zasede in se je zato četa razbila v več manjših skupin, ki so se pozneje zopet zbrale. V tej hudi hajki, ki se je spominjajo borci z imenom »olševska hajka«, smrtnih žrtev niso imeli.
Sredi meseca marca 1943 je napadla koroška četa švabsko patruljo v Koprivni, na cesti pri Sumelu. Padlo je 22 policajev. Dne 26. marca 1943 je taborila koroška četa v Zdovčevem gozdu v Koprivni. Zvečer je kurir Marko Mogu pripeljal tja skupino partizanov Korošcev, ki so do takrat bili v kamniškem bataljonu. Z njimi je prišel tudi Franc Pasterk-Lenart, narodni heroj z Lobnika pri Železni Kapli.
28.	marca 1943 je iz šaleško-mislinjskega okrožja prispel na Koroško komandant 4. operativne cone Franc Rozman-Stane s svojo zaščitno četo.
Ko so se zbrali v Koprivni vsi vzhodno-koroški borci, je komandant Stane pre-osnoval organizacijski sestav partizanov na Koroškem. Dne 1. aprila 1943 je ustanovil I. koroški bataljon, ki sta ga sestavljali 2 četi. Za komandanta bataljona je postavil Franca Pasterka-Lenarta, za njegovega namestnika Lojzeta Vreska, za političnega komisarja Borisa Čižmeka-Bora in za namestnika Milana Mrzela-Mileta. Po ustanovitvi je bataljon krenil v pohod in se 2. aprila ustavil v Topli. Tam je komandant Stane s štabom bataljona pripravil in razčlenil podroben načrt za napad na okupatorjeve postojanke v Mežici. Še tega dne zvečer so borci krenili prek Male Pece na Riško goro, kjer so naslednji dan počivali. Proti večeru je bilo izdano povelje za odhod v Mežico. Za vodiča sta bila določena domačina Peter Tomazin-Skala in Štefan Osojnik-Aleks. Ko se je stemnilo, so borci prispeli že v neposredno bližino vasi. Okoli desete ure so bile vse zasede in straže že na določenih mestih. Enote, izbrane za izvedbo napada, so bile pripravljene, da je ves načrt potekal hitro in uspešno. Nekaj borcev se je med kino predstavo nenadoma pojavilo v dvorani delavskega doma sredi zbrane množice vaščanov. Predstava je bila prekinjena in pričelo se je zborovanje svoje vrste. Medtem so druge skupine partizanov obkolile žandarmerijsko postajo, rekvirirale trgovino pri Zimmerlu in trafiko ter izpraznile skladišče v šoli.
Komandanta bataljona Lenarta je proti koncu napada sredi vasi zadela krogla in ga smrtno ranila. Soborci so ga prenesli na dogovorjeno zborno mesto, od tam pa dalje h kmetu Enciju nad Mežico, kjer je kmalu nato izkrvavel.
Bataljon se je z obilnim plenom umikal prek Riške gore, po avstrijskem ozemlju severozahodne Pece proti Lučam v Koprivni, kamor je prispel 6. aprila. Iz številnih švabskih zased, ki so ga pričakovale, se je sklenil okoli borcev sovražni obroč, ki ga je bilo treba za vsako ceno prebiti in se umakniti v Koprivno. V križnem ognju ob preboju obroča je padel borec Miha iz Stanetove zaščitnice.
V Koprivni je komandant Stane izbral 14 borcev iz I. koroškega bataljona, da so odšli na Pohorje in tam nadomestili padle junake legendarnega I. pohorskega bataljona. Ko se je poslovil od bataljonskega moštva, je s svojo zaščitnico krenil nazaj na Štajersko. Tam se je po zvezah sestal s politkomisarjem 4. operativne cone, Dušanom Kraigherjem-Jugom in mu poročal o položaju. Zadolžila sta Milana Uicha-Ko-stjo, da je moral odpotovati na Koroško in ustanoviti samostojno partizansko tehniko.
Nemci so po mežiškem napadu v hajki za partizani dne 7. aprila 1943 odkrili izpraznjeno partizansko prezimovališče na Peci. V njem so našli nahrbtnik z dnevnikom koroške čete, kamor so bili vpisani podatki o vseh domačinih, ki so prostovoljno vstopili v narodno-osvobodilno vojsko. Slovenski prevod dokumenta, ki ga hrani muzej NOV v Slovenjem Gradcu, podajamo v celoti.
GESTAPO CELOVEC
22.	4. 1943
2ANDARMERIJSKI POSTAJI MEŽICA!
Zadeva: banditi na Koroškem, na meji Štajerske
Pošiljamo vam listo banditov, katero smo našli 7. aprila 1943 na Peci.
vstopil
1. STIBLER Ferdinand »Ivan« 3. 3. 1943
2. GAMTNER Ludvik »Rajko« 3. 3. 1943
3. TOMAZIN Peter »Skala« 26. 2. 1943
Žaga pri Kuvazniku
Foto: Broman
Loški razRlcdi
4. KUMER Ivan »Maks«
5. JELEN Johan »Štefan«
6. STEINER Andrej »Rigo«
7. POLENIK Karel »Don«
8. KOROŠEC Mihael »Benjamin«
9. KAVČIČ Jože »Katar«
10. BURJAK Gregor »Jur«
11. GOLOB Franc »Luka«
12. VASTL Bogomir »Božo«
13. MAGRIC Ivan »Tarzan«
14. KOTNIK Lambert »Frank«
15. STEINER Jože »Gogo«
16. OSOJNIK Aleks »Štefan«
17. GOLOB Martin »Vinko«
18. JERAJ Mirko »Jože«
19. HUDOPISK Anton »Zvone«
20. ROJS Srečko »Niko«
21. PANDEL Janez »Metod«
22. GOLOB Jože »Grega«
23. BRODNIK Franc »Srečko«
24. PREK Alojz »Aljoša«
25. PODRE2NIK Ivan »Nejč«
26. PREK Lovro »Fric«
27. KLADNIK Jurij »Janko«
28. CIFER Ludvik »Zdravko«
29. PEČNIK Franc »Miha«
vstopil 23. 2. 1943 23. 2. 1943 3. 3. 1943 3. 3. 1943
3. 3. 3. 3. 7.2. 28. 2. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 24. 2. 23. 2. 23. 2. 23. 3. 23. 3.
29. 3.
30. 3. 26. 3. 26. 3.
26.3. 14. 3.
14.3. 26. 3. 16. 1.
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
1943
Politkomisar koroškega bataljona je po odhodu komandanta Staneta in borcev, določenih za Pohorje, postavil na terenih zgornje Mežiške doline javke in kurirske zveze. Nato sta s Poldetom Eberlom-Jam-skim prevzela skrb za ranjence in krenila z njimi na pot proti Kotljam, da bi jih tam spravila na varno.
Med potjo sta postavila odbor Osvobodilne fronte za Crno in se v Javorju sestala z Matjažem. Vsi so skupno nadaljevali pot v Kotlje. Znano je, da so se takrat ustavili najprej pri kmetu Rožanku pod Uršljo goro, nato pa pri Nacesniku v Kotljah, kjer so ustanovili odbor OF.
8.	aprila 1943 je bila odkrita v Koprivni skupina domačinov, ki so tesno sodelovali z osvobodilnim gibanjem. Prišlo je do več aretacij, katerih žrtev sta postala tudi gospodar Golobove domačije in kmečka de-
lavka Francka Lenko, najboljša partizanska znanka in neustrašna civilna kurirka.
Ker se je narodno-osvobodilna misel v Mežiški dolini močno okrepila in razrasla, je nemška tajna policija naročila vsem žandarmerijskim postajam, da so morale sproti javljati vsak najmanjši pojav partizanov.
Tiste dni je potekala mobilizacija novih letnikov v nemško vojsko. Borci koroškega bataljona so si prizadevali s svojim novačenjem. Zato ali pa zaradi bližajočega se
1.	maja, ki mu je tehnika v partizanskem tisku posvečala veliko pozornost in pomen, so nemške oblasti poklicale v kraje Mežiške doline precej močne vojaške sile. Na Ravne je prišlo 120 mož, na Prevalje 100, v Mežico 100 in v Crno 200 vojakov. Na terenih se je pojavljalo vedno več sovražnih patrulj in zased, da so bili premiki partizanskih enot dokaj otežkočeni in nevarni.
Dne 20. aprila 1943 sta odšla v partizane Nacesnikova Gustl in Ivan. Nemci so zaradi tega zaplenili vse Nacesnikovo premoženje, družino pa izselili. Gustlnova žena Francka je policiji ubežala ter se vključila med borce koroškega bataljona. Ivan Nacesnik pa je bil kmalu ranjen in je bil zato dodeljen na teren Ravne—Prevalje. S pomočjo drugih terencev je zgradil dva bunkerja v grabnu med Coflom in Brdnikom na Brdinjah ter drugega, ki je stal v bližini Nacesnikove domačije. Ker je bila hiša prazna, so morali tudi javko prestaviti k Ravnjaku. Pozneje pa, ko so bili Rav-njakovi tudi že močno razglašeni in izpostavljeni, se je preselila k Kerblnu. Od aprila 1943 sta tesno sodelovali s partizani tudi družini Kotnikova in Zvodnikova s Podgore.
Na velikonočno soboto 28. aprila 1943 so se oglasili partizani pri Lubasu v Kotljah. Bili so: Matjaž, Bor, Dušan, Kostja, Polde, Capajev, Gogo, Marjetka in Džon. Od takrat dalje so se tudi tam stalno oglašali; domačija in njeni ljudje so jim odprli srce in postali njihovi zavezniki.
V tem času so si koroški partizani utrli pot na Šelemperk in Suhi vrh, v zgornjo Jamnico in Strojno.
Mežiška dolina je 12. maja 1943 doživela zelo pomemben dogodek. V Bistri na Beli peči je bila prva konferenca okrožnega komiteja KP za Koroško z zastopniki političnih delavcev. (Udeležili so se je: Pavle Zaucer, sekretar okrožnega komiteja za Koroško, Polde Eberle-Jamski, Boris Cižmek-Bor, Vlado Letonja-Janez, Karel Prušnik-Gašper, Tomaž Slapar-Tugo, Ivan Zupanc-Johan, Jože Polc-Don, Drago Uranič-Drago in Milan Ilich-Kostja. Konferenco je vodil sekretar Matjaž. V svojem poročilu je poudaril, da prva konferenca političnih delavcev OF za Koroško pomeni priključitev prebivalstva te pokrajine k skupnemu boju slovenskega naroda. Okrepila naj bi nadaljnje delo v političnem in organizacijskem smislu. Na konferenci so razpravljali o političnem položaju, o smereh in ciljih Osvobodilne fronte ter o njenih organizacijskih oblikah. Razdelili so terenske razmejitve in določili naloge terenskih delavcev.
Polde Jamski je bil določen za dosedanje območje, ki je povezovalo industrijska središča Mežiške doline. Janezu Kmetu je bilo dodeljeno prav tako staro območje v
okolici Železne Kaple. Gašper-Prušnik in Johan-Zupanc sta bila zadolžena širiti zve- I ze po Podjunski dolini proti Celovcu in Beljaku.
Sprejeti so bili predlagani pozdravi izvršilnemu odboru OF, glavnemu poveljstvu SNOV in PO, centralnemu komiteju KP Slovenije in Jugoslavije ter vrhovnemu : komandantu Titu, ki so jih po kurirjih poslali pokrajinskemu komiteju KP za se- j verno Slovenijo.
Sklenili so prizadevati si, da bi med vo- ' jaškimi enotami in terenskimi delavci vla- ; dalo brezpogojno tovarištvo, zaupanje in i sodelovanje. Osvojen je bil Matjažev predlog, da je vsak terenski delavec dolžan urediti si zemljanko s skladiščem in pri- ! mernim prostorom za ranjence. V strogo ! zaupnih zemljankah naj bi bile tudi majhne tehnike. Zveze z njimi naj bi se določile in vzdrževale na primerno oddaljenih prostorih v gozdu.
Meseca maja je odšla iz Kotelj in okolice v partizane druga skupina fantov, j Odhodnico so praznovali v gostilni pri Dularju. Vsa Dularjeva družina je bila že takrat povezana z narodno-osvobodilnim gibanjem in mu je ostala zvesta do kraja.
Partizanski sodelavci in zaupniki so v dolinskih naseljih in središčih razvijali zelo živahno dejavnost. Proti koncu maja so aktivisti iz Crne poiskali zvezo s partizani dvema Avstrijcema, ki sta se želela umakniti nemški vojaški službi na fronti. Odvedli so ju v tehniko, ki je delovala v Stanetovem mlinu na Pristavi in sta jo vodila Kostja in Korošec. Tam sta čakala na zvezo in se nato vključila v koroški bataljon. Po nekaj dneh pa sta se zaradi hudih naporov premislila in dezertirala. Po pobegu sta se prijavila na žandarmerijski postaji v Crni. Pri zaslišanju sta povedala, kako sta dobila zvezo s partizani in izdala črnskega aktivista Maksa Buhnerja in Silvestra Delaluta, ki so ju 22. junija 1943 aretirali. Zaradi izdaje je bilo treba tehniko nemudoma izprazniti in preseliti iz mlina v novo, varnejše zavetje.
Pretila je nevarnost, da bo razkrit zelo širok krog sodelavcev osvobodilnega gibanja iz Crne. Najbolj izpostavljena Ivan Jernej-Korošec in Alojz Stanta-Dolf sta se naslednji dan — zadnji trenutek — umaknila aretaciji in odšla v partizane. Nemški tajni policiji se je tako v preiskavi pretrgala sled in nevarnost za druge se je odmaknila in počasi unesla. Maks Buhner in Silvester Delalut pa sta bila 22. julija 1943 kot talca ustreljena v Moravčah.
Tehniko so tedaj prestavili s Pristave v Permanškov gozd nad Rezarjevo bajto, v senčnem Javorju. Tam je uspešno delovala v dveh nadzemnih lesenjačah do začetka septembra 1943. Urednika besedil sta bila Matjaž in Polde, vodja tehnike je ostal Kostja, razmnoževala pa sta Janko Kuster-Korošec in Jože Telček-Veronov. V tehniki so razmnoževali časopise, izdajali poročila in razne letake v slovenskem in nemškem jeziku.
Politični delavci so spomladi 1943 postopoma pridobivali prebivalstvo po vsej dolini. Na Šelemperk so prišli že meseca aprila in se oglasili pri kmetu Račlu, kjer so si ustvarili postojanko, ki je dobila ime »Tri mucke«. Pri Jezernikovih, kjer so si v gozdu zgradili bunker, so si našli dobre zaveznike, ki sta se jim pridružili še Troto-
va in Jastrovnikova domačija. Borce za svobodo so v tem času jeli podpirati tudi že Močilnikovi in Železnikovi. Pri Kotnikovi bajti na Suhem vrhu so si partizani oskrbeli zaupno postojanko in jo imenovali »Črnolaska«. Rašeničnikovi so jim odprli vrata svojega doma, ki je dobil partizansko ime »Pri štruklju«. V bližini hiše so zgradili dva bunkerja za politične delavce. Pri posestniku Francu Streklju, po domače pri Vojanku, je meseca maja 1943 ležal bolan partizan Aleks Vodopivec, ki ga je prihajal zdravit dr. Smrečnik s Prevalj. Pri Pirnatu v Jamnici je nastala stal-na javka. V Zgornji Jamnici, pri kmetu Korošu, so se oglasili partizani že meseca maja 1943. Gospodar je bil član prvega odbora OF za to območje. Stalna javka je bila tudi pri Zvoniku. V partizanskih vrstah sta se pozneje bojevala tudi dva Zvonkova sinova, medtem ko je bil najmlajši, Foltej, zanesljiv in požrtvovalen kurir in obveščevalec. Tri Libnikove dečve so pomagale partizanom, kolikor in kjer so mogle. Pri Marinu, kjer so gospodarja aretirali in odpeljali v Dachau, od koder se ni več Vrnil, je bilo prav tako, Kramolčeve in Plodrove so obiskali Marjetka,, Muhobor, Tomazin, Jager in Milan 14 dni pred napadom na Lužnikov bunker. Ob izdaji sta v njem padla partizan Milan in domačin Sekalov Pavli iz Jamnice. Plodrova hčerka je tega dne prihitela na partizansko javko, kjer jo je zajela nemška policija. Po aretaciji so jo odpeljali v zapore in dalje v taborišče Rawensbriick, kjer je umrla- Nemška soldateska je takrat aretirala tudi kmeta Lužnika in njegovega 14-letne-ga sina ter Plodrovo družino.
11.	julija 1943 so se pojavili v Zerjavljah V Podkraju raztrganci. Ljudem so govorili, da so partizani, ki imajo svoje taborišče na Jamnici, v Lužnikovem gozdu. Prav zato s° jim postali sumljivi. Partizani, ki so jih vaščani obvestili o dogodkih, so skupino Uapadli in jo po kratkem boju pognali v beg. Zaplenili so orožje, municijo in oprejo, ki so jo raztrganci pustili ali pa pri begu odvrgli.
Poleti 1943 je prišla k Lubasu v Kotlje Partizanka Marjetka. Ustanovila je prvi mladinski in pionirski odbor. Mladince je Zadolžila, da so zaupno raznašali literatu-r° in obveščali partizane o gibanju sovražnih patrulj.
Partizani so prišli takrat tudi na Preški Vrh h Kuharjevi bajti, kjer so ustanovili °dbor OF in z drugimi sosedi vključili Vanj Prežihovega brata, Anzana Kuharja, ^b tej priliki so obiskali tudi Mihelovo domačijo v Kotljah, od koder sta k njim pri-s^a dva borca — študent veterine in nje-8°v brat že zgodaj spomladi tega leta.
Sredi leta 1943 so borci koroškega bataljona izpraznili Cehnerjevo trgovino v Ko-Ujah. Kmalu zatem so pri kmetu Rožanku popadli nemško patruljo in jo pognali v eg. V Kotljah so požgali barako, kjer so slanovala nemška dekleta, ki so tam oprav-Jlala obvezno delovno službo. Kakor jim je do naročeno, so preplašene že naslednje jotro zapustile Kotlje.
Koroški bataljon se je štiri mesece po Ustanovitvi razrastel in dosegel zavidljivo povilo 320 oboroženih mož. Razdeljeni v Ji čete so se meseca avgusta zbrali na harekovcu.
Na Koroško je prišel sekretar pokrajinskega komiteja KP za severno Slovenijo Sergej Kraigher, ki je vodil pomembne razgovore z Matjažem, Borom in Poldetom o položaju in s tem v zvezi o novih usmeritvah osvobodilnega dela. Vodstvo NOV je pričakovalo skorajšnjo kapitulacijo Italije in je zato skrbelo, da bi na osvobojenem ozemlju Dolenjske zbralo kar največ svojih vojaških sil, ki bi ob kapitulaciji tam vzdrževale red in razorožile umikajočo se italijansko vojsko. Prav zato je bila po nalogu glavnega štaba NOV in POS vključena večina borcev I. koroškega bataljona v Šlandrovo brigado in je krenila s Smrekovca prek Štajerske na Dolenjsko. Na Koroškem so ostali politični delavci in le nekaj borcev.
Narodno-osvobodilno gibanje je bilo v neustavljivem poletu. V partizanske vrste so prihajali novi, odločni borci — domačini. Po dveh mesecih je nastal nov bataljon, ki je štel 120 mož. Imeli so dobro oborožitev: 5 mitraljezov, 7 brzostrelk in mnogo lahkega orožja. Obnovljeni bataljon je bil razdeljen v tri čete. Pod poveljstvom narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla je delovala prva četa na področju Obirsko— Korte. Borci druge čete, ki jih je vodil Dušan, so imeli svoje taborišče pod Uršljo goro. Tretja, Gorazdova četa pa se je gibala in bojevala od Železne Kaple prek Pliberka do Strojne.
Selški partizani so meseca avgusta 1943 prinesli velik razmnoževalni stroj za ja-vorsko tehniko. Preskrbel ga je iz Avstrije Stanko Gams, ki ga je dal po znancih prinesti do kmeta Konečnika v Bukovsko vas pri Dravogradu, kjer so ga prevzeli partizani in srečno spravili do cilja.
V tem času so postale Kotlje in druga naselja pod Uršljo goro čisto partizanska. Številne kmečke domačije so se spremenile v trdne partizanske postojanke, ki so dale mnogo borcev za narodnoosvobodilni boj. V Lubasovih gozdovih nad Kotljami so bili zgrajeni štirje partizanski bunkerji. Prvega, ki je stal nad ribnikom ob robu gozda, je uporabljal Karel Polenik-Don, ki je bil pri napadu na Mežico ranjen v ko-
leno. Sem ga je prihajal zdravit dr. Erat z Raven. Drugi bunker je bil zgrajen nad tako imenovano Tičnico po naročilu sekretarja mežiškega okrožja. To zaklonišče so Nemci odkrili ob veliki hajki, novembra 1943. Tretji bunker je stal ob Zerjavlji meji. Vanj so se zatekali aktivisti z Raven in Prevalj. Po naključju ga je praznega zadela in raznesla bomba, ki jo je odvrglo zavezniško letalo. Četrti bunker, ki je bil v gozdu nad travnikom blizu Trobejeve meje, je sestavljalo troje manjših prostorov, zgrajenih iz desk in pokritih s smrekovimi skorjami. V njem so najprej stanovali obveščevalci, nato pa je bil tu od poletja 1944 dalje center okraja Ravne—Prevalje. Tu se je dalj časa zadrževal Polde Jamski.
V Podgori pri Ivartnikovem križu je skala, pod katero so bili stalni sestanki med političnimi delavci in njihoyimi krajevnimi zaupniki. Tam so taborili tudi borci I. koroškega bataljona. Nemci so ta kraj večkrat obšli, vendar taborišča niso odkrili. Ob potoku blizu Rožanka je bil zgrajen bunker po nalogu sekretarja OF odbora Karla Aberška. Uporabljali so ga za zasilno bolnišnico.
4. septembra 1943 so Nemci odkrili koroško partizansko tehniko v Javorju, ujeli tehnika Kostjo ter aretirali in odselili Pikove. Deset dni po padcu tehnike so prišli člani okrožnega partijskega aktiva v Podgoro pri Kotljah, kjer so na seji komiteja razpravljali tudi o obnovitvi tehnike, ki so ji odločili novo bazo. Zgradili so jo pod Ivartnikovim čebelnjakom. Prostori so bili dva metra pod zemljo. Tehniko, ki je delovala na tem kraju do 15. oktobra 1943, je vodila Marjetka. V njej so pona-tiskovali osrednje liste ter razmnoževali radijska poročila, izdelali so pa tudi brošuro. Marjetki sta pri delu pomagala še ciklostilec Veronov in strojepisec Franček Cvitanič-Aljoša.
Ker so nemške patrulje večkrat hodile mimo tehnike in je bila nevarnost, da bi jo izsledili, so jo prestavili v klet Rožan-kove batje, v Podkraj pri Prevaljah, kjer je delovala do nemške ofenzive novembra
1943.
Na paši	Foto:	M.	Pečovnik
4.	oktobra 1943 se je pri kmetu Apoha-lu v Podkraju razvnel kratek boj, v katerem sta padla dva nemška policaja.
Zadnjo nedeljo meseca oktobra 1943 so zbrani partizani 2. koroške čete prikorakali v Kotlje in po končani maši priredili na trgu pod vaško lipo prvi partizanski miting, ki je trajal tri ure. Zborovanja so se udeležili: Matjaž, Polde, Marjetka, Bor, Drago in Dušan. Sekretar Matjaž je govoril o pomenu osvobodilne fronte, drugi govorniki pa o važnosti partizanskega boja, o bratstvu jugoslovanskih narodov, o nalogah mladine ter o dolžnosti in sodelovanju vseh v narodno-osvobodilnem gibanju. Po končanem shodu so bile odpoklicane straže iz postavljenih zased in partizani so odšli v zavetje Uršlje gore. Pri Rimskem vrelcu se je po tem zborovanju nastanila stalna posadka SS policije in imela tam svojo zloglasno mučilnico. Posadka je štela približno 40 mož, ki so haj-kali za partizani ter patruljirali od Kotelj na Sele, v Podkraj in Podgoro, 'na Navr-ški vrh pa tja do Leš.
V času med 3. in 6. novembrom 1943 je s Pavlom Grubelnikom odšla v partizane skupina sedmih mladincev iz Črne, ki so vsi v neomajni predanosti osvobodilnemu boju prevzeli odgovorne položaje in zadolžitve. Paju Grubelniku je bila poverjena organizacija varnostno obveščevalne službe (VOS), pozneje pa je postal komandant VDV bataljona.
Za bližajočo se obletnico oktobrske revolucije je pripravil štab I. koroškega bataljona obsežne načrte .ofenzivnih akcij na Koroškem. Borci vseh treh čet so odšli z njimi na svoja operativna območja proti Obirju, Pliberku in Kotljam, odločeni da jih uresničijo.
Nestlova četa je pri belem dnevu napadla nemško postojanko v Beli. 6. novembra 1943 je bil podrt električni daljnovod med Ravnami in Prevaljami. Rudnik Mežica je bil zaradi tega dan in pol brez električnega toka. Ker obratne elektrarne zaradi premajhne vodne sile, niso proizvajale dovolj električne energije, je v rudniku voda zalila 15., 14. in del 13. obzorja.
Iz nemških vojaških poročil je razvidno, da je zaradi neprestanih partizanskih izpadov prišlo v policijskih postojankah do hude zaskrbljenosti. Vse žandarmerijske postaje v Mežiški dolini so dobile najstrožja varnostna navodila.
Dne 7. novembra 1943 se je začela v Mežiški dolini velika nemška ofenziva, v katero je bilo vključenih okoli 3000 mož SS in SA oddelkov, policije in vojaštva. Bojne operacije so potekale iz Slovenjega Gradca, Raven, Prevalj in Črne proti Uršlji gori. Takrat so Nemci prvič uporabili pri nas v boju proti partizanom tudi metalce min in trombone. Skupino borcev tretje čete so obkolili pri kmetu Petriču v Jazbini. V težkem prebojnem spopadu so padli štirje borci, med njimi tudi ciklostilec Veronov. Štirje ranjeni partizani so bili ujeti, trije pa so se komaj rešili. Gospodarsko poslopje in hišo, ki so jo partizani imenovali »Tri miške«, so Nemci zažgali in ubili Petričevo hčerko Marico. Vso Petričevo družino so odpeljali v zapore, nato pa v taborišče.
Med veliko hajko je bilo v Kotljah aretiranih okoli 50 ljudi, med njimi Rožanko-vi sinovi Maks, Zorko in Franc ter hlapec
Ivan. Franca so že na domu do onemoglosti pretepli in so ga morali odpeljati z vozom. V Smrečnikovem klancu pred Ravnami jim je Maks pobegnil, Zorko pa je ob poizkusu pobega težko ranjen obležal na cesti. Naložili so ga na voz k Francu in ju oba odpeljali. Zorko je umrl v celovški bolnišnici zaradi posledic rane. Franc in hlapec Ivan sta postala žrtvi taborišča. Pri Obretanu so aretirali gospodarja in tri hčerke, čez nekaj časa pa še četrto. Obre-tana so odpeljali v taborišče Dachau, od koder se ni več vrnil. Hčerke so doživele svobodo v taborišču Rawensbriick.
V času nemške ofenzive novembra 1943 je preminil nad Lubasovo domačijo sekretar mežiškega okrožja KPS Polde Eberle-Jamski. Po končani ofenzivi so zbrani borci koroškega bataljona krenili proti Prevaljam z namenom, da bi požgali papirnico.
9.	decembra 1943 je policija izselila Bur jakove iz Tople pri Črni.
Do decembra 1943 so bile vse množične organizacije v Mežiški dolini podrejene pokrajinskemu komiteju KPS severne Slovenije. Dne 3. decembra 1943 pa je prispelo mežiškemu okraju sporočilo, da je po sklepu centralnega komiteja KPS ustanov-
Andrej Lodrant, dipl. ing. arh.
Soseska
Minulo jesen se je s pričetkom gradnje stanovanj na javorniški planoti začela nova etapa v razvoju in urbanizaciji Raven. Če bi hoteli navedeno dejstvo še poudariti, bi lahko v neki skrajnosti celo rekli, da je to poslednja etapa rasti Raven. Tisto rast je treba seveda pravilno tolmačiti oz. razumeti.
Po urbanističnem programu Raven je poleg starih Raven in obstoječe soseske na Čečovju predvidena le še izgradnja soseske na Javorniku. Taka odločitev seveda ni le domena posameznikov, temveč rezultat analiz in dejanskih potreb, ki jih narekujejo razni faktorji, kot razvoj gospodarstva, porast prebivalstva, razpoložljive površine itd.
Da bi dobili jasnejšo podobo o novi soseski Javornik, ki so ji s programom in zazidalnim načrtom skoraj do podrobnosti določene oblike, razsežnosti vsebine, bom navedel nekaj najosnov’ jših podatkov o njej v številkah in besedah.
Skupna površina zazidalnega kompleksa (soseske) meri 16,2 ha. Površina je pretežno ravna in pozidana le na skrajnem severozahodnem delu. Program predvideva na Javorniku gradnjo 1000 stanovanj za 4000 prebivalcev. Ob takem številu (prebivalcev) bo na razpoložljivi površini dosežena gostota 193 prebivalcev na hektar. Veliko in malo.
Z navedenimi številkami bi si podobo nove soseske seveda težko predstavljali, saj je ob podanem razmerju prebivalstva in površine možnih nešteto variant bolj ali manj smotrne zazidave.
Zazidalnih predlogov za javorniško planoto sicer ni bilo toliko, da se ne bi dali prešteti, vendar je bila pot do končne variante le precej dolga (morda premalo). Odločiti kako, v kakem okolju in v kakšnih objektih bo živelo štiri tisoč ljudi, namreč
ljeno za Koroško enotno partijsko in politično vodstvo — pokrajinski komite, v katerega sta bila vključena podjunsko in mežiško okrožje.
Partizanska dejavnost vse do konca leta ni prenehala. Napadi in sabotaže so se vrstili iz dneva v dan. V noči od 14. do 15. decembra 1943 je bila popolnoma razdejana rudniška pisarna v Heleni. Zaplenjene so bile vse jamske karte, pisalni stroj in telefonski aparat.
Čete koroškega bataljona so po 20. decembru 1943 dobile poziv, naj se takoj vrnejo v zgornje Mežiško dolino. Zbirno mesto je bilo določeno na Grohatu pod Raduho. Na zboru je bil sestavljen poseben bataljon, ki je zadnje dni decembra krenil prek Razborja in Dolž na Pohorje, kjer se je 7. januarja 1944 vključil v novo ustanovljeno pohorsko brigado Miloša Zidanška. Koroški borci, ki jih je bilo nekaj nad 80, so postali njen tretji bataljon. V Mežiški dolini so ostale le maloštevilne partizanske četice, politični delavci in kurirji.
(Nadaljevanje in konec v naslednji številki)
ni tako nepomembna stvar. Menim, da je v zazidalnem načrtu Javornika vsaj V glavnih potezah dosežena taka kvaliteta, da nam pred prihodnjo generacijo ne bo preveč nerodno.
Ze bežen pogled v zazidalni načrt Javornika pove, da ta bistveno odstopa od tistih, ki smo jih doslej poznali. Javorniška planota namreč ne bo pozidana kot recimo Čečovje in mnogi drugi zazidalni kompleksi v naši regiji enakomerno po vsej razpoložljivi površini. Na Javorniku bo drugače, lepše, boljše za njegove prebivalce.
Stanovanjski objekti — bloki bodo razvrščeni na robovih Javorniške planote v obliki velike pentlje, ki jo sestavljajo večkrat prekinjeni nizi. Stanovanjski objekti bodo tri- do deset-nadstropni.
Glavna prometnica (cesta) nove soseske bo potekala na zunanji strani venca stanovanjskih zgradb. Z javnim prometnim omrežjem bo povezana soseska Javornik na južnem delu s priključkom na hotulj-sko cesto. S tako rešitvijo so pešci v veliki mei i zaščiteni pred nevarnostjo motornega prometa, saj se poti enih in drugih le redko križajo.
Ena poglavitnih kvalitet zazidave na Javorniku je prav gotovo velika zelena površina v osrednjem delu (planote). To bo prava oaza, namenjena izključno pešcem, prebivalcem soseske za rekreacijo tef osemletki in otroško varstveni ustanovi i vsemi pripadajočimi igrišči. Skoraj težko je dojeti v sedanjih razmerah tako kvali-teto. Ni je najti daleč naokoli. Ali si lahko zamislite, da šolarjem in »predšolskim« otrokom nove soseske na poti v šolo ii> vrtec ne bo treba prestopiti ceste, kjer bodo vozili avtomobili?
Koncept nove zazidave je primeren ih ekonomičen tudi za vse komunalne inštalacije: kanalizacijo, vodovod, elektriko iJ1
»Javornik«
telefon, ki bodo položene ob napajalni cesti. Zaradi posegov v omenjeno omrežje notranji utrip življenja soseske, ne bo prizadet.
Nova soseska bo opremljena z vsemi osnovnimi oskrbovalnimi funkcijami, ki bodo grupirane pretežno v severnem delu soseske v okolici javorniškega dvorca (Osiander). Ta je zaščiten kot kulturno zgodovinski objekt in bo skupaj z gospodarskimi poslopji adaptiran in aktiviran v družbeno kulturni center soseske.
Problem statičnega prometa, predvsem tistega v obliki garaž, je oz. bo rešen z gradnjo večetažnih skupinskih garaž na južnem delu soseske vzhodno ob priključku na hotuljsko cesto.
S starim delom Raven, s trgom, ki bo v perspektivi prevzel politično upravne funkcije celotnega mesta (mestna hiša mora biti na Trgu svobode v starem delu), bo soseska Javornika povezana (samo za pešce) z monumentalnim dostopom v obliki stopnišča z vmesnimi terasastimi trgi. Omenjena komunikacija se bo pričela na glavnem trgu in bo segala do javorniškega dvorca, s čimer bo obogatila vedute s trga in dala mestu bogato arhitektonsko poanto. Vzpetina na severnem delu Javornika, tlkim. »Pigl« sicer še ni obdelana, načelno pa je določena za individualno gradnjo.
Ze ob začetku izgradnje se nehote vsiljuje vprašanje: kdaj bo soseska Javornik dokončno zgrajena? Ali bo imela soseska v zaključni fazi takšno obliko in vsebino, kakršna ji je bila določena s sprejetim zazidalnim načrtom? Ce bi odgovarjali suhoparno po programskih in zakonskih določilih, bi na prvo vprašanje lahko rekli: leta 1991, ko naj bi Ravne štele 10.000 prebivalcev. Na drugo vprašanje podobno; zazidava mora biti taka, kot je predvideno z načrtom, saj je tako določeno z občinskim odlokom.
Kaj pa bomo od vsega tega v resnici lahko videli in kdaj, je kljub vsemu težko reči. V tako razgibanem času, kot je današnji, in dobi 20 let se lahko marsikaj spremeni in prav v urbanizaciji spremembe niso tako redke in nemogoče.
Vsakdo, ki je vsaj bežno spremljal izdelavo (nastajanje) urbanističnih načrtov za
Maketa nove soseske Javornik
Ravne, se bo spomnil, da skoraj ni minilo nobeno obravnavanje brez omembe škodljivih plinov, ki se valijo iz dimnikov ravenske železarne in ogrožajo vegetacijo njene okolice. Se posebno občuten je bil omenjeni faktor pri obravnavi zazidave na Javorniku. Skrajneži so predlagano zazidavo prav zaradi tega v celoti odsvetovali in opozarjali, da premalo gledamo na zdravo okolje. Ali ni dovolj, da zaradi strupenih plinov tarnajo že prebivalci starih Raven, Čečovja in Preškega vrha?
In kakšen naj bo tu odgovor tistih, ki so kljub vednosti vsega tega predlagali oz. naročili, da se prične z gradnjo stanovanj tudi na Javorniku, kjer niso glede čistoče zraka nič boljši pogoji.
Niti v mislih tako, če zdržijo (če se dušijo) že prebivalci Čečovja in Preškega vrha, bodo tudi prebivalci Javornika. Za ti-
14.	februarja so se člani Zveze borcev NOV v Kotljah zbrali na delovni konferenci ter pregledali obračun dela za leto 1970. Čeprav so Kotlje majhna vas, imajo v svojih vrstah kar 172 članov. Od tega 85 delavcev, 54 kmetov ter 33 upokojencev.
Delovno konferenco so obiskali tudi predsednik in sekretar občinskega združenja Ravne na Koroškem Breznikar Lojze in Jelenko Rajko, predsednik komisije za vseljudski odpor kapetan I. razreda Pačnik Ivan ter predsednik komisije za zdravstveno varstvo borcev ing. Jelerčič Rado.
Kakor je bilo razvidno iz poročila predsednika Zabela, je bila krajevna organizacija v preteklem letu dokaj aktivna, saj so odborniki na svojih sejah obravnavali vsa vprašanja, od stanovanjskih do priznavalnin, za pomoč pri šolanju ter o davčnih vprašanjih kmetov-borcev. Vsa priporočila, ki so jih izdali, so bila v glavnem na merodajnih mestih ugodno rešena.
Na brezplačno letovanje v Valovine pri Puli je bil poslan en član. Za kritje stroš-
ste, ki še živijo na Ravnah, in vse, ki še pridejo, bo treba poskrbeti, da bodo poleg drugih dobrin uživali tudi vedno čistejši zrak. Železarna Ravne se tega zaveda in si prizadeva, da bi to tudi dosegla. Pot do končnega uspeha bo verjetno še dolga, vendar iz dneva v dan čistejša.
Ko sem razmišljal o ceni celotne investicije, ki bo potrebna za končno izgradnjo soseske na Javorniku, se mi je prvi hip zameglilo pred očmi. Tiste številke, ki se je ob vsakem ponovnem preračunavanju pokazala, zato tudi ne bom navajal. Dejstvo, da je izgradnja soseske Javornik začeta, je za Ravenčane tudi jamstvo, da bo prej ali slej tudi dokončana. Saj je bilo to prav na Ravnah že večkrat dokazano. Le poglejmo okrog sebe, pa bomo videli, da je tako.
kov zdravljenja v zdravilišču sta prejela dva člana skupaj 1400 din. Redno priznavalnino prejemajo trije člani. Občinska skupščina Ravne pa je v lanskem letu nakazala enkratno priznavalnino in pomoč 27 članom v skupnem znesku 8900 din.
Na dan vstaje 22. julija so se udeležili srečanja koroških borcev in proslave 25. obletnice osvoboditve na Poljani. Prav tako so se udeležili odkritja spominske plošče na Ježevem pod Belo pečjo.
Kakor vsako leto, so člani ZB spremljali nosilce Kurirčkove pošte — pionirje od Rimskega vrelca do Dularja. Ob tej priložnosti so člani ZB pionirjem pripovedovali doživljaje iz časov NOB na tem območju.
Za svoje člane je krajevna organizacija v Kotljah organizirala tudi več izletov. Obiskali so Volčji potok, letališče Brnik ter Veliko planino, Dolenjsko in Belo Krajino. Obiskali so rojstno hišo maršala Tita in muzej NOB v Kumrovcu. Ogledali so si tudi kostanjeviško Formo vivo in kartuzi-
Člani ZB v Kotljah so pregledali svoje delo
\
F
Foto: Broman
Ilolmeški šolarji
1972, ker se v ta namen zbirajo sredstva
janski samostan v Pleterjah, kjer so borci NOV dobivali zatočišče in pomoč.
V okviru praznovanja dneva borcev 4. julija so skupaj s člani pionirskega pevskega zbora Kotlje obiskali nekatere partizanske domačije v Podgori in pod Uršljo goro. Tem so ponesli čestitke za praznik, jim zapeli nekaj ljudskih in partizanskih pesmi. Nato pa so aktivistom in partizanskim mamicam izročili skromna darila.
Seveda tudi niso pozabili na nalogo, katero so si zadali pred leti. Mislijo na postavitev spomenika domačinu revolucionarju in pisatelju Prežihovemu Vorancu ter 42 domačinom, ki so izgubili življenja v času NOB. Nekaj skromnih sredstev za začetek že imajo. Kakor jim je obljubil predsednik občinskega združenja Breznikar Lojze, bo ta zadeva urejena v letu
Pritegniti mladino k
1.	marca je na Ravnah zasedal koordinacijski odbor za vprašanja obrambe v občini. Poslušal je programe komisij za splošni ljudski odpor pri ZZB NOV in zvezi rezervnih vojaških starešin ter na podlagi obširne diskusije sprejel smernice za delo v prihodnje.
Takoj na začetku je bila izražena zahteva, naj bi politični aktivi krajevnih skupnosti in občine obravnavali splošni ljudski odpor, podobna komisija pa naj bi se ustanovila tudi pri ZMS. Prav tako bi morali prirediti ustrezen seminar za prosvetne delavce. Zelo pomembna naloga je utrjevati pri ljudeh zaupanje v možnosti ljudskega odpora.
Arhive zveze borcev bi bilo treba zaščititi pred uničenjem v primeru vojne. Udeležence NOB bi bilo treba spodbuditi k pisanju spominov ter jih pritegniti kot mentorje mladine, organizatorje akcij in kot vodnike spominskih pohodov. Nekdanji borci bi glede na poprečno starost posameznikov lahko največ prispevali na moralno političnem področju, medtem ko bi v strokovnem pogledu lahko več dali rezervni vojaški starešine. Več pozornosti kot doslej je treba pri obrambni vzgoji
ter so nekatera podjetja obljubila prispevke.
V razpravi so se prisotni dotaknili vseh borčevskih vprašanj. Pogovorili so se o sodelovanju članov ZB pri vprašanjih vseljudskega odpora, o zdravstveni zaščiti borcev, o stanovanjskih vprašanjih. Pri vseh razpravah so aktivno sodelovali tudi predstavniki občinskega združenja.
Ne nazadnje pa je bila izražena tudi želja, da bi borci pisali spomine ter dogodke iz časov NOB. Tako da ti dogodki ne
ostala kot spomin in zgodovina, katero bi brala mladina ter tako spoznavala zgodovino NOB pod Uršljo goro in na Koroškem.
Franjo Srebotnik
vseljudski obrambi
posvečati odmaknjenim krajem in njihovim prebivalcem, saj bi bili prav oni v primeru vojne zelo pomembni.
Komisija pri zvezi rezervnih vojaških starešin si je zadala te naloge:
— vključiti v strelske družine mladino in rezervne vojaške starešine,
— mladina in vojaki — vezisti naj se vključujejo v radioamaterske krožke,
— treba se je vključevati v športna društva, da bi bila telesna pripravljenost dobra,
— dekleta naj bi se udeleževala tečajev
prve pomoči,
  kondicijske pohode bi bilo treba
združiti s prikazom sodobnega orožja in njegove uporabe,
— prirediti je treba več seminarjev.
Leta 1970 je končalo tečaje iz osnovnih
predmetov splošnega ljudskega odpora 3284 zaposlenih občanov ter 500 mladink, ki so vse opravile še 20-urni tečaj iz prve pomoči.
Letos bodo ta dekleta obiskovala dopolnilni pouk, mlajše pa osnovnega in dopolnilnega.
Vsi zaposleni občani bodo letos obiskovali 10-urni dopolnilni pouk, prav tako
kmetje, nezaposlene ženske in upokojenci, potem ko bodo končali osnovnega. Predvidevajo okoli 4000 udeležencev tečajev, skupno torej okoli 8500 občanov, vendar posebno starejšim in ženskam precej opravičujejo odsotnost zaradi objektivnih vzrokov. V letošnjih predavanjih po krajevnih skupnostih bodo tako zajeti vsi občani od 16 do 65 let.
Organizacija predavanj je bila lani zaradi pomoči delovnih kolektivov lažja kot letos. Kljub težavam pa bo osnovna in dopolnilna obrambna vzgoja opravljena do predvidenih rokov, prav tako pa še 30 tečajev prve pomoči.
V diskusiji je bilo med drugim povedano, da pomeni veliko število odborov, ki vsi obravnavajo naloge splošne ljudske obrambe, cepljenje moči in bi bilo gotovo pametneje te moči združiti. Prav tako že nekaj let besedujemo o novem strelišču, pa še sedaj v celi občini nimamo niti enega za malokalibrsko puško. Če pa že tega ne bomo dobili v doglednem času, lahko vsaj priskrbimo šolskim športnim društvom kvalificirane mentorje za streljanje z zračno puško.
Nadalje bi morali poimenovati posamezna večja tekmovanja po herojih ali pomembnih dogodkih iz NOB, odpreti vire spominov borcev za objavljanje v domačem tisku ter izboljšati patriotično vzgojo. Člani zveze borcev naj bi še naprej hodili na šole kot doslej, vendar naj bi se ti obiski razporedili skozi vse šolsko leto.
Naposled je prevladalo mnenje, da bi se moral koordinacijski odbor sestajati pogosteje, svet za narodno obrambo pri skupščini občine pa naj bi izdelal program dela,
Učitelj: Kaj označuje formula H2SO4? Učenec: Označuje ... no ... imam na jeziku, tovariš profesor!
Učitelj: Potem pa je bolje, da izpljuneš, je namreč žveplena kislina!
Učitelj: Naštej nekaj tiranov v človeški zgodovini!
Učenec: Če ne boste hudi, vam povem enega!
Moj sošolec je športni dan opisal takole:
Sli smo na Smučarsko kočo. Popoldne smo imeli sankaško tekmovanje. Postavili smo se v vrsto, tovariš nam je dal še zadnja navodila, nato pa je vsako minuto enega spustil.
Učitelj: No, danes bomo pa malo ponavljali zgodovino.
Učenec: Tovariš učitelj, zgodovina se ne ponavlja!
Napis v campingu:
Prosim, ne prinašajte v šotor bolh brez nagobčnika!
(Ponatis iz »Samorastnikov«, glasila učencev osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne, 1970/71, št. 2)
roški fužinar«, tako da bi pisana beseda	Polem	masovni	oanon	izvajali.
m. k
smeh v Soli
PREVALJE RASTEJO
Ni še tako daleč čas, ko smo obujali spomine na propad slavne prevaljske železarne. Ker je izginila čez noč edina tovarna, je to pomenilo katastrofo za ljudi in kraj. Da Prevalje vseeno niso propadle, se imajo zahvaliti svoji legi, trdoživosti in iznajdljivosti prebivalcev.
Danes doživljajo nov vzpon. Z dobrim gospodarjenjem so iz obrtniških delavnic zrasle solidne srednje velike tovarne. Nove hale ob glavni cesti so samo zunanje, vidno potrdilo notranje rasti.
Raste Tovarna rezalnega orodja, koncentrira svojo dejavnost Istalater, tik garaž Ljubljana-transporta pa Stavbenik s tako naglico gradi tovarno hlačnih nogavic (obrat one v Otiškem vrhu), da je vsaka fotografija gradbišča že stara, če je ne posnameš danes in objaviš jutri.
Malokdo še ni slišal za 300 delovnih mest v novi tovarni, kar pomeni, da bodo večne skrbi z zaposlitvijo žensk v naši občini že letošnje poletje, ko naj bi tovarna začela s proizvodnjo, precej manjše. Se več: resni pogovori tečejo o tem, kako tudi v »zgornjem« koncu doline okrepiti industrijsko dejavnost, le da je morda še prezgodaj pisati kaj več o načrtih in dogovorih.
Niso pa seveda nova delovna mesta edina Pridobitev Prevalj in s tem cele občine. Ob ■nočni stanovanjski gradnji, ki kraj veča ■n lepša, se zdi pomembno tudi dejstvo, da danes Prevalje niso več tako odvisne od Uspeha ali neuspeha posameznih podjetij kot nekoč, lahko pa se ta pestrost industrije ugodno odrazi tudi v zares parlamentarnem, demokratičnem obravnavanju krajevnih zadev.
Na Prevaljah verjetno ne more priti do dominacije enega podjetja nad drugimi, ampak le do plodnega, pametnega sodelovanja v korist vseh. To pa pomeni dobro Podlago za družbene dogovore in delo krajevne skupnosti.
K.
Nova tovarna raste
Koncentracija proizvodnje
ZA DOBRO VOLJO
Zelje
Samsko dekle ima samo eno željo: dobiti moža. Ko pa ga dobi, hoče imeti vse.
Otroška
»Mami, kupi mi novo pupo!« je prosila ^fetka..
»Ampak saj jo že imaš.«
»2e, ampak jaz bi rada drugo... novo...«
»Toda tvoja pupa še sploh ni obrabljena.«
»Ja, mami, jaz tudi še nisem obrabljena, si vseeno v bolnišnici kupila novo punčko!«
TRO se modernizira
O gospodarjenju stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem
Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, ki ga je leta 1965 ustanovila skupščina občine Ravne na Koroškem, gospodari s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnini na območju občine Ravne na Koroškem. V sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja so skupščina občine Ravne na Koroškem ter vse gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vložile vse stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore, ki so jih zgradile, kupile ali kako drugače pridobile.
Stanovanjsko podjetje je v preteklem letu gospodarilo s 300 stanovanjskimi hišami na območju cele občine, in sicer: s 95 hišami na Ravnah, s 40 hišami na Prevaljah, z 71 hišami v Mežici in s 94 hišami v Črni na Koroškem. V teh 300 stanovanjskih hišah sta 2802 stanovanjski enoti, od tega: na Ravnah 1309, na Prevaljah'303, v Mežici 578 in v Crni 612. Poleg tega je v teh hišah 107 uporabnikov poslovnih prostorov, s katerimi upravlja in gospodari prav tako stanovanjsko podjetje.
Vrednost celotnega sklada stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in poslovnih prostorov znaša 118,426.745 din, od česar odpade na vrednost stanovanjskih enot 113,875.500 din ter na vrednost poslovnih prostorov 4,551.245 din. Vrednost družbenega premoženja, s katerim gospodari in upravlja stanovanjsko podjetje, torej ni majhna.
Iz naslova stanarin za stanovanjske prostore ter naslova najemnin za poslovne prostore zbere stanovanjsko podjetje na leto 4,346.888 din, to pa so tudi sredstva, s katerimi mora to podjetje pokrivati amortizacijo, stroške tekočega vzdrževanja, stroške investicijskega vzdrževanja ter stroške upravljanja.
Letna amortizacija celotnega stanovanjskega in poslovnega sklada znaša 1,603.265 din in jo stanovanjsko podjetje uporablja za pridobivanje oziroma izgradnjo novih stanovanj ter kritje stroškov velikih adaptacijskih del v tistih primerih, ko se s takimi deli pridobivajo nove stanovanjske površine oziroma bistveno pridobi pri standardu stanovanja.
Letno obračunana sredstva za tekoče vzdrževanje znašajo 468.422 din, to so tista sredstva, s katerimi razpolagajo hišni sveti in na račun katerih se opravljajo manjša dela in popravila na stanovanjskih hišah. Za investicijsko vzdrževalna dela je bilo v preteklem letu porabljenih 1,727.512 din. S temi stroški je stanovanjsko podjetje plačevalo večja popravila na obstoječih stanovanjskih objektih.
Sredstva, s katerimi razpolaga stanovanjsko podjetje, sicer niso majhna, vendar še daleč ni mogoče na leto opraviti vseh tistih del, ki bi jih bilo treba, to pa predvsem iz razloga, ker se pač obstoječi stanovanjski fond že med okupacijo in ves čas po osvoboditvi do ustanovitve stanovanjskega podjetja ni vzdrževal tako, kot bi bilo potrebno, in bo težko s takšnimi stanarinami, kot so, nadoknaditi zamujeno.
Iz strukture zgradb po starosti, s katerimi gospodari stanovanjsko podjetje, je
Stanovanjsko podjetje dobi letno 3,807.560 din stanarin, od tega: na Ravnah 2,074.168 din, na Prevaljah 359.962 din, v Mežici 766.848 din in v Črni 606.582 din. Za investicijsko vzdrževalna dela pa smo porabili na Ravnah 539.541 din, na Prevaljah 294.096 din, v Mežici 576.910 din in v Crni 316.965 din.
Sredstva amortizacijskega sklada stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov pa je stanovanjsko podjetje v preteklem obdobju uporabilo za nakup novih stanovanj v »gramoznici« na Ravnah na Koroškem, za izgradnjo novih stanovanj za potrebe upokojencev na Prevaljah, za nakup stanovanj v Mežici in Crni ter za adaptacijo ene stanovanjske hiše na Prevaljah in dveh v Črni na Koroškem. Jasno je, da stanovanjsko podjetje ni bilo v stanju pokrivati obveznosti v preteklih letih v zvezi s pridobivanjem novih stanovanj samo z lastnimi sredstvi in je bilo primorano v letu 1968 vročiti del sredstev amortizacijskega sklada pri banki in si tako omogočiti najetje kredita. Prav tako je stanovanjsko podjetje v preteklem obdobju najelo kredit za odkup nekaterih zemljišč, na katerih je predvidena bodoča gradnja družbenih stanovanj.
Iz vsakoletnih poslovnih poročil podjetja je sicer razvidno, da podjetje ne posluje z izgubo, vendar glede na stanarine, ki so bile določene leta 1965, ter podražitve cen
razvidno, da je struktura fonda po vrednosti sicer sorazmerno ugodna, če pa upoštevamo, da gospodari podjetje z 20,3 % stanovanjskimi hišami, ki so stare nad 100 let, pa je jasno, da predstavljajo prav te hiše za podjetje precejšnje breme. Struktura zgradb po starostih je bila na dan 31. decembra 1970 takšna:
gradbenih storitev, še daleč ni mogoče reševati vseh problemov, kar pa se ne odraža le v našem podjetju, temveč je odraz splošnega stanja v stanovanjskem gospodarstvu v republiki in celo državi. Podjetje še nadalje ugotavlja dezinfestiranost stanovanjskega fonda, kar je posledica premajhnih sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, saj v nekaterih primerih stanarine pri današnjih cenah in storitvah ne zadoščajo niti za potrebe tekočega vzdrževanja. Posledice premajhnih sredstev za tekoče vzdrževanje je občutiti tudi v delovanju hišnih svetov, saj imamo veliko primerov, kjer hišni sveti sploh ne obstajajo.
Priprava novih predpisov v zveznem in republiškem merilu glede financiranja stanovanjskega gospodarstva daje slutiti, da bodo z novimi zakonskimi predpisi vnesena v stanovanjsko gospodarstvo nova merila in novi elementi, ki bodo verjetno skušali odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v obdobju 5-letnega obstoja stanovanjskih podjetij.	Alojz	Horjak
Sosede
Prva soseda: »Kako pa, da se vaš smrkavec tako dere?«
Druga soseda: »Ker ga je vaš pridni srček kresnil s kamnom po glavi!«
Starost zgradb	Vrednost	Indeks	Število zgradb	Indeks
do 20 let	87,535.983,84	73,9	128	42,7
do 40 let	15,522.296,05	13,1	48	16,0
do 60 let	6,123.398,00	5,2	31	14,3
do 80 let	2,642.408,00	2,2	24	8,0
do 100 let	817.640,00	0,7	8	2,7
nad 100 let	5,785.020,00	4,9	61	20,3
SKUPAJ:	118,426.745,89	100,00	300	100,0
Nova lovska koča na Ježevem v Bistri	Foto:	A.	Sertei
Tone Pratnckar, dipl. inž.
Kratek pregled standardizacije navojev glede na ISO sistem navojev ter uvajanje navojev ISO v industrijo
Podroben pregled o problematiki pri prehodu na ISO sistem navojev je potreben zato, ker v Železarni Ravne ta prehod še ni popolnoma izvršen. Pogosto še prihaja do nepravilne uporabe rezalnega in merilnega orodja po starem standardu, ker novega orodja ni mogoče nabaviti ali pa je ustrezen tehnični kader če premalo informiran o spremembah prehoda na ISO sistem navojev.
Uvod
S pričetkom industrijskega razvoja proizvodnje so se vzporedno pojavili mnogi novi Pojmi, ki pomenijo temeljne kamne napredka in razvoja v življenju vseh ljudi. Z industrijsko proizvodnjo so vezani pojmi kot: serijska Proizvodnja, organizacija serijske proizvodnje, kvalitete izdelkov, izmenjljivost delov, Proizvedenih na različnih proizvodnih mestih *td. Celotna ustvarjalna dejavnost ljudi proizvajalcev je povezana z mnogimi dokumenti, ki niorajo biti medsebojno usklajeni, to se pravi, bazirati morajo na medsebojnih dogovorih, izraženih v obliki zakonov, predpisov, navodil, standardov ipd.
Kaj je pravzaprav standard?
Standard je pismeno izražen dogovor med Proizvajalci in potrošniki o nekem predmetu, Cementu, sklopu, stroju, postopku itd., je eden od osnovnih temeljev, na katerih bazira sodobna industrijska proizvodnja. Ce pogledajo pojem standarda globlje, lahko ugotovimo, da so že besede, kakor tudi pismeni in številčni znaki neke vrste standardi, od katerih ima vsak v okviru vsaj določenega govornega področja vedno enak pomen. Na poenotenje ali 2 drugo besedo na standardizacijo naletimo torej že v rani dobi človeške zgodovine.
Med prve standarde štejemo standarde meril. Meriti pomeni primerjati velikosti z neko Poznano veličino, ki je vedno enaka, to je standardna. Ko so bile zahteve točnosti meritev majhne, so enote mere vzeli iz narave. Stare označbe dolžinskih mer nas še danes spominjajo na to, npr. čevelj, korak, vatel, Maftra, komolec itd. Da bi bile meritve neodvisne od različnih naravnih enot, ki so bile od Primera do primera različne, so pričeli izbirati čim bolj konstantne enote. Francozi so npr. Uzakonili dolžinsko mersko enoto »noga«, katere osnovno primerjalno merilo je bila dolži-ha noge Karla Velikega. V Angliji so za dolensko enoto vzeli vatel, kar je izhajalo iz °snovne dolžine žezla kralja Henrika I.
Od teh osnov je bilo le še korak do izdelave standardiziranih meril iz trajnega mate-fiala, ki so jih hranili v kraljevih palačah in t.e končno privedlo do izdelave prametra. Ta ■j® bil točno definiran kot osnova za meritve nolžine v našem metričnem merskem sistemu. 2ašli bi seveda predaleč, če bi tako podrobno Zasledovali razvoj standardizacije različnih elementov skozi zgodovino razvoja. Zato bi Prešel konkretno na razvoj novejše standardizacije, ki nas zanima, to je standardizacija havojev in vijakov.
, 2 rojstvom parnega stroja se je pričela tkim. industrijska revolucija, ki je dala razmah tudi organiziranemu razvoju mehanske haprave, v katerih se veliko delov vedno po-navlja. Poznamo jih pod imenom strojni elementi. Najvažnejši in najpogostejši strojni element je vijak in njegov komplementarni del matice. Vijak je strojni element, ki služi
Povezovanje dveh ali več delov, tako da se ‘d, zvezo da vedno razstaviti. V ta namen ima Vliak po svojem steblu izdelan navoj, s kate-rhh se uvija v enak navoj ali v matici ali v strojnem delu.
Medtem ko so vijake in matice ob koncu
stoletja izdelovali ročno s kovanjem in so davoje pilili na roko, sedaj proizvajamo vso Uačno robo večinoma po modernih tehnolo-
ških postopkih, s hladnim preoblikovanjem avtomatično v velikoserijski proizvodnji.
Seveda je imel v začetku vsak proizvajalec svoja merila, svoje lastne navoje pri izdelavi vijakov in zato ni bilo mogoče vijaka enega proizvajalca uporabiti namesto vijaka drugega proizvajalca. K vsakemu vijaku je bila posebej narejena tudi matica. O izmenjljivosti tako proizvedenih vijakov z različnimi merami seveda ni bilo govora. Da bi bilo torej ugodeno zahtevi o medsebojni izmenjljivosti vijakov, je bilo potrebno postaviti cel sistem mer vijakov, predvsem pa točno obliko profila navoja. Osnovna zahteva je bila poenotenje vseh dimenzijskih razmerij vijakov. Prvi tak uporabni sistem je uvedel v proizvodnjo in potrošnjo angleški tovarnar Whitworth, po katerem imamo še danes ime za Whitwortho-ve navoje.
V letu 1834 je 20-letni Whitworth osnoval v Manchestru tovarno strojev in merilnega orodja. V tej tovarni se je razvila proizvodnja kontrolnih orodij, po katerih je postala tovarna kmalu znana. Whitworthov sistem navojev je bil postavljen leta 1841 in je prišel v uporabo po celi Angliji. Zelo hitro se je razširil tudi na ves tedanji industrijski svet.
Predno nadaljujem z zgodovino, bi se rad ustavil na osnovni geometrijski sliki navojne-ga profila, da si osvežimo termine oziroma oznake, ki navoj ni profil določajo. Ce si torej ogledamo običajno shematsko geometrijsko sliko profila navoja ne glede na to, iz katerega sistema izvira, vidimo, da je navoj definiran s petimi veličinami (slika 1).
Notranji navoj \ matica
-4-	„
1 \
Zunanji navoj , V.v
CJ
I
SL 1 Profil navoja
1. D, d — zunanji ali nazivni premer navoja (tudi veliki premer)
2. D2, d2 — srednji ali bočni premer navoja
3. Dl dl — premer jedra navoja ali mali premer
4. P — korak navoja (tudi vzpon navoja)
5. — kot profila navoja
Vsi uporabljeni simboli so v skladu s simboli, uporabljenimi v novih JUS standardih za navoje.
Iz slike 1 je razvidno, da so za točno definicijo profila navoja zadostne tri veličine, ki so običajno:
d2 — bočni premer P — korak navoja n — kot navoja
Vsak sistem navojev podaja osnovno obliko profila navoja in sistem nazivnih premerov vijakov oziroma navojev z ustreznim korakom. Druge veličine in simbole si bomo ogledali pozneje na risbah.
Vrnimo se torej k zgodovini navojev. Whit-worthov sistem navojev je predpisal vse zgoraj omenjene veličine, izražene v eolskem merskem sistemu, ki se je uveljavil v Angliji, Ameriki, Kanadi in mnogih drugih državah. Whitworth je uvedel za kot navoja a vrednost 55“.
Vemo, da ima vijak z bolj plitvo vrezanim navojem večje premere jedra in je zato trdnostno boljši. Pri takem navoju je kot navoja večji. Seveda je kota navoja a omejena z nosilno globino navoja H, katera ne sme biti premajhna, da zagotovimo navoju zadostno trdnost. Iz prakse tudi vemo, da čim večji je kot a, tem težje je navoj izdelati. Najugodnejša globina nošenja navoja H se doseže pri kotu « = 30°, pri a = 80“ pa je že premajhna. Whitworth se je zato odločil med kotoma 80" in 30° in je izbral neko srednjo vrednost 55°. Kota 60", ki ga je pozneje osvojil metrični navoj, ni izbral iz preprostega razloga, ker je tedaj samo on mogel proizvajati kot navoja 55“ in si je tako ustvaril monopol.
Z razvojem metričnega merskega sistema je bil izdelan tudi metrični sistem navojev s kotom navoja 60", ki ga je lažje izdelati in tudi meriti.
Metrični navoj se je spričo Whitworthove-ga navoja v začetku uveljavljal s težavo in ga je spodrinil v deželah z metričnim merskim sistemom šele v več desetletjih. V industrijsko razvitih deželah Evrope je po drugi svetovni vojni vladalo mnenje, da se v deželah z metričnim merskim sistemom uporablja precej enoten sistem navojev. Dejansko pa so še leta 1949 obstajale razlike v imenskih primerih navojev ter korakih navojev, ki so bili v uporabi v Franciji, za razliko od ISA navojev iz leta 1939, ki so bili v uporabi v Švici in Nemčiji. Vrste navojev med nazivnim premerom 1,4 mm in 3 mm so bile različne od navojev, uporabljenih v Švici in Nemčiji, prav tako tudi koraki navojev pri dimenzijah M3, M4 in M5.
V tabeli 1 so podane vrste navojev, uporabljenih v Franciji, in vrste navojev, uporabljenih v Nemčiji.
Tabela 1
Navoj po DIN 13 (do leta 1943)) (navoj ISA)
Francoski navoj (navoj SI)
M 1,4	X	0,3	M	1,4	X	0,3
			M	1,6	X	0,3
M 1,7	X	0,35				
			M	1,8	X	0,4
M 2	X	0,4	M	2	X	0,4
			M	2,2	X	0,45
M 2,3	X	0,4	M	2,5	X	0,45
M 2,6	X	0,45				
M 3	X	0,5	M	3	X	0,6
M 3,5	X	0,6	M	3,5	X	0,6
M 4	X	0,7	M	4	X	0,75
M 4,5	X	0,75	M	4,5	X	0,75
M 5	X	0,8	M	5	X	0,9
			M	5,5	X	0,9
M C	X	i	M	6	X	1
Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO in navoji
Ko je bil v letu 1949 formiran prvi tehnični komite mednarodne organizacije za standardizacijo ISO z oznako TC1 — komite za navoje, je bila pred njim jasno postavljena naloga: pripraviti predlog sistema navojev, ki bi lahko postal enoten svetoven sistem. Kakor je bila ta naloga jasna, tako je bila seveda tudi težka. Glavna prepreka, ki je govorila proti možnosti rešitve te naloge, je bilo dejstvo, da obstajata dva osnovna različna merska sistema drug proti drugemu. To sta eolski sistem, ki ga uporabljajo anglo-ameriške dežele, in metrični merski sistem v ostalih deželah. Ni manjkalo velikega števila predlogov, ki so jih izdelali ljudje svetovne kapacitete. Eden od predlogov je nosil ime »Pout sur 1’Alautic«. Drugi predlog je zopet predložil uvedbo popolnoma nove vrste navojev, ki ne bi bila skupna nobeni od obeh dosedanjih sistemov, bazirala naj bi na popolnoma matematični
osnovi. Iz vseh teh poskusov je bilo kmalu jasno, da ni mogoče izdelati enotnega sistema navojev, ki bi veljal enako za oba merska sistema, kajti »eolske« dežele so jasno povedale, da se svoji eolski vrsti ne bodo odpovedale. Pri tem je potrebno omeniti še to, da so se dežele s eolskim sistemom že med drugo svetovno vojno sporazumele in prešle po združitvi withworthovega in ameriškega navoja na enotni, tkim. unificirani eolski navoj, s profilom navoja, katerega kot je 60°.
Tudi »metrične« dežele niso želele odstopiti od svojega sistema. Tako ni tehničnetnu komiteju T C1 preostalo drugega, kot da je pustil dva sistema drugega poleg drugega, unificirani eolski navoj in metrični ISO navoj. Prvi rezultat dela tehničnega komiteja za navoje je priporočilo ISO/T C1 z oznako R 68 in dokument ISO/TC 1/ secretariat 67/166. S tema dokumentoma so bili določeni profili novega ISO metričnega navoja in sistem imenskih premerov ter korakov novega navoja. Seveda navoj s tem še ni bil točno definiran, ker je manjkal sistem toleranc, ki je bil izdelan na temelju mednarodnega sporazuma. Začasno je bilo državam, katere naj bi uvajale ISO metrični navoj, prepuščeno, da same uvedejo prehodni tolerančni sistem za navoje, ki bi pozneje bil nadomeščen z mednarodnim tolerančnim sistemom. Vendar je na pritisk več držav članic tehnični komite ISO/TC 1, ki ga vodi Švedska, izdal na podlagi raziskav delovne skupine ISO/TC 1/WG 6 in ISO/TC 1/WG 4 predlog toleranc za navoj ISO v letu 1961. Ta predlog je bil dostavljen vsem državam članicam v proučevanje in osvajanje. Tudi Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo ZIS v Beogradu je bil ta predlog znan, vendar so bili tedaj mnenja, da se bo še menjal. Zato je JZS izdal svoj tolerančni sistem navojev, delo prof. Hercigonje. Cel sistem je bil objavljen v JUS standardnih M B 0045, ter JUS M BO 220, do JUS M BO 255. Seveda je bil ta jugoslovanski sistem različen od predlaganega ISO tolerančnega sistema, ki je bil 13. novembra 1964 na zasedanju v New Delhiju uavojen kot dokončni predlog ISO. Za ta predlog so glasovale delegacije 15 držav, proti pa so glasovale Bolgarija, Madžarska in SSSR, vendar pa so se pozneje tudi te države odločile osvojiti predlog ISO/TC 1.
Na zasedanju mednarodnega komiteja za navoje v New Delhiju so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi:
1. Sprejet je bil predlog tolerance za metrični ISO navoj.
2. Za eolski navoj ISO naj se izdela priporočilo za tolerance na bazi toleranc, uporabljenih pri unificiranem navoju dežel eolskega sistema.
3. Ustanovljena je bila nova delovna skupina WG 9, z nalogo predelati priporočilo ISO/ /R 68 na navoje pod imenskim premerom 3 mm, s posebnim ozirom na navoje za fino mehaniko, to je pod M 1, 5.
ISO je izdal v zvezi z navoji naslednja priporočila in dokumente: ISO/R 68 — profil navoja ISO in nazivne mere profila (avgust 1958) ISO/R 261 — pregled premerov in korakov metričnega navoja ISO za imenske premere od 0,25 do 300 mm (julij 1962), ISO/R 262-navoj za vijake od 6 do 39 mm (julij 1962). ISO/R 263-colski navoj ISO za premere navoja od 0,06 »do 6« (julij 1962).
Izdani so bili tudi dokumenti s predlogi osnutkov priporočil, izmed katerih je potrebno omeniti dokument ISO/TC 1 (Secretariat 110/247 E (februar 1965) s predlogom osnutka priporočila ISO za tolerance metričnega navoja ISO za imenske premere 1,6 do 355 milimetrov. Ta dokument je bil v letu 1966 v nespremenjeni obliki sprejet kot osnutek predloga in bil potem izdan kot predlog priporočila ISO/TC 1 št. 979 v februarju 1966.
Za nas Jugoslovane so glede na JUS standarde za navoje, važni predvsem tile dokumenti:
Priporočilo ISO/TC 1 R 68 (avg. 1968) — dokument ISO/TC 1 (secretariat 67) št. 166 (december 1959) — dokument ISO/TC 1 št. 979 febr. 1969). Na bazi teh dokumentov so izdelani JUS standardi za navoje in toleranco navojev z ISO metričnim profilom.
Novi ISO trikotni metrični navoj
Kaj je novi ISO metrični navoj in v čem se razlikuje od dosedanjega metričnega navo-
ja? (Glej sliko 4). Odgovor na gornje vprašanje je:
Osnovni 150 profil
Si * Profil norega /50navoja
Za normalne namene, odštevši nekaj izjem, se novi ISO profil ne razlikuje od dosedanjega. To velja seveda za potrošnike vijačnega blaga in konstrukterje. Drugače pa je za proizvajalce vijakov in matic, za konstrukterje visoko obremenjenih vijačnih zvez, proizvajalce orodij in kontrolnikov za proizvodnjo vijakov ter uporabnike vijakov in matic pod nazivnim premerom M3.
Si .5 Primerjava med /SO /h O/M navojem
Na sliki 5 se vidi, da odstopa ISO metrični profil v jedru navoja vijaka z dvakratno vrednostjo od dosedanjega DIN metričnega
profila in ima s tem tudi dvakrat večji radius v korenu profila navoja.
Ta novi ISO profil je bil najprej sprejet v deželah eolskega sistema, to je v Ameriki, Angliji in Kanadi. Znan je bil najprej kot profil Ottavva, ker je bil sprejet na konferenci omenjenih treh držav v Ottawi. Pozneje ga je tehnični komite ISO/TC 1 prevzel kot svetovni navojni profil in velja danes prav tako za ISO eolske navoje kot za ISO metrične navoje. Edino v tej točki je ISO dosegel svoj cilj. Kot se vidi, je glavna sprememba pri ISO navoju močnejše jedro vijaka, kar je majhnega pomena pri običajni uporabi navojev vijakov, je pa toliko večjega pomena pri visoko obremenjenih vijakih in njihovi proizvodnji.
Z močnejšim jedrom se je povečala statična trdnost predvsem pri vijakih manjših dimenzij, medtem ko ta prednost pri večjih dimenzijah ni tako očitna. Važnejša je predvsem povečana trdnost pri dinamično obremenjenih vijakih, in to predvsem na račun večjega ra-diusa v korenu navoja. S tem se je zmanjšal vpliv zareznega učinka, vijaki imajo boljše dinamične lastnosti, kar je važno predvsem pri vijačnih zvezah pri motorjih z notranjim izgorevanjem.
Z večjim premerom jedra navoja je seveda tudi orodje (navojni svedri) za proizvodnjo navojev trdnostno močnejše. Z večjim radiu-som na vrhu profila navojnih čeljusti, ureznic, plošč za valjanje navojev itd. imajo vsa ta orodja daljšo življenjsko dobo, proizvodnja je tako cenejša.
Na navojne svedre ta zadnja prednost ne vpliva, ker se poveča samo premer izvrtine pred vrezovanjem navoja. Vpliv na daljšo življenjsko dobo pri navojnih svedrih ima predvsem manjša višina navoja. Pri vrezovanju navoja v matico se pri novem ISO profilu porabi manj energije. Pri ISO navoju je z manjšo globino potrebno manj deformacijskega dela za formiranje profila kot pri formiranju starega DIN profila. Z novim ISO profilom je postal metrični navoj enakovreden tehnično eolskemu navoju in ni nobene potrebe več dajati prioriteto enemu ali drugemu navoju. Pri zelo majhnih imenskih premerih navojev, to je pri navojih pod M 3, so določeni problemi pri uvajanju novo uvedenih nazivnih vrednosti (glej tabelo 2).
Ta tabela daje kratek pregled nazivnih premerov in korakov od M 1,6 do M 16, in sicer za grobi navoj (veliki korak) in fini navoj (drobni korak).
Tabela 2
Nazivni premer		Veliki			Drobni korak				
1	2 3								
		korak	1,50 1,25	1,00	0,75	0,50	* 0,35	0,25	0,20
1,6 2	prioritete								
	1,8	0,35 0,35 0,40						0,25	0,2 0,2
	2,2	0,45						0,25	
2,5		0,45					0,35		
3		0,50					0,35		
	3,5	0,60					0,35		
4		0,70				0,5			
	4,5	0,75				0,5			
5		0,80				0,5			
	5,5					0,5			
6		1,00			0,75				
	7	1			0,75				
8		1,25		1	0,75				
	9	1,25		1	0,75				
10		1,5	1,25	1	0,75				
	11	1,5		1	0,75				
12		1,75	1,5 1,25	1					
	14	2	1,5 1,25*	1					
	15		1,5	1					
16		2	1,5	1					
* Navoj M 14 X 1,25 se uporablja samo za svečice za motorje z notranjim izgorevanjem.
Profil
/so • PROFIL
Izbirno vrsto nazivnih premerov in ustreznih korakov od M 16 navzgor do M 300 vsebuje JUS M BO 011. Nazivni premeri za navoje od M 1,4 do M 3 se razlikujejo od nazivnih premerov navojev po starem sistemu. Tabela 3 daje primerjavo prejšnje in nove izbirne vrste premerov do M 3.
Tabela 3
Nazivni premer X korak vrste po ISO oz. JUS
M 1,6 X 0,75
(M 1,8 X 0,35) M 2 X 0,4 (M 2,2 X 0,45)
M 2,5 X 0,45 M 3 X 0,5
Nazivni premer X korak stare vrste po DIN
M 1,7 X 0,35
M 2 X 0,4 M 2,3 X 0,4
M 3 X 0,5
JUS M BO 220 JUS M BO 220 JUS M BO 222
JUS M BO 230 JUS M BO 232 JUS M BO 240
JUS M BO 245
JUS M BO 246
JUS M BO 250
JUS M BO 045
vrednosti
matic
d
Q
51.6 Nazivni profil ISO navoja v tol polju H/h
Poudariti je treba, da so že skoraj vse dr-2ave prešle na novi ISO navoj in ISO tolerančni sistem za navoje in smo zato v Jugoslaviji 7- uvajanjem tega mednarodnega sistema na-yojev na repu dogajanj. Prehod na novi sistem je bil izvršen v NDR do konca leta 1964, v ZRN do konca leta 1966, CSSR, S£SR, Poljska, Romunija, Madžarska in Kitajska pa so že na konferenci leta 1958 v Bukarešti sklenile preiti na ISO profil navoja, kar je bilo realizirano v letih 1960/61. V eolskih deželah Pa je bil ISO profil osvojen že leta 1948.
Tolerančni ISO sistem za ISO metrične navoje
Na podlagi priporočila št. 979 tehničnega komiteja ISO/TC 1 je izšel v aprilu 1967 JUS standard M BO 221, ki podaja osnovo novega ISO tolerančnega sistema za navoje vijakov in matic od M 1,6 do M 355. Cel tolerančni sistem je prikazat* v naslednjih JUS standardih:	«
Tolerance navojev — principi in definicije pojmov Tolerance navojev — osnova sistema toleranc Tolerance navojev — korelacija med starimi in novimi sistemi toleranc
Tolerance navojev — številčne vrednosti toleranc Tolerance navojev — številčne vrednosti osnovnih odstopkov Tolerance navojev — majhne vrednosti odstopkov za navoje vijakov z garantiranim znakom Tolerance navojev — mejne vrednosti odstopkov za navoje vijakov brez znaka Tolerance navojev — mejne vrednosti vijakov s prekrivanjem
Tolerance navojev — mejne vrednosti odstopkov za matične navoje
Metrični ISO navoj
mejne navojev, vijakov in
Označbe veličin in definicije pojmov
V standardih toleranc navojev so upo-rabljeni termini in oznake veličin, ki se nanašajo na navoje in njih tolerance, pri čemer Se nanašajo male črke na navoje vijakov (ali Jhnanje navoje) in velike črke na navoje malic (ali notranje navoje) — glej sliki 6, 7:
Na sliki 6 je prikazan nazivni profil metričnega navoja z ustreznimi oznakami premerov *h tolerančnih odstopanj, na sliki 7 pa je prikazan medsebojni položaj matičnega in vijačnega navoja za primer, ko je zunanji navoj '2delan na spodnji meji tolerančnega polja h, a notranji navoj na gornji meji tolerančnega Dolja H.
d, D — zunanji premer navoja, nazivna mera d2, D2 — srednji premer navoja, nazivna mera
dl, Dl — notranji premer navoja, nazivna vrednost
d', D', d2', D2', dl', Dl' — stvarne vrednosti ustreznih premerov avg, Avg — gornje odstopanje zunanjega premera
avd, Avd — spodnje odstopanje zunanjega premera
asg, Asg —• gornje odstopanje srednjega premera
asd, Asd — spodnje odstopanje srednjega premera
amg, Amg — gornje odstopanje notranjega premera
amd, Amd — spodnje odstopanje notranjega premera
Td — toleranca zunanjega premera vijačnega navoja
Tdl — toleranca notranjega premera vijačnega navoja
TD1 — toleranca malega premera matičnega navoja
Td2 — toleranca srednjega premera vijačnega navoja
TD2 — toleranca srednjega premera matičnega navoja.
Spodaj navedene veličine se označujejo z istim simbolom za zunanji (vijačni) in notranji (matični) navoj:
P — korak navoja
HI — višina ali globina nošenja, nazivna vrednost
HI min — globina nošenja, najmanjša vrednost
ln — dolžina nošenja.
Vrednost globine nošenja H 1 je definirana geometrijsko kot funkcija koraka P.
HI = 0,75 H HI = 0,5412 P
Najmanjša globina nošenja HI min je določena na podlagi trdnostnih preizkusov z odnosom
HI min > 0,21 P ali HI min > 0,040 HI
Klase toleranc, dolžina nošenja in kvaliteta toleranc
Tolerance navojev morajo izpolnjevati tri osnovne pogoje:
— omogočiti morajo brezpogojno izmenljivost spojenih delov,
— omogočati morajo zahtevano trdnost nosilnosti spoja z dovolj veliko postavljeno vrednostjo H,
5(. 7 Navojm spoj na zgornji odnosno spodnji meri tolerančnega polja Hlh
— v vrhih navoja morajo zagotoviti minimalni zrak.
Pri postavljanju tolerančnega sistema so se pojavljale tolerance posebno za veliki in mali premer navoja, ločeno od toleranc bočnega premera (srednjega premera). Tolerance bočnega premera morajo zagotoviti izmenljivost navojnih delov in izhajajo iz geometrijskih odnosov navoja, medtem ko so tolerance vrhov navoja pogojene s potrebno globino nošenja, izvirajoč iz trdnostnih zahtev navojne-ga spoja. »
Pri izbiri veličin tolerance je važna dolžina nošenja ln. Od dolžine nošenja je odvisna izbira velikosti toleranc zato, ker je vezana na pogoj o izmenljivosti navojnih delov.
Dolžina nošenja je lahko:
— kratka z oznako S (short)
— normalna z oznako N (normal)
— dolga z oznako L (long)
Mejo za normalno dolžino nošenja dobimo iz formule.
Ih min = 2,24 P. d11'2 Ih max = 6,7 P . d °'2
Tolerančni sistem navojev v JUS standardih omogoča več različnih naleganj (prilegov) v navojnih spojih:
— naleganje z zagotovljenim zrakom,
— naleganje brez zraka,
— naleganje s prekritjem (čvrsta naleganja in tesnila naleganja).
JUS standardi se razlikujejo od priporočila ISO v tem, da vsebujejo tudi prehodne in tesne prilege navojev, kar ISO še nima izdelano. Toleranca po ISO oziroma po JUS je določena z veličino tolerance in njenim položajem v odnosu na nulto linijo (za nulto linijo velja osnovni profil ISO navoja — slika 4).
Za veličino toleranc je določeno sedem stopenj, označenih s številkami od 3 do 9 in za položaj toleranc, pet položajev za navoje vijakov in dva položaja za matice (glej sliko 11 in 12).
— za navoj vijaka e, g, h, m, p
— za navoj matice G, H
Slike 8, 9 in 10 kažejo primere različnih tolerančnih prilegov z zrakom in brez zraka. Kombinacija določene stopnje tolerance in položaja tolerance se imenuje klasa tolerance. Klasa tolerance pa ni merilo za kvaliteto tolerance, ki je določena glede na medsebojno odvisnost dolžine nošenja in klase tolerance.
S 1.8 ISO navojni spoj v pniegu H Ih
Sl .9 ISO navojni spoj v prilegv Hlg ah H/e
51.10 ISO navojni spoj v prilega 6/gr al/G/e
Imamo tri kvalitete toleranc:
— fina kvaliteta tolerance,
— srednja kvaliteta tolerance,
— groba kvaliteta tolerance.
Kvaliteta tolerance izraža karakter tolerance glede na namen in proizvodne možnosti.
Fina kvaliteta se uporablja za precizne spoje brez zraka, srednja kvaliteta je uporabna za normalne spoje, groba kvaliteta pa se uporablja pri proizvodnji nezahtevnih navojnih elementov. Medsebojno odvisnost med kvaliteto, klaso toleranc in dolžino nošenja podaja tabela št. 4.
Osnovni ali nazivni profit ISO na
J—L
f o
Tabela 4
ifi
v oj a
■ 0 ■ l in!ja
Kvaliteta	0 Veliki zrak polje e	Mali zrak polje g	Brez zraka polje h
	dolžina nošenja S N L	dolžina nošenja S N L	dolžina nošenja S N L /
Fina			
Srednja	| 6 e | 6 e 7 e	5 g 6 g | 6 g | 7 g 6 g	
Groba		8 g 9 g 8 g	
Sl . 11 Položaj tolerančnih polj za navoj vijaka
Tolerance srednjega premera navoja matice Tl« se izračunavajo iz toleranc 6. stopnje za srednji premer navoja vijaka Tas (6) po istem obrazcu kot za navoj vijaka. Tolerance za ostale stopnje pa so zopet mnogokratniki tolerance 6. stopnje (glej str. 17).
Osnovni ali nazivni profil ISO navoja
Naslednja tabela št. 5 daje klase toleranc za matične navoje.
Tabela 5
Veliki zrak polje G
dolžina nošenja
Kvaliteta
Brez zraka polje H
dolžina nošenja
	S	N	L	S	N	L
Fina				4 H	5 H	6 H
Srednja	5 G	6 G	7 G	5 H	1 6 H	711
Groba		7 G	8 G		7 H	8 H
Priporočene Klase toleranc
Iz zgornjih dveh tabel št. 4 in 5 vidimo, da moremo pri isti dolžini nošenja kombinirati več klas toleranc matičnega in vijačnega navoja. Zato je JUS standard priporočilo o prioritetnih klasah toleranc:
— za grobo klaso izdelave-klase toleranc 8 g, 7 H,
— za srednjo in fino klaso toleranc — 6 g, G H.
Gornje prioritetne klase tolerance veljajo za normalno dolžino nošenja. Da bi se zagotovila zadostna globina nošenja, je potrebno predvsem uporabiti kombinacije H/g, G/n (za P = 0,5 mm samo H/h, slika 6).
— za tolerančno polje e: aei = — (50 + 11 P)— —P
6
Sistem izračuna veličin toleranc
Izračun osnovnih odstopanj o, A se vrši po naslednjih obrazcih: Za osnovna odstopanja velikega in srednjega premera navoja vijaka:
— za	tolerančno	polje	e:	a0 = — (50	H- 11	P)
— za	tolerančno	polje	g:	aK = — (15	+ 11	P)
— za	tolerančno	polje	h:	ah = 0
— za	tolerančno	polje m:	am = + (10	+ 11	P)
— za	tolerančno	polje	p:	ap = + (25	+ 11	P)
Osnovna odstopanja za mali premer navoja vijaka so odrejena tako, da je zagotovljen zrak med vrhom navoja matice in dnom navoja vijaka. Izračunajo se iz obrazcev:
866
— za tolerančno polje g: aBi = — (15 + 11 P) -
— za tolerančno polje h: ahi = — 86fi P
6
866 ,
866 ,
za tolerančno polje m: ami = + (10 +11 P) — ',u P
6
za tolerančno polje p: aPi = + (25 + 11 P) —— P
6
Osnovna odstopanja za vse premere navoja matice pa se izračunavajo po spodnjih obrazcih:
— za tolerančno polje G : Aq = + (15 + 11 P)
— za tolerančno polje H : An = 0
Za izračun veličin toleranc so postavljeni obrazci:
— za Td2 = toleranca srednjega premera navoja vijaka d-_>
— za Td2 = toleranca sredjega premera navoja matice D2
— za Ta = toleranca velikega premera navoja vijaka d
— za Tdi = toleranca malega premera navoja vijaka di
— za Tpi = toleranca malega premera navoja matice Di
Pri izračunavanju toleranc izhajamo iz obrazca za 6. stopnjo toleranc. Za ostale stopnje toleranc se izračunajo veličine kot mnogokratniki veličin 6. stopnje.
Obrazec za izračun toleranc srednjega premera vijaka 6. stopnje se glasi:
T(|o (6) = 90 P0,4 d0,1
Tolerance ostalih stopenj pa se izračunajo po spodnji tabeli:
Stopnja Td2	3	4	5	6	7	8	9
Mnogokratnik Td2 (6)	0,5	0,63	0,8	1	1,25	1,6	2
0
0 ■ linija
51-12 Položaj tolerančnih polj za navoj matice
Obrazci za izračun tolerance velikega premera navoja vijaka:
Ta (6) = 180 . VP2-
3,15
VP
Tolerance ostalih stopenj se izračunavajo takole:
T,i (4) = 0,63 Tj (6)
Td (8) = 1,6 Ta (6)
Za veliki premer navoja matice tolerance niso predpisane. Obrazec za izračunavanje toleranc malega premera navoja vijaka:
Tji = Td2 + 72 P
Obrazci za izračun toleranc malega premera navoja matice:
Za P = 0,2 do 0,8 mm, Tpi (6) = 433 P --—190 P
Za P = 1 mm in več, Tpi (6) = 230 P0'7
Tolerance ostalih stopenj pa so mnogokratniki T|„ (6) (glej str. 17).
Označevanje ISO navojev in toleranc
Navoje z ISO metričnim profilom označujemo enako kot prej navoje z DIN profilom Označujemo jih z veliko črko M in nazivnih1 oziroma velikim premerom navoja vijaka al> matice.
Za nazivno oznako navoja je oznaka klas« tolerance, in sicer za vijake z malimi črkam1 in za matice z velikimi črkami.
Če je označena samo ena klasa toleranc«’ velja oznaka za vse tri premere navoja, če p« je klasa različna za bočni in zunanji premer je treba označiti najprej klaso tolerance bočnega premera in nato klaso tolerance velikega premera. Klasa tolerance malega premer« je vedno enaka klasi tolerance bočnega premera.
Označuje se lahko tudi dolžina nošenja, K> sledi za oznako klase tolerance.
Navojni spoj označimo tako, da ga postavimo za nazivnim premerom navoja oznak« klase tolerance, navoja matice in to ločeno 5 poševno črto oznake tolerance navoja vijak«' Primeri označevanja:
M 6 — 6 g
M 10 —5 h 6 h
M 20 — 5 h 6 h ls
M 20 — 6 H/6 g
Predlog priporočila ISO: ISO predvideva' da mora vsaka oznaka navoja imeti tu<^ oznako tolerance navoja. Pretežno pa se v strojegradnji uporablja srednja kvaliteta to'
Stopnja Td2	4	5	6	7	8
Mnogokratnik od Tjo (6)	0,85	1,06	1,32	1,7	4,2
Tabela 6
Stopnja Tdi	4	5	7	8
	0,63	0,8	1,25	1,6
leranc navojev in so zaradi tega nekateri standardi predvideli opuščanje oznake tolerance za srednjo kvaliteto navoja (med njimi tudi DIN 13, list. 32). Za srednjo kvaliteto navoja je priporočena klasa tolerance tH/6g pri normalni dolžini nošenja.
Vrhovi novega ISO metričnega navoja:
JUS standard točno definira mejne vrednosti radius krivine na malem premeru navoja vijaka, to je v dnu navoja vijaka:
R max = S. = 0,144 P 6
Najmanjša vrednost tega radiusa pa je:
R min = g 0,1 P
Mejne vrednosti dveh navojev vijaka so grafično prikazane na sliki 13. Najmanjša vrednost radiusa R pa ni predpisana za vijake grobe klase izdelave, oziroma vijake za splošno uporabo.
IO.
Primerjava kritičnih primerov pri parjenju
starega navoja DIN in novega ISO navoja
Logično je, da bo prihajalo v prehodnem obdobju od starega profila navoja na novi ISO profil do parjenja elementov s starim in novim profilom, zato je važno pregledati možnost takega parjenja. Za dimenzije vijakov nad M3, kjer ostanejo nazivni premeri in koraki navojev enaki dosedanjim, lahko pride do prekrivanja matičnega navoja z dnom navoja vijaka samo v ekstremnih primerih. Poglejmo si tak primer na sliki 15. Tu je narisan vijačni spoj za navojni par M 12, in sicer ima
Mestica z O/N profilom
5'>
Sl. 13 Mejne vrednosti radiusa dna navoja vijaka
Poudariti je treba, da je zaradi zagotovitve zračnosti med navojem matice in navojem vijaka v dnu navoja vijaka odmaknjen delav-niški profil ISO navoja od osnovnega profila ISO za H/12. Nazivna vrednost dl ima zato vedno osnovno odstopanje H/12.
Za obliko profila navoja matice v dnu matičnega navoja, to pa je na meri D, je značilno, da ni določena toleranca gornjega odstopanja, temveč je dano samo spodnje odstopanje mere D, to je Ad v tolerančnem polju G. Na sliki št. 14 vidimo, da mora biti profil loka navoja do mere D oziroma D + Ad raven, potem pa je oblika profila poljubna in netolerirana.	.
Premer navoja	Dl min DIN navoja	dl max ISO navoj (6 g)	0 svedra po DIN 338	0 min DIN matice
M 3	2,370	2,367	2,4	2,42
M 4	3,112	3,119	3,20	3,22
M 5	3,986	3,995	4	4,02
M 6	4,735	4,747	4,75	4,77
M 8	6,416	6,438	6,4	6.43
M 10	8,097	8,128	8,1	8,13
M 12	9,776	9,819	9,8	9,83
M 16	13,457	13,508	13,5	13,53
M 20	16,822	16,891	17	17,04
M 24	20,172	20,271	20,25	20,29
Sl .15 Prekrivanje ISO in 01N navoj ■ spoja v mejnem slučaju
vijak ISO navoj, matica pa DIN navoj. Premer ISO jedra navoja je na največji meri tolerančnega polja 6g, mali premer matičnega navoja pa je vzet iz zgornje tabele, ki daje vrednosti najmanjših mer pri vrtanju za matice.
Iz slike se jasno vidi, da je prekrivanje v dneh navoja zelo majhno in v praksi nima nobenega pomena. V praksi se odločamo za vrtanje izvrtin za matične navoje na maksimalni meri Dl, ker s tem dosežemo manjšo porabo navojnih svedrov in manjšo porabo energije za rezanje navojev. Tako vidimo, da pri navojih v srednji kvaliteti izdelavo do prekrivanja med matičnim in vijačnim navojem ne pride. V primeru s posebnimi zahtevami glede trdnosti vijačnih spojev ali drugačnih prile-gov lahko nastopijo specialni primeri prekrivanja in je potrebno to posebej preučiti.
Oglejmo si sedaj še nekaj ugotovitev tehnične visoke šole v Darmstatu pri raziskavah nosilnosti novih ISO navojev. Referent je bil H. Illgner na zasedanju v januarju 1964 v Wies-badnu.
Vpliv povečanih toleranc bočnega premera matice je bil raziskan na navojni zvezi M6. Strižni prerez navojnice na zunanjem premeru vijaka znaša 12,82 mm2 po dosedanjih standardih DIN 13. Pri ISO navoju z najneugodnejšim parjenjem znaša ustrezna vrednost preseka 12,75 mm2. Zmanjšanje znaša torej samo 0,55 odst., kar predstavlja številko, ki praktično nima pomena.
Glede na statično trdnost navojne zveze pod nateznimi obremenitvami se je raziskovalo DIN in ISO navojne zveze z enakimi trdnostnimi lastnostmi. Pri DIN navojnih elementih so bili ti v tolerancah ISA, pri ISO navojnih elementih v klasi tolerance 6H/6g. Preizkušene so bile navojne zveze M6 in M8 s trdnostnimi kombinacijami:	vijak — matica
8 G/6 G in 10 K/8 G.
Tabela 7 kaže dosežene rezultate, iz katerih je razvidno, kako relativno majhne so razlike med najneugodnejšim in najugodnejšim parjenjem vijak — matica, pri minimalni višini matice. Pod minimalno višino matice razumemo tisto višino, pri kateri je vijak enako vzdržljiv kot matica. Pri običajno uporabljeni višini matice 0,8 d je vedno dovolj varnosti v taki vijačni zvezi.
Tabela 7
DIN navoj
ISO navoj
Premer navoja d
Minimalna višina matice
M 6
M 8
M 6
M 8
najneugodnejše
parjenje
najugodnejše
parjenje
0,67 d	0,59 d	0,68 d	0,66 d
0,60 d	0,50 d	0,61 d	0,54 d
oohka
St N Oblika dna matičnega navoja
Dinamične raziskave so pokazale, da je ISO navojna zveza vedno boljša od DIN, predvsem zaradi večje zarezne trdnosti novega ISO profila. Nadaljnja ugotovitev iz teoretičnih izračunov HI min minimalne globine nošenja navoja kaže, da je pri priporočenih prilegah vijačnih zvez H min manjši kot pri dosedanjem DIN navoju s H/h prilegami. Ta zmanjšana višina nošenja pa pride v praksi komaj do izraza, ker konstruktorji pri ugotavljanju dimenzij vijačne zveze vedno dimenzionirajo vsak element s tolikšnim varnostnim faktorjem, da se ta manjši HI min v vsakem primeru prekrije z varnostnim faktorjem. HI min je interesanten samo s stališča teoretičnih raziskav in pri izračunu trdnosti in vrtalnih momentov v manjših primerih.
Prehod na novi ISO profil navoja
Za prehod s starega DIN profila na novi ISO profil je bilo potrebno uvesti daljše prehodno obdobje dveh let in pol. V tem obdobju se postopoma uvajajo v proizvodnjo elementi z novim profilom, in sicer tako, da je zagotovljena čim večja možnost parjenja elementov z različnimi profili. To je v normalnih primerih, za vijačne zveze nad M3 brez nadaljnjega možno zagotoviti, kar se pa ne more za nazivne premere pod M3. Pri menjavi iz starih premerov M 1,7, M 2,3, M 2,6 na M 1,6, M 1,8, M 2,2 in M 2,5 je priporočljivo, da se v novih konstrukcijah ne zamenjajo stari premeri navojev z najbližjimi novimi (M 2,6, M 2,5; M 1,7 z M 1,6), temveč da se uvedejo
večje razlike (namesto M 2,6 M 3, namesto M 1,7, M 2 itd.).
Da bi se terminsko enotno prešlo na nove ISO navoje, je JUS izdelal standard JUS M BO 030, s katerim so točno predpisani termini prehoda na ISO v dveh etapah do leta 1970. Med obema etapama je predvidena prehodna etapa.
V prvi etapi je potrebno na maticah v popolnosti uvesti novi ISO navoj in novi ISO sistem toleranc navoja. Na vijakih se še zadrži stari profil, vendar se uvede nova ISO vrsta nazivnih premerov in uporabi ISO sistem toleranc za nazivni premer navojev vijakov.
V tehnološki dokumentaciji je potrebno izvršiti korekture v smislu določil za prvo etapo prehoda na ISO profil. Prva etapa prehoda mora biti realizirana v času 1. 7. 1967 do
30.	6. 1968. V vmesni etapi je treba potrošiti vse stare matice, tako da bi na koncu vmesne etape proizvajali in uporabljali samo matice in matične navoje z ISO profilom navoja.
Vmesna etapa traja od 1. 7. 1968 do 3. 12. 1968. V drugi etapi je potrebno postopoma uvesti proizvodnjo vijakov z novim ISO profilom v novem ISO sistemu toleranc navoja. Ta zadnja etapa mora biti izvršena v obdobju od 1. 1. 1969 do 3. 12. 1969.
Tako smo imeli tudi v Jugoslaviji leta 1970 v popolnosti uveden novi mednarodni sistem
ISO navoja in novi sistem ISO toleranc za navoje.
Oglejmo si sedaj nekoliko podrobnejše, kakšen naj bo ta prehod v praksi. V prvi fazi, kot je že omenjeno, je potrebno uvesti novi profil navoja na maticah oziroma notranjih navojih. V prejšnjih poglavjih smo ugotovili način označevanja klase toleranc novega navoja. Da ne bi po nepotrebnem izgubljali časa in imeli stroškov, bi bilo najpametneje, da v primerih, kjer je možno uporabljati vijake in matice v srednji kvaliteti izdelave, to je v tolerančni klasi 6 H/6 g, oznako tolerance izpuščamo. Tako v dokumentaciji niso potrebni popravki, razen v izjemnih primerih, ko se zahteva druga kvaliteta toleranc. Označevanje ostane tako enako kot do sedaj. Seveda imamo pri maticah možnost uporabljati sedaj navoje v polju H in G. Odločitev zavisi od zahtev, predvsem glede na galvansko zaščito. Ta mora biti izvršena v taki debelini, da mere navoja prekoračijo 0-linijo toleranc, da ne bi prišlo do prekrivanja navojev vijačne zveze.
Pri vijačnih navojih se v prvi etapi zahteva prehod starega na novi tolerančni sistem ISO za zunanji premer navoja. To potegne za seboj spremembo dimenzij orodja. Tabela 8 nam kaže, kaj je potrebno med posameznimi fazami prehoda narediti z izdelovalnim orodjem in kontrolnim orodjem ter potrebne spremembe v tehnološki dokumentaciji.
proizvodnji ločili od starega orodja. Tu je nemogoče predložiti recept o točni metodi prehoda, ker je to odvisno od niza različnih pogojev, ki vladajo v posameznih delovnih organizacijah. Zato se bomo zadržali le na osnovnih spremembah, na katere je treba paziti pri prehodu na ISO navoj. V prehodnem obdobju in tudi po njem bomo lahko še uporabljali nekatero orodje in kontrolnike s stranjo »gre« v primerih z galvansko zaščito, ker le ta leži v tolerančnem polju H/h.
Spremeniti bo vsekakor potrebno kontrolnike za izvrtine matičnega navoja, ker se je povečal notranji premer navoja Dl.
Zaradi manjše globine nošenja HI pa so se zmanjšale tolerance nazivnega premera Td in notranjega premera matičnega navoja TD1. Nujno je torej treba uvesti kontrolo tolerance Td v nasprotju z dosedanjo prakso v starem sistemu, ko smo kontrolirali bočni premer. Potrebno je nabaviti ali izdelati nove zevaste mejnike za tolerančno polje g in po potrebi tudi zeve. Za ista polja so potrebni tudi novi navojni prstani in kontrolniki za kontrolo navoj nih prstanov.
V drugi fazi prehoda je potrebno na novo naročiti navojne šablone, mikroskopske plošče z vrisanimi profili, v tehnološki dokumentaciji pa je potrebno spremeniti premere stebel vijakov pred valjanjem navoja. Sprememba premera pred valjanjem navoja na steblu potegne za seboj tudi spremembo izvrtin matic za hladno kovanje vijakov. Pri tem lahko matice, izdelane v merah po starem sistemu, pre-brusimo na nove mere, kolikor so potrebne. Nekatere izkušnje v praksi namreč kažejo, da za določene dimenzije vijakov niso potrebne spremembe premera stebla pred valjanjem navoja. Dimenzije orodja se morajo vsekakor spremeniti pri vijakih in maticah dimenzij pod M 3.
Pri matičnem navoju ne smemo pozabiti, da se s povečanimi premeri jedra in s tem svedrom menjajo tudi vrtalne puše in vpenjalne stročnice svedrov. Priporočene premere svedrov za vrtanje izvrtin za matični navoj daje JUS M BI 003 (izdaja 1966). Izračunane so po obrazcu — premer svedra = d-P.
Izvrtina, izvrtana s svedrom, ni enaka nazivnemu premeru svedra, kar zavisi od niza faktorjev (kot brušenje svedra, stroj, hitrost rezanja, material itd.).
Velja si zapomniti, da je najbolje težiti z izvrtino k meri Dlg, ker s tem štedimo navojni sveder in energijo za rezanje navoja. Kot smo že večkrat omenili, je globina nošenja HI novega ISO navoja manjša in je zato potrebno vijačno zvezo s kratkim nošenjem kontrolirati na statično trdnost. Ce pa imamo dolgo nošenje, je zmanjšana bojazen, da se bo tak vijak težko uvil v matični navoj. Obvezna je tudi kontrola notranjega premera Dl matičnega navoja, ki jo izvršimo z istim kontrolnim čepom kot kontrolo izvrtine pred rezanjem navoja.
JUS standard M BO 030 (izdaja 1967) daje tudi obrazce po ISO priporočilih za izračun mer kontrolnikov za navoje vijakov in matic. Tako si lahko sami izračunamo mejne mere za stran »gre« in za stran »ne gre« zevastega kontrolnika z valjčki kakor tudi za druge kontrolnike.
JUS standard M BO 045 (izdaja 1967) podaja mejne vrednosti toleranc za navoje vijakov in matic v tolerančnih kvalitetah 6g, 8g in 6H, 7H. Ta standard omenjam posebej zato, ker je praktično najbolj uporaben pri proizvodnji in prevzemni kontroli vijakov in matic, ki jih bo naša industrija največkrat uporabljala, to je v srednji kvaliteti toleranc. Kot je bilo že omenjeno, je potrebno v prehodnem obdobju vsa orodja in kontrolnike (nove in popravljene) označiti z oznako ISO poleg navedbe klase tolerance.
Primer označbe na navojni plošči za valjanje:
M 5 — 6 g ISO
Tudi na embalaži vijačnega blaga, ki bo proizvedeno v prehodnem obdobju do leta 1970, v skladu z delno uvedenimi tolerancami ISO ter ISO vrsto navojev mora biti označba
Funkcije
Predsednik ima vedno prav, podpredsednik pa skoraj vedno.
Tabela 8 a — spremembe v prvi etapi prehoda
Rezno orodje	Svedri Povrtala Prebij ači za izvrtine Prebijači za vlek pločevine Navojni svedri za navoj matice v tolerančnem polju G Navojne čeljusti za navoj vijaka v tol. polju g in e	To orodje je potrebno novo
	Reducirne matice Vodilo za vrtanje Stročnice za svedre	
Rezno orodje	Mejni kontrolniki za veliki premer navoja vijaka Mejni kontrolniki za mali premer navoja matice. Mejni kontrolniki za srednji premer vijaka in matice Mejni navojni čepi za nastavljanje delovnih kontrolnikov	To orodje je možno predelati, vendar je potrebno preveriti, če se ne izgubi s predelavo točnosti
Tehnološka dokument.	Spremeniti premere izvrtin za rezanje notranjega navoja po JUS M BI 003 Spremeniti premere stebel pred valjanjem navoja	
Tabela 8 b — spremembe v drugi etapi prehoda
	Navojne čeljusti Navojni rezkarji	To orodje je potrebno novo
Rezno orodje	Valji za valjanje navoja Čeljusti za valjanje navoja Navojni noži Navojni rezkarji Orodje za profiliranje navoja na brusnih kolutih	To orodje je možno predelati
	Navojne šablone Plošče s profili navojev za mikroskope in projektorje	Ta pribor mora biti nov
	Navojni prstani stran »gre« Zevasti mejniki na valjčke stran »gre«	
Merilno orodje	Zevasti mejniki za kontrolo malega premera vijaka	Ta merila je mogoče predelati
Tehnološka dokument.	Spremeniti premere stebel za valjanje navojev	
Iz tabele 8 je razvidno, da moramo naročiti je, da ta nova orodja označimo z oznako ISO nekatera nova orodja in kontrolnike. Logično	in ustrezno klaso tolerance, da jih bomo v
Osip nadarjenih otrok
Kaj bo še z njimi, ki vstopajo v šolo?
naprej
Vsako pomlad približno 500 mater v naši občini vpiše svoje otroke v šolo. Vsaka presoja sposobnosti malčka, ki ga je že tovarišica v mali šoli tako ali drugače »opremila« s popotnico za v šolo. 500 mater in očetov si želi, da bo njihov otrok priden in vesten šolar. Prepričana sem, da ni koga, ki bi ob takem koraku v življenju zamahnil z roko in se omalovažujoče nasmehnil, češ kar bo, pa bo! Otrokov vstop v šolo pomeni tudi staršem novo poglavje v oblikovanju bodočnosti njihovega otroka. Vsaka mama sklene, da bo skrbela za otrokovo duševno rast in njegovo napredovanje v šoli. Tako mnogo ur pridno presedi pri domačih nalogah, vzpodbuja, svetuje, pohvali in graja. In otrok srečno prebrede prvo šolsko leto. Naučil se je brati m pisati. Tudi drugo leto gre. V tretjem razredu je že treba dojeti svoj bližnji okoliš, uliti otroku v meso in kri mnoge Pojme, ki se bodo vsako leto širili in širili, tako da bodo kdaj katerega jnorda ce-i° preplavili. Mnogi so že odpovedali (starši in otroci). Izguba je tu! In tako 'n naprej do osmega razreda.
Samo, koliko je otrok, ki jim osemletno šolanje prinese tudi osem razredov osnov-Ue šole? Od teh petsto malčkov, ki so jih mame vpisale, jih je bilo doslej leta in leta nazaj le od 55 do 60 odst., kar pomeni, da od 500 vpisanih otrok konča v osmih letih osem razredov samo okrog 300 otrok, in ostalih 200? Prvih 10 morda že v prvem, drugi pa počasi odpadajo, največ do sedmega razreda. Kaj torej je in bo z nami, ki jih vpišemo, in z njimi, ki so vpi-sani? Je od 500 otrok samo 300 toliko sposobnih, da v normalnem času končajo normalno osnovno šolo in je torej 200 takšnih otrok, ki niso tako normalni, kot bi za Pašo šolo morali biti? Bi torej postavili starše otrok, ki so jih vpisali v šolo, v vrsto in bi v najboljšem primeru vsakemu tretjemu rekli, da njegov otrok v osmih letih šolanja ne bo napravil osem razredov? Bi bila to šala? Gotovo ne! (Statistika: v Sloveniji 49,9 odst. otrok kdaj zaostane, v naši občini 48,3 odst.!)
Jasno in razumljivo: tako ne more in ne sme biti!
In brž na lov za tistimi, ki so ta človeški kriminal zakrivili!' Ze jih po vsej
oveniji pridno iščemo, kličemo jih
Sl,
iz
spanja pravičnega in istočasno kažemo nanje, saj ni težko reči: kriv, radi
ze
tudi
nanje, saj ni težko reči: tisti je ki nezadostno oceno da in otrok zanje ne more napredovati v višji raz-r®d. Gotovo, učitelji so to, šola je tista, ki Producira duševno pohabljene, nekje inva-,'dne bodoče državljane, ki bodo upravljali lri morda celo vodili našo samoupravno
družbo!
Tisti, ki se spoznajo bolj, ugotavljajo, da Pomanjkljivosti sicer pri učiteljih, pa vUdi v prenatrpanih učnih načrtih in pre-Jrokem predmetniku. In so tako že mar-'kaj napravili: povišali učiteljem osebne °hodke (zdaj so že tretje leto kar v re-P), letos bomo še skrčili predmetnik
Pos
Vi da
je tudi že dovolj? No, pa še zakon o otroškem varstvu smo sprejeli in v malo šolo tudi že hodijo vsi predšolčki. Res je s tem že dosti opravljenega, toda ali bomo zaradi tega že lahko rekli, da bo komaj vsak deseti, dvanajsti, petnajsti otrok kdaj zaostal? Bomo v šoli otroke morali manj učiti in manj zahtevati od njih?
Marsičemu se bomo morali najbrž res odpovedati, toda kar bomo učili, bomo morali gotovo naučiti. To pomeni, da otroci bodočnosti ne bodo smeli znati manj, kot znajo danes, temveč bodo morali znati več in bolje, saj ugotavljamo laično in statistično, da smo danes ljudje na splošno veliko premalo izobraženi, da veliko premalo znamo. In kako doseči ta cilj, če je že zdaj tako narobe? Pogledati si bomo morali odkrito v oči. Prst krivde resnično kaže najprej na šolo, vendar v šoli nismo le učitelji. Tu so predvsem otroci vseh nas in iz njihovih navad, iz njihovega pojmovanja dela (učenja), denarja, skratka vrednosti in VREDNOT se vidimo mi odrasli, odgovorni, premožni in revni samoupravljavci, predsedniki, direktorji, poslanci, inženirji, profesorji, trgovci, kovači, sekretarji, kmetje, sezonci, skratka po mišljenju: vaščani, malomeščani, meščani in delavci.
V naši družbi vlada čudno prepričanje, ki ga znajo otroci dobro povedati: »Za-
kaj se bom pa učil še deset let po tem, ko bom končal osem razredov osnovne šole, da bom potem morda inženir, če pa lahko kot mehanik, elektrikar ali kaj takega zaslužim prav toliko ali še več in mi bo prej in dlje lepše kot njim?« Zavedamo se, da to ni misel vseh in vsakogar, vendar mnogi celo upravičeno mislijo tako. Tako mišljenje pa je botrovalo in še botruje mnogim pojavom v naši družbi. In kjer se oče tako ali drugače ne znajde, da bi zaslužil dovolj, gre v službo še mati, da bosta skupaj »prefretala« družino in dobro poskrbela za bodočnost svojih otrok. Otroci pa so, dokler še ne gredo v šolo, pri »tetah« ali kar »mamah«. Ko že odrastejo za šolo, pa so s ključi na dvorišču. Včasih je kje še kaka muca, kak kuža, kakšen sosed, prijatelj, mama pa je še v službi. V šoli tak sebi prepuščen otrok lahko napiše res doživet spis o muci in kužku, o mami pa je težko pisati. Oh, ta presneta, nemogoča šola!
Vendar se hočemo in moramo boriti za bodočnost svojih otrok, za prostor v družbi in času, ki pripada in bo pripadal slehernemu od njih. Da bi ugotovili, kakšne so torej intelektualne (umske) sposobnosti naših otrok, zavod za zaposlovanje že pet let testira učence petih in osmih razredov, začenjamo pa tudi s testiranjem bodočih šolarjev. Na podlagi takih meril strokovnjaki ugotavljajo, koliko smo Slovenci sposobni. Ugotovijo torej brihtnost naših otrok, ki se v glavnem ne spreminja. S testi je strokovno ugotovljeno, da imamo
V .Vit •
Irena Krivograd, Pri kolovratu, 6. r. osn. šole Prežihovega Voranca
in
Pravili po učnih načrtih ter nekaj snovali v odpis«. Res je to že nekaj, mor-celo veliko, toda kdo more zagotoviti, da
<a
rOTTiia
veliko zelo nadarjenih otrok, sposobnih in brihtnih, takšnih torej, ki bi morali čez nekaj let (okrog 1980—1985) predstavljati močno skupino strokovnjakov z visoko ali višjo izobrazbo. Toda, ali bo to dosegla večina teh otrok?
Na ravenski osnovni šoli je v petih razredih nad štirideset odstotkov otrok tako sposobnih, da bi njihova brihtnost morala zadoščati za to, da bi si pridobili visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Prav toliko je poprečno sposobnih, ti bi morali doseči srednjo strokovno izobrazbo. Le okrog 15 odst. je otrok, ki so manj sposobni 'in bi se poklica lahko izučili ali priučili.
V resnici pa se nam kaže povsem drugačna podoba. Več kot štirideset odstotkov vseh otrok je torej zelo sposobnih, toda pri večini se njihova brihtnost, nadarjenost nikakor ne sklada z uspehi, ki jih v šoli dosegajo. Komaj ena tretjina učencev dosega tak uspeh, kot so ga sposobni doseči. (Preprosteje: 60 otrok je tako brihtnih, da bi morali biti odlični ali prav dobri, v resnici pa od teh šestdesetih otrok doseže prav dober ali odličen uspeh le 20 srečnežev!) Kaj se torej dogaja z dvema tretjinama teh sposobnih otrok? Dosegajo slabše uspehe, kot bi jih po svojih sposobnostih morali. Toda tako je že v petem razredu, do osmega bo še vsako leto slabše in naprej še slabše, tako da jih bo od teh 40 odst. in več zelo sposobnih mladih ljudi komaj 5 odst. doseglo visoko ali višjo izobrazbo. (Torej od 60 učencev jih bo v najboljšem primeru od 7 do 10 doseglo izobrazbo, ki bo ustrezala njihovim sposobnostim!)
Kaj je temu vzrok? Zakaj imamo takšno izgubo naše inteligentnosti? Mnogo vzrokov je zanjo, začenjajo pa se gotovo tam, kjer otrok živi (doma in v šoli). Kjer pa se znanje, sposobnosti in navade vrednotijo (predvsem v šoli), dobimo rezultate. In rezultati (posledica) kompleksnega otrokovega položaja v našem konkretnem, prostoru in času, so zgovorni. Premalo storimo za notranjo obogatitev otrok prav vsi, ki z otroki delamo in zanje odgovarjamo (dom, šola, krajevne organizacije in ustanove).
Zavod za zaposlovanje je testiral tudi verbalne (jezikovno izrazne) sposobnosti naših otrok in ugotovil, kakšen besedni zaklad imajo. Ugotovili smo, da je intelektualno zelo sposobnih več kot 40 odst. otrok in da le tretjina teh dosega primeren šolski uspeh. Kako se ti otroci izražajo, kakšen je njihov kulturni nivo, kako svoje znanje znajo »prodajati«, pa smo ugotovili z rezultati verbalnega testa. Ti rezultati pa povedo, da imamo zelo dobro razgledanih, dobro oboroženih s sposobnostmi izražanja manj kot 20 odst. otrok, poprečnih 30 odst., druga polovica pa je slabša. Ugotovili smo, da je manj sposobnih otrok le 15 odst., teh pa, ki jim dela težave izražanje, ki ne razumejo pomena mnogih besed in zato ne znajo dobro pisati, govoriti, skratka povedati tistega, kar so prebrali ali se naučili, je kar polovica od vseh. Gre torej za to, da mnogi sicer zelo nadarjeni učenci niso dovolj osvojili nujno potrebne sposobnosti izražanja. Gotovo se nam dobro zrnje osipa tudi zavoljo tega, saj otrok tistega, kar je prebral, ni razumel in prav dojel, pa zato tudi ne
zna povedati, z besedami obnoviti »naučene« snovi.
In še nekaj: ne dojame stvari prav, ko jo bere sam, ne dojame je, ko mu jo učitelj še tako razlaga; ne zna, ne dojame je niti tisto uro niti tisti dan, ne tisto leto in morda nikoli več. Vsemu temu bi preprosto morali reči, da našim otrokom ne nudimo nikakršne (ali pa veliko veliko premalo) jezikovne vzgoje. Preberemo jim pravljico, iz katere dojamejo zgodbo, gledamo z njimi televizijsko oddajo, ki jo razumejo površno (slike povedo več kot besede), do dobre knjige čutijo odpor. Hlasta pa otrok po zgodbah in do njih lahko pride, saj stopi do najbližjega kioska in si kupi strip (spet: slike mu povedo, česar v besedah ne vidi!). V šoli pa ne sme narisati tistega, kar bi sicer moral povedati. Matematičnega problema ne more nastaviti, če mu beseda ne pove dovolj, geometrijske naloge ne zna rešiti, ker mu besede niso ustvarile prave predstave. In ta veriga je neskončna! Zaključi se tako, da nadarjen otrok ne doseže tistega, kar bi lahko, če bi ga vsi, ki delamo z njim, tudi dovolj jezikovno vzgajali. Tako je tudi potem, ko se otroci pretolčejo že do osmega razreda, da jih le nekaj več kot polovica doseže uspeh, ki bi lahko ustrezal njihovim sposobnostim.
Namesto da bi iz naše občine izšolali najmanj 10 odst. strokovnjakov z visoko izobrazbo, smo jih do sedaj 2 odst. Kaj pa
naprej — bo leta 1985 tudi še tako? Go- | tovo, če ne bomo prav vsi, ki smo plačani za to, da skrbimo za ljudi (mlade, stare in j srednje) storili vsega, da se bo kaj kam ( premaknilo. Bomo zahtevali od učitelja, da j bo storil vse, da bodo naši otroci znali j vedno manj? Učitelji v Ljubljani gotovo ! ne dajejo za enako znanje boljših ocen j kot mi, da je v vseh petih ljubljanskih \ občinah samo 18 odst. učencev, ki kdaj zaostanejo. Ljubljančanke gotovo tudi ne j rodijo sposobnejših otrok, jim pa brez [ dvoma mnogo več nudijo. Tako je morda; še v Postojni, Mariboru (center), marsikje pa še mnogo slabše kot pri nas.
Ne smemo se slepiti z upanjem, da bo že moderniziran pouk sam vse rešil, niti s tem, da se lahko stanje izboljša čez noč. Treba je natančno vedeti, kaj ti odstotki \ pomenijo, sprejeti v zavest, da bodo čez nekaj let prav otroci iz teh razmer zasedli1 naša delovna mesta in vodili prav vso na-; šo družbo. Problem moramo videti v nje-.govi pravi velikosti in si na vseh nivojih; prizadevati, da se ga bomo lotili prav, da leta 1985 ne bomo ponovno ugotavljali! podobnega stanja. Ne mislim delati popisa vsega, kar naj bi našim otrokom nudili. Odločiti pa se bomo morali, kaj bo nujno po-j trebno storiti v desetih, dvajsetih letih in kaj bomo otrokom še nudili poleg šol in vrtcev.
Investicija v lastne otroke je najboljši; možni kapital.
Prof. Marija Kolar
Beseda z druge strani
Močneje kot je poprečnemu našemu občanu znano, živi na oni strani meje slovenska beseda tudi v literarni obliki. Res je sicer, da se vsak rod v svojih dijaških letih bolj zažene in se kasneje mnogi vajevci izgubijo, še marsikateri študent — literat se odpove peresu ter se raje posveti službi. Ampak tako je tudi pri nas, kjer so za besedno ustvarjanje na katerikoli ravni vse drugačni pogoji kot na slovenskem Koroškem.
Kljub naravnemu osipu pa ni pretirano reči, da je pisana slovenska beseda na Koroškem močna, naj gre za leposlovje ali novinarstvo. Precej je mladih, ki so zrasli ob svoji reviji »Mladje«. Ti zvečine hodijo v korak z evropskimi literarnimi strujami in načelno odklanjajo večerniško poljudnost. To pa daleč ne pomeni, da so brezbrižni do usode ljudstva, ki mu pripadajo. Vsak koroški pesnik ali pisatelj je vsaj v delu svojega opusa narodnostno angažiran. Na vse enako moreče pritiska zavest, da je koroških Slovencev od roda do roda manj in da še ni ugotovljeno, kakšen je uspeh narodno obrambnega jeza, ki ga tvorijo časniki, društvena dejavnost, maturanti slovenske gimnazije v Celovcu in ne nazadnje prav ti pesniki in pisatelji.
V prepričanju, da je za dobre stvari v naši sicer neliterarni reviji zmeraj prostor, in ker je prav, da spoznamo tudi to zvrst dejavnosti naših rojakov, smo se odločili predstaviti danes prvo skupino besednih ustvarjalcev. Posebno razveseljivo ob prebiranju našega izbora je, da zdrži tudi mnogo strožje umetnostne kriterije, kakor pa jih more postavljati pokrajinska revija. Koroškim 1'teratom pri objavljanju ni treba dajati nobenega »popusta«, ker ga ne potrebujejo. Res pa je tudi, da ne gre za začetnike, saj ima vsak od njih že vrsto del za seboj in pra\ dva bosta letos v Sloveniji izdala svoji zbirki (Messner v Mariboru »Skurne štorije«, Polanšek v Ljubljani »Karantanske pesmi«). Sicer pa se to najlep-Še vidi iz kratkih podatkov o njihovem življenju in delu.
JANKO MESSNER
Rodil se je 1. 1921 v Dobu v Podjuni. Gim' nazijo je obiskoval v Celovcu in ŠentpavlV slavistiko pa študiral v Ljubljani. Od 1. 194? do 1955 je bil profesor na ravenski gimnaziji'1 zdaj pa na slovenski gimnaziji v Celovcu.
Njegova literarna dejavnost se je posebn( razmahnila po odhodu z Raven, v času, ko I*i imel stalne službe. Tako je sodeloval pri Na' ših razgledih in Dialogih, v Slovenskem vest' niku in v Kiirntner Tageszeitung ter pri ce'i lovškem radiu. Prevajal je iz nemščine in sorb' ščine v slovenščino, najbolj znan pa je njegov prevod Prežihovih Samorastnikov v nemščih0: (Wildwiichslinge).
Letos mu izide zbirka novel »Skurne stori' je« pri Založbi Obzorja v Mariboru, dokumefl1 časa na koroških tleh. Pet je napisanih v sla' venščini, tri v nemščini. »Ker so koroških Nemcem namenjene,« pravi avtor, neumorni borec za pravice Slovencev v Avstriji.
Pri motovilil
VALENTIN POLANŠEK
Rodil se je 1. 1928 v Lepeni pri Železni Kapli. Izhaja iz proletarske družine. Mati je bila dninarica, oče Luka Kogoj, pd. Čemer iz Podpece, med vojsko umrl v Dachauu. Rod izvira od Lipoldovih v Koprivni. Mamin ded je bil Florjan Polanšek, rojen še na Lučah, ki je z 9. leti prišel na Lipoldovo ter se pozneje priženil v Železno Kaplo.
Slovensko je Polanšek bral, še preden je šel v šolo, saj so bile mohorske knjige pri hiši. V šoli pa niso nikoli zapisali nobene domače besede in se je srečal z materinščino šele po vojski na učiteljišču.
L. 1948 je nastopil službo kot učitelj na Obirskem, kjer je še danes. V dijaških letih je pisal lirične pesmi v nemščini, po intenzivnem učenju slovenščine pa je že 1. 1949 pripravil svojo prvo slovensko oddajo za radio.
Nad 200 pesmi je napisal doslej, okoli 50 jih je tudi uglasbil. Poleg tega piše prozo in radijske igre. L. 1963 je v Celovcu izšla njegova pesniška zbirka »Grape in sonce«, za letos pa Mladinska knjiga v Ljubljani napoveduje njegove »Karantanske pesmi«.
ANDREJ KOKOT
Rodil se je 1. 1936 v Zgornji vasi pri Kostanj ah, bil leta 1942 s starši izseljen v raj h in se 1. 1945 vrnil v domovino. Zaradi vojne je končal samo štiri razrede osnovne šole ter pozneje obiskoval slovensko kmetijsko šolo v Podravljah. Po vrsti je bil šofer na Dunaju, pomočnik tajnika SPZ, sedaj pa je tajnik te organizacije.
Prvo pesem je objavil v Slovenskem vestniku leta 1956, prej pa je uredil Podraveljski vestnik, satirični list absolventov te šole. Pesmi je objavljal še v radiu Celovec, Maribor in Ljubljana, v Naših razgledih, Dialogih, Listih (Jesenice), Rodni grudi in reviji Mladje.
Izdal je zbirki Zemlja molči 1969 in Ura vesti 1970. Pesmi so bile objavljene še v Jadranskem in Koroškem koledarju, ki ga tudi urejuje. Kokot organizira redne kulturne stike med pododborom društva pisateljev v Mariboru in koroškimi pisatelji.
Pesmi smo izbrali iz zbirke »Ura vesti«, ki ji je toplo in spodbudno spremno besedo napisal Mitja Mejak.
Marjan Kolar
Valentin Polanšek
Karantanske pesmi
Neba sinjina
in step širina
sta se strnili v poljub
ljudstvu na vzhodu
na usodnem pohodu —
in iz duše človeka,
svobode žejnega od pamtiveka,
je zaorila pesem!
Pesem,
ki Je ljubezen, mladost, sreča, žalost, vera, starost, šala, upanje ...
Pesem,
ki je v njej živel pogan, ki je ni zapustil tlačan, da jo ima Korotan še današnji dan!
ni
Piščal s pasterskih višin,
z Grebenc in osojskih planin,
dravskih dobrav rogovi,
krške Heme žametni gozdovi,
preprostih src gosli,
vriskajočih s pastirji, gospodarji,
z zglnuliml domačimi vladarji,
z dninarji, podložniki in posli,
harfa pesmi deklet,
harmonika svatovski zmet,
tromba neuničljive življenjske radosti,
boben zamolčanih nasilstev in bridkosti,
da ob spominu na Gosposvetsko polje
davne plunkc hlad zapoljc!
Dasi krog nas narašča tuje kričanje, srce slovensko tukaj še bije in skozi trpko — pogumno molčanje oživlja neprekričljive domače harmonije!
XII.
Obiskujem pokopališče.
Tam molčijo živi in mrtvi.
Tam so žive slike mrtvih.
Tam zginevajo napisi iz roda v rod.
Mar je sosedov Bog boljši?
Tja hodijo nekateri na porasle gomile po drage spomine, kot sestradane ptice sred zime
po odpadle drobtine.
Ob teh spoznanjih postajaš rojak kot plah vrabec ob strani in čakaš,
da še tebi prepuste kako drobtino ...
In nehote se misli znajdejo ob nagrobnem napisu »Vindiš — Mutter« v Heiligenblutu ...
Valentin Polanšek
Pogled skozi solze
Hangarji
vseh prikritih poletov so pogoreli ob viharju, ko je umrl tvoj glas.
Odšli so gasilci.
Očrnelo okostje nekdanjih sončnih baz se je sesulo, ko so umrle tvoje oči.
V krvavo stekleno rakev se je zleknilo jutro.
Rdeča zrkla
bomo pokopali kjerkoli že, ker bo umrlo tudi srce.
Goljufiva nočnost
prebiva na izpraznjenem prostoru.
Obešenjaška tišina
prerašča prekleti svet.
Odurno očitajo vrabci z vseh streh:
To je bila noč
tvoje najhujše nesreče!
Valentin Polanšek
Več veselih
Več veselih glasov je nam treba, da sprosti se nam grlo in ustne zacveto v poljub!
Več veselih obrazov je nam treba, da se združijo misli in razklene srce!
Več veselih kretenj je nam treba, da prestopimo v bodočnost boljših ljudi!
Valentin Polanšek
Lepo zaokrožen
Lepo zaokrožen ko jabolko sočno kipeče, bi rad dozorel v uravnovešeno jesen, ki ne razmetava svojih plodov na vse vetrove.
Medtem je mladež že pobrala golence prihranjenih želja.
Lica in grudi niso usahnile poprej,
ko jabolko sočno kipeče
Valentin Polanšek
Balada o rokah
Bil sem otrok. Roke so prosile in usta jecljala.
Bil sem mladenič. Roke so garale in usta pela.
Bil sem vojak. Roke so streljale in usta kričala.
Za to skulpturo v Črni je kipar France Rotar prejel nagrado Prešernovega sklada za I. 1970
Foto: M. Pečovnik
Bil sem mož.
Roke so skrbele in usta ljubila.
Postal sem starec. Roke so se usločile in usta žebrajo.
Valentin Polanšek
Se vsaj spet vidi
Dobro je,
da nič več ni trav,
ne listja,
da je dosti goličav!
so rekli
resni
macesni
in se tudi slekli.
Vsaj jenja bajka cvetenja, da nam bo jasno, čemu smo živeli sred varajočih bleščav!
Janko Messner
Koroška razglednica
Za uvod
Te tri razglednice niso bile napisane za spravo, za bratovsko združevanje, tudi ne za srečanja na mostovih med to in ono stranjo.	id
Te razglednice niso prazniško slovstvo, za to so veliko pregrde. Namenjene so samo razjasnitvi, premišljanju.
Ko se je njihov pisec odločil, da pošlje v koroški svet to »politično pesem«, je stal pred izbiro: ali naj plava v oblakih, v kraljestvu sanj, fantastike, ali pa naj ostane »parterre«, na tleh dejstev.
Kot Slovenec v koroški deželi ni imel druge izbire kot parter, saj so fantastiki v »deželi z dvema dušama« služili pred njim drugi z znamenito vnemo in z velikim znanjem.
Pisec tudi ve, da se bravec rad odmakne od grenkobe življenja, od njegove senčne strani, in se rajši vzdigne s pesnikom v abstraktni svet neobveznosti.
Pa vendar se je v »deželi z dvema dušama« odločil za tla dejstev. In tako so njegove razglednice postale pristne fotografije, posnetki iz življenja »druge strani«.
V tem življenju pa tako rekoč ni sonca:,
Zato tam tudi tako rekoč ni poezije.
Tam stopa ljudstvo v žalosti.
Zato so njegovi posnetki žalostni, zelo žalostni.
Prej grdi kot lepi.
Sploh niso leposlovje.
So pa resnični.
In to upravičuje njihovo objavo.
Ravno za 50-letnico 10. 10. 1920.
Avtor
LENINGRAD/GLOBASNICA 1942 —
V OZADJU HUMEC
Spominu moje tete Jožice Flander
September 1942. Vzhodna fronta. Hitlerjev zmagoslavni pohod v Rusijo je obtičal. Heil und Sieg sta šla po zlu. Pozicijska
vojna pred Leningradom. »V domovini vse narobe. Tvoja Elli.« Joža Kuhar iz Globasnice v Podjuni je pešec. Iz planinske enote. Leži pred Leningradom, čisto spredaj v strelskem jarku. Blato, od talne vode. To pronica skozi podplate in obročke. Tudi skozi oglav, prekleto blato! Nobenih novic od doma. Od velike noči. Pa ta smrad! Rusi te še k latrini ne pustijo. Le po njih! Ti prekleti boljševiki! Azijati. Naj jih vrag pobere, potem bi se naposled mogli vrniti domov. (Poročnikova vsakdanja jutranja molitev.) Zato pa le po njih, zmerom po njih! Rusi pa nazaj, kolikor se le da, s svojimi prekletimi topovi! Granate in svinec proti jarku! Strel... tresk. Oblak prahu in dežujoče blato. Tovarišu na levi je drobec preparal trebuh. Z obema rokama si je objel kadeče se drobovje. Tlači ga nazaj v trebuh. »Pomagaj, Joža, Mati božja! Ne gre, Joža! Ne pusti me umreti!« Tovariš na desni: utripalnica. Kri mu v sunkih kakor vodomet brizga iz ramena. In možgani so mu pogledali iz glave. Obraz vedno bolj bled. Čisto bel. Končano. Pustite ga! Ne potrebuje več pomoči! Grdo, če pogledajo možgani iz glave. In jezik, stisnjen med podočnike, visi debel iz ust kakor pri zaklanem teletu. Končano. In spet po njih! Nič se ne delajte trudne, vi strahopetci! Naprej! In spet strojniški ogenj. In spet drobovje. In potem se zakotali v jarek odtrgana noga s škornjem vred, zamazana z blatom in s krvjo. Kolesa se morajo vrteti za zmago. Glave morajo padati.
Kaj je to? Prekleta svinjarija! Ravno tega mi je še manjkalo! Zdaj je to prilepljeno vsepovsod. In ničesar, da bi se preoblekel! Da se mi mora to zgoditi! Potem pa pravijo takemu človeku »junak«. In ko je končano, mu postavijo spomenik.
»Sanitejec! Sanitejec! Izkrvavel bom!«
Blatna dlan se za trenutek vzdigne iz strelskega jarka. Potem še druga dlan, vendar trudna, kakor da omahuje.
»Pomoč! Izkrvavel bom! Joža, vode!... Voda!... Marija, Mati božja ...«
Skoraj že kakor dih. Končano. Ne potrebuje več vode. Spoznavno ploščico z vratu. Listnico iz žepa. V njej je družinska fotografija. Njegova žena z dvema hčerkama pred kipom, zadaj tiho valujoče žitno polje. V daljnem ozadju obrisi mogočno razprostirajoče se Pece. Na hrbtni strani fotografije dva stiha:
Da k nam bi prišel zdrav nazaj
atej naš, nam Jezus daj!
In v predalčku listnice rožni venec. Hitro vse v vrečico in zraven listek z naslovom: STANKO KLANČNIK — Šmihel pri Pliberku, Koroško.
Saj po strelskem jarku se je ravno priplazil četovodja. Previdno prestopa ranjence.
»Hitro! Najprej ranjene! Mrliče ponoči!«
Vprašaj ga zdaj, najrajši takoj zdaj. Postavi se za strojnico! Ne, vpelji nove nabojne pasove! Postavi se v pozor! Kolikor pač gre v sklonjeni drži. In poročaj ...
»Poddesetnik Josef Kuhar, tretja četa, 12. planinski bataljon, poroča: nobenih dogodkov. Sovražni napad odbit, naš oddelek ima dva mrtva in tri ranjene, ki jih obvezujejo.«
»Dobro, dobro! Junaško ste se držali, Kuhar! Stojte v ,odmoru', saj niste na vojašniškem dvorišču.«
»Zaprosili ste za dopust, Kuhar?«
»Da, gospod poročnik. Žetveni dopust. Spravljanje krompirja, gospod poročnik.«
»Saj sem vam rekel, da nikar ne udarjajte s petami. Škropite me s to preklemansko brozgo.«
»Da, gospod poročnik, preklemanska brozga. Ali mi je bil dovoljen dopust, gospod poročnik?«
»Dovoljen, Kuhar. V mraku vas bo eden izmed oglednikov pospremil k bataljonski pisarni. Če bodo boljševiki dali mir, te preklete riti. Tri tedne in zraven dvakrat po tri dni za pot. Zadovoljni, Kuhar?«
»O da, zadovoljen, gospod poročnik. Hvala, gospod poročnik. Samo še trenutek, gospod poročnik! Ali naj odnesem Klanč-nikovi ženi novico o njegovi junaški smrti in nekaj reči za spomin? Samo pet kilometrov od moje vasi živi.«
»Je že prav, Kuhar. Pozdravite domovino in vrnite se zdravi!«
»Da, gospod poročnik, pozdravil bom domovino in se zdrav vrnil, gospod poročnik.«
Sončna, jasna pozna jesen. Tja do sončnega zahoda prijetno toplo. Mir brezkončnega borovega gozda Dobrove je srebrno zelen. Po jasah leži vabljiva hladna in mehka preproga mahu, vzorčasta od bujne praproti.
Parna lokomotiva vleče svojih pet osebnih voz, sopihajoč, kot da je breme neznansko težko. Odslužen stroj, zrel za muzej, vendar za silo pokrpan za uporabo v domovini. Večerni vlak iz Celovca v Mar-burg ob Dravi, poprejšnji Maribor. (Mesto se je vrnilo v Reich. Kulturbund se je izkazal, peta kolona je zgledno opravila svoje poslanstvo. Štajerski Slovenci ne dajo glasu od sebe. Nacionalisti so v Srbiji in po nemških taboriščih.)
Pred Metlovo pregled vlaka. Vsem vojakom v uniformi je prepovedano potovati naprej od Pliberka. Naprej smejo samo v civilni obleki, ker partizanski banditi v predoru pri Grabljah ustavljajo vlake in si jemljejo orožje in uniforme.
»Je že v redu, gospod narednik. Josef Kuhar izstopi v Metlovi. Dopustnico ima izdano za Globasnico.«
Sprevodnik pomoli Joži Kuharju potne papirje.
»Prijeten dopust, gospod poddesetnik!«
Narednik iz vojaške patrulje se Kuharju spodbudno nasmiha.
Kuhar pa se skoraj ne meni za pregled. Neprespan ždi na sedežu pri oknu in stanovitno strmi v debla dreves, ki drsijo mimo. Nekaj šolarjev zraven njega kvarta. Staknili so kolena in mečejo karte na aktovko, ki jim leži plosko na kolenih in jim nadomešča mizo.
Tretji dan, odkar je nastopil dopust. Letalski poplah na raznih postajah. Vlaki prenapolnjeni. Na spanje sploh ni bilo misliti.
Vlak ropota skozi Dobrovo kakor oddaljena strojnica. Neresnično. Sentimentalna svetloba zahajajočega sonca skrivnostno zagrinja vršičke smrek. .Sunek. Vlak se je ustavil. Poddesetnik Joža Kuhar si natovori svoj telečnjak kakor težak konjski komat. Sam stoji na postajnem hodnikut
nihče drug ni izstopil. Vlak je odsopihal sredi dima. Zdaj pa takoj na najkrajšo gozdno pot. Kuharjeve trudne oči ozari otožen nasmeh. Se dobra ura hoje po planem. Saj tega so jih temeljito naučili pri planincih.
Ugoden sunek vetra mu prinese na uho znano zvonjenje. Avemarija. Delopust: iz Šmihela.
»V Šmihelu 'no kajžico 'mam ...«
Zaloti se v pogovoru s samim seboj. Ko bi bila vsaj Mirko in Stanko tukaj! Kako bi jo zažingali! Pozneje — ponoči, ko spi že vse razen ognjevitih deklet za pelargonijami in okenskimi rešetkami.
Gozdna pot je pripeljala ven med polja in travnike. Kaj pa je tisto — tamle na brzojavnem drogu? — KARNTNER SPRICH DEUTSCH!1
Joža Kuhar pogoltne grenko slino. Rjavo polje ajde ne diši več po mladi strdi, mahoma je dobilo vonj strupenega zelišča. Se nekaj korakov, pa bo na deželni cesti. In spet, tam na zaboju za sipo: KARNT-NER SPRICH DEUTSCH ...
Bilo je leta 1932, na Humcu. (Bil je za Pastirja pri svojem stricu v Dobu, ki' ni hnel otrok). Griček, ki ga tlači, cerkev z dvema stolpoma, kot da ga bo zmečkala. Pod njo ljudska šola, predelana iz starinskega župnišča. V TEJ HlSl SE JE 10. OKTOBRA ...« Vlažno kamnito poslopje s širokimi, obrabljenimi lesenimi stopnicami. Nešteto cokel v temni veži. Zimski cas. V velikem razredu je prijetno toplo od lzparevanja mnogih mladih teles in od lončene peči, ki jo je mežnarica natlačila 2 bukovimi poleni. Enorazrednica, oddelčni Pouk. Na steni velik zemljevid z majhnim ostankom Avstrije. Na njem širok rjav mejni pas takoj za Pliberkom. Med Peco m Koprivno. Zadaj z velikimi črkami: SLOWENIEN. V razredu izključno le slovenski otroci. Nadučitelj R., visok s polnim okroglim obrazom, temnimi, valovitimi lasmi. Njegov pes Harras je izrojen Novofundlandec; kuštrav rjav kožuh, ki So je treba dvakrat na teden česati. To delajo kaznovani učenci v lesenem predelku v kleti, kjer ogabno smrdi po vlažni Plesnobi in pasjakih.
Vsi oddelki so zaposleni s tihim delom. Nadučitelj sedi za mizo na odru in si čisti Nohte.
Nekdo je potrkal na vrata.
Seveda spet Lona.
»Ja sag amal, was hast denn du ftir Ma-Nieren? Warum kommst du schon wieder 2U spat?«2
»Krave pa kuaje napojova... guten klorgen.«3
Deklica je obstala pri vratih kakor vkopana. Vsi otroci so se ozrli. Lona ima Pordele prste. Od pomodrelega nosu, nebogljenega privihanega nosu, ji kristalno čisto kane velika kapljica.
»Guaj, guaj, kok je naš kuaj...!«
Učitelj škodoželjno noslja zlog za zlobni. Nekaj otrok se v zadregi zaheheče. ^°Na nebogljeno zategne usta. Skuša se zasejati.
» »Kuhe in Pferde getrankt heisst das, Sna! Wann wirst du dir endlich merken, Nss Windisch schiach ist...! Setz dich!«4 t »To ni res! Vsi ste skurni, gospod uči-
elj!«5
»Nadučitelja požene razkačenost kvišku.
divji jezi brcne Cirila, da se ta od stra-
hu in bolečine polula v hlače. Potem mora ven pred vrata.
Nato so imeli petje. Za vse oddelke.
»Dort, wo Tirol an Salzburg grenzt... beginnt mein teures Heimatland.«6
Joža Kuhar vidi ves prizor tako jasno pred seboj, kakor da se je šele pravkar ponujal njegovim očem. Pri duši mu je tesnobno. KARNTNER SPRICH DEUTSCH KARNTNER SPRICH DEUTSCH KARNTNER SPRICH DEUTSCH ga topo bode v prsih.
KARNTNER SPRICH DEUTSCH KARNTNER SPRICH DEUTSCH v temnem ritmu neodvrnljive usode, štirje boleči udarci na njegovo zmračeno čelo... KARNT — NER — SPRICH — DEUTSCH... KARNT — NER — SPRICH — DEUTSČH... grozovito in mučno, kakor iz črnega prepada, na katerega rob ga potiska nevidna roka. Čeprav je blizu njegova očetna hiša, postaja njegov korak počasnejši, težji.
Zdaj pa hitro proč z deželne ceste, gor na občinsko pot!
Tu ga sreča star kmetič, ki vleče voziček. Kuhar ga spozna, čeprav se začenja mračiti.
»Dober večer, Krajnikov oče!«
»Guten Abend ...«
Kmetič ga bežno pogleda iz očesnih kotičkov, ne da bi se ustavil. Kaj pomeni to? Jemljejo tu doma to reč tako zares? Nobene besede ne reče več.
Zdaj že stopa sredi med ljubkima skalnatima gričkoma, poraslima z nizkimi smrekami, ki vabljivo kakor dva velikanska kruha ležita pred vasjo Globasnico. Zasanjana in zaupljiva pred mogočno gorsko kuliso Pece, kakor Alenčica ob nogah kralja Matjaža, čakajočega odrešenika ... Nekaj starih ljudi se na polju ob občinski poti sklanja za krompirjem, otroci odnašajo polne košare k vrečam na ozarah. Tihe, neresnične postave v megli, ki vstaja iz tal. Iz sadovnjaka diši po gnilem sadju. Kmetje se vidno zagrinjajo v molčečno temo. Neka krava tožeče muka, kakor da so ji vzeli tele. Neki pes lačno in zapuščeno cvili. Se tistih nekaj korakov ob potoku. Tako. Doma.
»Mama, atej, Kristka, Micka! Jaz sem tu. Kje pa ste?«
Nič. Njegovi klici izzvenijo brez odgovora. Sunkoma odpahne hlevska vrata. Četvero krav se ozre proti njemu. Tihe so. Žalostne oči imajo.
»Mama, atej!«
V polmračni hišni veži mu stopi naproti tuja ženska. Obriše si mokre roke v predpasnik. Potem reče: »Heil Hitler, was wol-len Sie hier? Was suchen Sie? Ihre Mut-ter?«7 Južnotirolsko narečje.
»Wer sind Sie? Was ist mit meiner Mut-ter? Wo ist mein Vater?«8
»Sie sind nicht mehr hier. Komm schon, Alter, erkliir du’s ihm!«9
Sirokopleč mož počasi premakne svoje telo skozi kuhinjske duri v vežo in reče:
»Heil Hitler, deine Eltern sind ausgesie-delt worden. Nach Deutschland. Waren politisch verdachtig, Gegner des Fiihrers. Du solist dich beim Biirgermeister mel-den. Der beschafft dir ein Zimmer.«10
Joža Kuhar zadenjsko omahuje nazaj do lipe na dvorišču. Tam se s telečnjakom vred seseda ob drevesnem deblu. Glava
mu je prazna, prsi kot polne svinca. Sname telečnjak in ga spusti na zemljo.
Temna slutnja ga mahoma vrže spet kvišku. Požene se z dvorišča, kakor da je zaslutil še nekaj hujšega. Nobene besede osuplima kmetoma. Za hlevom v sadovnjak in naprej ob vaškem potoku. Kakor polomljen omahuje proti hiši svoje neveste. Napeto prisluškuje že od daleč. Ne more nič razločiti. Pride bliže ...
Tudi tu južnotirolsko narečje.
Na skladanici drv pred vrtom se preteguje deček.
»Du, Bub, ist die Familie Gradišnik auch ausgesiedelt worden?«u
»Ja, jetzt gehort alles uns.«12
Joža Kuhar se počasi obrne. Nobene besede ne reče več. Odvleče se spet dol po temni vaški poti. K župnišču. Tam položi pred hišni prag vrečico za vojno vdovo Klančnikovo. Župnik jo bo že spravil v prave roke. Potem se vrne k hiši svojega očeta. Sliši dve sosedi, ki se pogovarjata s pridušenim glasom. Čuti, da so njuni spla-šeni pogledi uprti vanj. Po hrbtu ga mrzlo spreleti. Nasloni se na plot ob vaški poti in nekaj časa stoji čisto nepremično, prisluškujoč na vse strani, previdno kakor tat, kot kdo, ki je zbežal iz ječe. Potem spet omahuje naprej. Naposled je tu obor za svinje ... In tu shramba za orodje. Previdno jo odpre. Potiplje po steni navzgor. Hvala bogu, še vedno na nekdanjem kraju: vrv za vodenje telet. Tiho stopi za hlev v temni sadovnjak.
Neka krava tožeče muka, kakor da so ji vzeli tele.
Neki pes lačno in zapuščeno cvili...
Joža Kuhar bi letos dopolnil petdeset let.
Rojen 1920.
Prevedel:
J. Gradišnik
1 Korošec, govori nemško!
2 Daj, povej no, kakšne manire pa imaš? Zakaj si spet zamudila?
3 ... dobro jutro.
4 Krave in konje napajala, se pravi to. Kdaj si boš zapomnila, da je slovenščina grda ... Sedi!
5 skurno = grdo.
“ Tam, kjer Tirolska na Salzburg meji... tam se začenja moja draga domovina.
7 »Kaj hočete tukaj? Kaj iščete? Svojo mater?«
8 »Kdo ste? Kaj je z mojo materjo? Kje je moj oče?«
“ »Ni ju več tu. Pridi že, stari, razloži mu ti!«
10 »Tvoji starši so bili izseljeni. V Nemčijo. Bili so politično sumljivi, Fiihrerjevi nasprotniki. Oglasiti se moraš pri županu. Ta ti bo priskrbel sobo.«
11 »»Ti, fant, je bila Gradišnikova družina tudi izseljena?«
12 »Da, zdaj je vse naše.«
Andrej Kokot
Mi samo orjemo
Mi smo kot njiva v bregu, ki se orje navzdol.
Pri tem pa pozabljamo na prastaro modrost.
Mi samo
orjemo, orjemo, orjemo, ker ni več hlapcev in volov, ki bi grudo zvozili nazaj.
Portret »Kralja Matjaža« Andrej Kokot
Pesem
O, vse je pesem! kamen na cesti, pozabljene cokle v hlevu, trhle kosti davnih bitij, potopljene ladje na dnu oceanov, prestreljene čelade v muzeju,
razpadla hiša na vasi. Vse je pesem, žalostna ali vesela. Samo človek, človek, ti nisi več pesem.
Ti se samo giblješ na razpredeni mreži cest, kjer ni več steze,
da bi srečal soseda in z njim spregovoril nekaj preprostih besed, da bi bila pesem!
Dr. Janko Kotnik
Med prvo svetovno vojno so v Rusiji nanesle okoliščine, da sem se srečal z osebnostmi, ki jih sicer morda ne bi nikoli videl, kaj šele z njimi govoril ali pa imel z njimi ožje in trajnejše stike. Bili so to takratni ministrski predsednik srbske vlade na Krfu Nikola P a š i č , zadnji ruski car Nikolaj II. in poznejši predsednik češke republike Tomaž M a s a r y k.
Pomladi leta 1916. so bile avstroger-manske vojske na vrhuncu vojnih zmag in je kazalo, da je položaj za antanto (Francoze, Angleže, Ruse, Srbe — Amerika takrat še ni bila v vojni) brezupen. Tedaj so se v Odesi, na obali Črnega morja, začeli zbirati prostovoljci iz vrst jugoslo-
Andrej Kokot
Sel bi med rože
O, šel bi med rože in mednje položil svoje trudne roke in jim zaupal metulje svojih pisanih misli.
šel bi med trave in prisluhnil njihovi zeleni modrosti.
Šel bi med visoka drevesa gozdov in pobožal njihove sprijete roke.
O, šel bi daleč, daleč in prisluhnil molku noči.
Andrej Kokot
Ura vesti
Vprašal sem tisoč ljudi, kje je naša vest.
Vsi so molčali,
kot skale, vsi so molčali.
In še
sem spraševal in klical brate, a moja beseda je šla v praznino.
Naša vest je poteptana
kot pogorišče po dolgem nalivu.
Andrej Kokot
Pogreb živih
Pokopali so nas in nas še pokopujejo.
Vendar nas nikoli
niso in ne bodo
pokopali do dokončne smrti.
Kajti njihove lopate
so krhke in ne zlomijo
trajnosti naših življenj,
ki so tu že od vsega začetka.
Tudi grobokopom smrt ne prizanaša.
Nekdaj se naveliča njihovega hlapčevstva!
vanskih vojnih ujetnikov v Rusiji z namenom, da bi z orožjem v roki pomagali osvoboditi jugoslovanske dežele izpod tisočletnega avstrijskega gospostva in da bi obenem prispevali k skupni zmagi antantnih sil.
Iz prvotno majhnega odreda je število prostovoljcev že v maju naraslo na celo divizijo, ki se je oficielno imenovala »prva srpska dobrovoljačka divizija«. Za bodoče naloge se je divizija pridno vadila ih resno pripravljala. Rusi, katerih vojni duh in disciplina sta zaradi nenehnih porazov jela pojemati, so z občudovanjem gledali to svežo vojsko, kadar je strumno marširala po odeških ulicah. Lepe Odesitke pa so
zvedavo odpirale okna in nam mahale v pozdrav.
Za razvoj te prostovoljne divizije pa so se zanimali tudi drugi. S Krfa je po dolgi krožni poti (letal takrat še niso imeli na voljo) prispel v Odeso sam predsednik srbske vlade Nikola Pašič. Dne 16. maja si je dopoldne na vežbališču ogledal mimohod vseh štirih polkov, opoldne pa je bil v oficirski menzi slavnostni obed, pri katerem so s predsednikom izmenjali zdravice zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev. V imenu Slovencev je govoril kapetan doktor Stefančič. Po banketu je Pašič sprejemal v posebni avdienci tiste, ki so to izrecno želeli. Za intervju sem se prijavil tudi jaz. Ker nas je bilo v diviziji tudi precej Korošcev in nas je zanimala usoda bodoče Koroške, sem ga med drugim vprašal, ali bo tudi slovenska Koroška pripadla k bodoči Jugoslaviji, nakar je dejal: »Pa, gde vam je to, Koruška?« Kot hladen tuš me je prizadelo to vprašanje, saj sem ob vstopu med prostovoljce bil prepričan, da ima srbska vlada že podrobno izdelan načrt o bodočih mejah Jugoslavije. Ko sem mu nato natančno pojasnil severne meje Slovencev, je rekel: »Pa dobro, ako dobijemo i to, tim bolje.« S tem se je končal moj intervju s Pašičem, a splahnele so tudi iluzije, ki sem jih imel o velikem srbskem politiku in diplomatu N. Pašiču.
Za teden pozneje, dne 22. maja, pa je bil napovedan obisk ruskega carja Nikolaja II. Pašič je bil politik, sicer pa civilist, zato tudi vojaške priprave na njegov obisk niso potekale tako skrbno. Drugače pa je bilo s carjem. Za njegov prihod smo vežbali od jutra do večera, tudi v kasarni smo morali poučevati vojake, kako bo treba odgovarjati, če bi slučajno car koga nagovoril. Inšpekcija je bila določena za deseto uro dopoldne. Divizija pa je bila na mestu že ob osmih. Višji častniki so bili videti precej nervozni, kajti od uspeha je bil odvisen tudi nadaljnji razvoj in sloves divizije. Točno ob desetih so se pojavili na obzorju vežbališča trije avtomobili. V enem je bil car z višjim spremstvom, v drugem pa vsa njegova družina. Po uvodnih formalnostih se je pričela parada, ki se je na srečo dobro končala. Po paradi je car velel zbrati oficirje, stopil k vsakemu, mu segel v roko in ga nagovoril z enim ali dvema vprašanjema. Ko je vprašal mene, kod sem doma, sem bil v hipu v zadregi. Če mu rečem, da sem doma z Dobrij ali Guštanja, mu to ne bi nič pomenilo, pa sem se strumno odrezal: »Iz okolice Trsta.«
»Ali tam tudi živijo Slovani?« je bilo naslednje vprašanje. Ko sem mu s kratkim »da« to potrdil, se je oddaljil in nagovoril s podobnim vprašanjem poleg mene stoječega. Bil je videti zadovoljen in dobre volje, ko se je po kratkem razgovoru z višjimi komandanti poslovil in z družino vred odpeljal. Takrat pač ni slutil, kakšna usoda bo doletela njega in njegove čez dobri dve leti v kleti uralskega mesta Jeka-terinenburg. Vtis, ki ga je napravil car Nikolaj name in morda tudi na mnoge druge, ni bil vtis vsemogočnega vladarja veli' ke Rusije. Zdelo se mi je, da imam pred seboj povprečnega, dobrodušnega ruskega mužika, ki mu daje sijaj in veljavo njegovo spremstvo v blestečih uniformah.
S profesorjem Masarykom, takratnih1 predsednikom Češkega narodnega sveta v i
Pašič, Nikolaj II., Masaryk
(Iz mojih ruskih spominov)
Rusiji, sem se seznanil leta 1917 v Kijevu, kjer smo imeli Jugoslovani, ki smo ostali po odhodu dobrovoljske divizije na solunsko fronto v Rusiji, svoj udarni jugoslovanski bataljon. Masaryk je v tem času bival večinortia v Kijevu v hotelu na Kreš-čatiku, od koder je organiziral in vodil formiranje čeških legij v Rusiji. A ni se zanimal samo za Cehe in Slovake in njih bodočo državo, temveč je snoval že takrat nekako zvezo potlačenih narodov v Avstriji in sanjal o bodoči Mali antanti, sestoje-či iz Cehoslovaške, Romunije in Jugoslavije. Mala antanta naj bi odigrala v evropski politiki pomembno vlogo. Tvorila naj bi skupaj s Poljaki močan obrambni pas Proti napadalnim težnjam germanstva. Zal pa zavoljo Hitlerjeve razkrojevalne Politike in mnogih drugih okoliščin Mali antanti ni bilo dano, da bi izvršila to poslanstvo.
Ker sem govoril češki, sem kot zastopnik Jugoslovanov imel stalno opravka pri njem, bodisi da je šlo za jugoslovansko vprašanje, bodisi da je bilo treba koga spremljati k njemu na intervju.
V Kijevu so bila takrat vroča tla. Medtem ko se je na severu Rusije bpljševiška °blast že deloma ustalila, se je Kijev, kjer je vladala tako imenovana ukrajinska Rada (nekak narodni svet), močno upiral bolj-sevizaciji in komunizmu. Večkratne, po nekaj dni trajajoče vstaje delavcev so bile v krvi zatrte. Posledica tega nekajkratnega menjavanja oblasti so bile hišne pre-lskave. Takrat sem žal moral uničiti tudi večji del svojih zapiskov, v katerih sem skušal sproti verno beležiti potek političnih dogajanj v Rusiji.
Na ukrajinskem ozemlju, zlasti okrog Rijeva, je živelo takrat mnogo avstrijskih Slovanov in drugih pripadnikov ne-nemških narodnosti, ki so bili tam zaposleni ali pa so se zbirali v prostovoljne skupine za nadaljnji boj proti Avstro-Ogr-ski. Ker pa je oficielna Rusija nameravala skleniti z Avstrijo in Nemčijo separatni *nir, so se ti narodi v svojih težnjah po končni zmagi nad centralnimi silami čutili *nočno prizadete. Masaryku se je posrečilo, da je 12. decembra 1917. sklical v kijevskem cirkusu velik miting zatiranih narodov Avstro-Ogrske. Zbralo se je okoli pet tisoč delegatov in zborovalcev (Čehov, Slo-vakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Poljakov, Ukrajincev, Romunov). Predsedoval profesor Masaryk, podpredsednika pa ^va bila neki Romun in moja malenkost. ^ imenu Jugoslovanov je zelo bojevito go-voril v ruščini pesnik in kapetan Pavel ^ o 1 i a. Glavna točka resolucije je izzvenela v zahtevi, naj se vojna nadaljuje do končne zmage nad Avstro-Ogrsko, ker le tako je bilo mogoče doseči popolno osvoboditev potlačenih avstrijskih narodov.
Politično vzdušje v Kijevu je postajalo ^se bolj napeto. Počilo je zdaj tu zdaj lam, zlasti so bile nemirne noči. Ukrajince Rade se je polastila nervoza. S severa se bližali mestu močni boljševiški od-bslki. Ker se niso zanesli na nižje voja-tvo, so branili mesto večinoma samo oficirji in gojenci vojaških šol. Sest dni in 6st noči je trajalo obleganje in bombardirale mesta. Prebivalci smo preživeli ta &s večinoma v kleteh. Hiši, v kateri sem stanoval, je odneslo cel vogal. Moja soba je srečo ostala cela, dasi je bila vsa na-
stlana z ometom. V noči 7. na 8. februar so sovjetske čete vdrle v mesto. Branilci, kolikor jih ni padlo, so pobegnili z vlado vred, veliko pa je bilo ujetih in naslednji dan likvidiranih. Prebivalstvo je zopet prilezlo na dan, ulice so zaživele, trgovine so se znova odprle.
Skrbelo me je, kako je Masaryk prebil teh šest dni. Zato sem se ojunačil in se napotil proti poldnevu proti Kreščatiku. Nisem dolgo hodil, ko me ustavi patrola sovjetskih vojakov. Nosil sem uniformo jugoslovanskega oficirja, pa so me imeli za ukrajinskega častnika. Ni pomagalo nobeno pojasnjevanje, da sem Jugoslovan in da se kot tak ne vmešavam v ruske notranje zadeve. Skrajno mučnega položaja me je rešil študent kijevske univerze, sam tudi komunist, s katerim sem večkrat debatiral v seminarju slavistične stolice o usodi ruskega in ukrajinskega naroda. V pisarni revolucionarnega sodišča sem dobil pismeno
35 LET
Franc Piko, pevovodja in organist v Črni, je že tretji v členu družinske verige Pikovih, ki se ukvarjajo s petjem in or-glanjem. Njegov stari oče niti not ni poznal. Bil je farni organist in je svoje pevce učil kar tako »na uho«. Peli pa so
Franc Piko
menda pod njegovim vodstvom tisti stari črnjanski pevci tako, da se je takratna cerkev svetega Ožbolta kar pogrezala od akordov. Dedov sin oziroma oče današnjega Franca Pika, ki je bil osem dolgih let vojak, od tega je bil štiri leta tudi v Sibiriji, je že poznal note. Tudi klavir je že imel. Bil je ogromen klavir in star bogsiga-vedi koliko. Se Franc ga je kratko časa uporabljal, ko pa si je pred štiridesetimi leti kupil v Mariboru novega, ga je upokojil. Odnesli so ga v drvarnico in ga čez leto dni prodali za ene citre.
Od vseh Pikovih pa je bil Franc glasbeno tudi najbolj izobražen. V triletni or-
dovoljenje, da se lahko svobodno gibljem po mestu Kijevu. Razen tega so mi dali tam še dva vojaka, ki sta me spremljala do Masarykovega bivališča. Tudi Masaryk je srečno preživel, večinoma tudi v kleti, šestdnevno obstreljevanje. Bil pa je v velikih skrbeh, kako bo z novo oblastjo uredil nadaljnji obstoj čeških legij. S spretnimi diplomatskimi koraki je dosegel, da so bile čehoslovaške legije v Rusiji proglašene kot avtonomen del francoske armade.
Se dvakrat sem bil službeno pri njem, potem se je urhaknil iz Kijeva in po skrivni poti zapustil Rusijo. Tudi naš bataljon se je moral zaradi bližajoče se avstroger-manske vojske odpraviti proti vzhodu, kjer se je deloma razformiral, deloma pa ostal v sklopu ruske vojske. Jaz sem se takrat napotil proti Moskvi, od tod pa za nekaj mesecev v Astrahan, kjer sem se ukvarjal z ribolovom na Kaspijskem morju.
PETJA
glarski šoli v Celju, kjer je bil eden od najboljših gojencev te glasbene šole, se je v tej glasbeni smeri dodobra podkoval z znanjem. Prav zato pa je bil tudi kos vsemu obilnemu delu, ki si ga je zastavil še zelo mlad in je ostal v njegovi sredini še danes.
Po končani celjski šoli je našel prvo službeno mesto na Krki na Dolenjskem. Pa ni ostal dolgo tam. Sam pove, da je bil kraj zelo lep, da mu je od takrat Dolenjska sploh izredno všeč, da pa so bili takrat izredno slabi časi. Skoraj se ni dalo živeti od same službe. No, toliko časa pa je le ostal, da si je tam našel ženo. Potem sta skupaj začela svojo pot, si ustvarila družino in odšla k Svetemu Jakobu v Slovenske gorice. Zvrhana mera energije, iznajdljivosti in znanja mu ni dala miru, da se je moral na veliko razdati za pevsko kulturo na vasi in kulturno življenje nasploh. Takoj po prihodu je ustanovil tamburaški orkester. Peli so in igrali. Kar zapovrstjo so naštudirali nekaj spevoiger. Za kraj je pomenilo to veliko kulturno osveščenje. Naneslo pa je tako, da pod milim nebom tudi niso mogli dati spevoigre na dan. Izpraznili so največjo drvarnico v vasi, izvlekli iz ropotarnice vozove in drugo šaro, postavili v kotu oder in zaigrali. Piko Franc je vse sam režiral, maskiral, bil odrski mojster in vse, kar zraven spada, vodil, organiziral in seveda tudi pel in igral. Rad se spominja Slovenskih goric, radi so ga imeli tam.
Leta 1935 so ga povabili nazaj v Črno na Koroškem. Kot domačin se je seveda z vsem navdušenjem vrnil med svoje. Med svojim popotovanjem je tudi spoznal grenko resnico, da je kruh pevovodij in organistov zelo skromen. Zato je odšel v redno službo k mežiškemu rudniku, kjer je devet let delal že v mladosti, preden je odšel v celjsko šolo. Poslanstvo pevovodje in organista je opravljal poleg službe, prava zagnanost do vodenja petja pa je zaživela v njem najbolj pravzaprav šele tedaj.
Rad se spominja operete Kovačev študent iz let pred drugo svetovno vojno. Kar
na farovškem skednju so jo dali. V Crni namreč takrat še niso imeli dvorane, ki bi bila primerna za take predstave, niti je nimajo še danes. Med predstavo so pridno pokladali župnikovim kravam tam spodaj v hlevu, da bi se preveč ne vmešavale v spored. Veliko iger so še potem igrali na tistem skednju. Mnogo jih je sam režiral, vodil organizacijo in v njih nastopal. Potem ,so iz tistega skednja naredili kinodvorano, kjer je še danes.
Leta 1941 so Nemci še tisti hip, ko so vkorakali, odpeljali takratnega župnika v Crni. Piko Franc je takrat delal kot laborant pri mežiškem rudniku in je imel srečo, da je lahko ostal v službi še naprej. Pri rudniku Mežica je potem nadaljeval službo še osemnajst let, vse do upokojitve. Po osvoboditvi je spet zaživel. Ustanovili so moški pevski zbor kulturno umetniškega društva in pozneje zbor DPD Svoboda. Pridno je vadil svoj zbor, vodil cerkveni kor in pomagal povsod, kjer se je pelo in igralo. Igrali in peli so v poosvoboditve-nem navdušenju; za vse je našel čas po končanem šihtu. Nekega leta so se začele mežiške operete. Tovariš Mauhler ga je povabil v pomoč; vseh osem zapovrstjo je spremljal pri klavirju — potem so se, žal, nehale. Nastopal je s svojim moškim pevskim zborom na tekmovanjih. Odnašali so priznanja, nagrade, peli so za radio, na proslavah, ki jih v povojnem obdobju ni bilo malo, na pevskih srečanjih, pogrebih, svečanostih in podobno. Za vsak nastop so se temeljito pripravili, vse je trajalo veliko časa, našli so ga, včasih tudi na njegovo pobudo.
Odkar je v Crni, vadi pevce vedno v svoji dnevni sobi. Drugje v Crni ni prostora. Cerkvene pevce še že lahko popelje na vajo na cerkveni kor, ne more pa drugih.
Človek je od pradavnih časov iskal vse mogoče načine, da bi izrazil svoje notranje doživetje in ga prenesel na soljudi. Skušal je prenesti svojo duševnost na prijatelja in soseda v obliki pesmi, v obliki plesov ali v katerikoli drugi, ritmično skladni obliki. Tako so se izoblikovali plesi za različne priložnosti — obredni, delovni, bojni.
V plesu je človek izrazil svojo radost, svojo bolečino. Ljubezenski zanos je oblikoval v plesnih gibih, ki brez besed postanejo razumljivi, in dostopni za vsakogar.
S plesom je prosil bogove za dobro letino, za zdravje družine in skušal pregnati demone. Z delovnimi plesi je izražal ponos na tisto, kar izdeluje ali pridobiva. S svatovskimi plesi je slovesno proslavil vstop v zakonski stan.
Morda je ravno ples najglasnejša in najbolj prepričljiva govorica človeka, zato ni čudno, da so se plesi ohranili po vsem svetu in so pri preprostih ljudstvih še najbolj živi in pestri, ker nosijo v sebi tisočletno zgodovino in značaj človeka ter vsega naroda.
Zadnja leta opažamo vse večje zanimanje za ohranitev ljudskih plesov. To je razvidno iz številne udeležbe na raznih seminarjih, tako republiškem, ki ga prireja
Včasih strpa v svojo dnevno sobo tudi po sedemindvajset pevcev. Začudiš se, kako mu to uspe, ko pa polovico sobe zavzame že sam klavir. Pozimi jim tudi zakuri, da jih ne zebe in da se mu kateri ne prehladi. Po končanih vajah za njimi spet vse pospravi, da je soba vedno čista in jo lahko uporablja za svoj dnevni prostor. Včasih je zunaj dež, sneg, blato; pa kaj bi? Svoje pevce rad pohvali, kako so disciplinirani. Kar se reda tiče, nikoli ni zaradi tega nejevoljen. Dokler je mogla, mu je pri pospravljanju pridno pomagala žena. Zdaj že nekaj časa ni najboljšega zdravja, pa opravi vse to sam. Za vseh petintrideset let, odkar vadi zbore, pa ni dobil za uporabo svojega prostora, reklo bi se lahko, nič. Nekaj kubičnih meterčkov drv mu je pred leti poklonil gozdarski obrat v Crni in to je pravzaprav tudi vse. Pa zaradi tega nikoli ne potoži. Vsi vedo v Crni za te težave. Je že tako, si mislijo, glavno je, da pojejo dobro.
Zdaj je v pokoju. Zadovoljen opravlja dolžnost organista in pevovodje še naprej. Doma pridno pomaga svoji ženi in se he pritožuje čez nizko pokojnino starejših upokojencev. Skromno, kot je vajen, živi za svoje petje naprej. Piščalka za intonacijo ga še prav pridno uboga kljub njegovim oseminšestdesetim letom. Zadnje čase se močno trudi za pomladitev svojega zbora. Nekoliko je uspel. Trudi se, kot bi delal Z njim še gotovih petintrideset let, kolikor je delal z njim do danes. Da bi le!
Na letošnjem srečanju pevskih zborov »Od Pliberka do Traberka« na Ravnah je prejel za svojo požrtvovalno in uspešno delo na področju pevske kulture v Crni medaljo zasluge za narod. Ponosen je nanjo pa tudi zaslužil jo je. Čestitamo!
Andrej Sertel
ZKP organizacij Slovenije, kot nekaterih občinskih in medobčinskih.
Na seminarju za vodje šolskih folklornih skupin, ki je bil 6. in 7. februarja t. 1. v Mariboru in so se ga udeležili tudi interesenti za vodje lokalnih KPD, je bilo ugotovljeno, da se s poučevanjem folklornih plesov premnogokrat ukvarjajo osebe brez potrebnega strokovnega znanja, ki pojmujejo folklorne plese včasih čisto po svoje in jih tako tudi podajajo svojim skupinam.
Tudi folklorna skupina »Prežihov Vo-ranc« ima težave, s katerimi se otepa, kakor ve in zna. Zaradi preurejanja »Titovega doma« oz. doma kulture naša skupina ni imela prostora, kjer bi lahko vadila. Malo zaradi tega, malo pa zaradi odhoda nekaterih članov skupine in tudi zaradi premajhne zavzetosti vodstva smo zamudili nekaj zanimivih gostovanj. Povabljeni smo bili na festival jugoslovanskih ljudskih plesov v Ohrid in tudi izven naše države. Povabila smo morali žal zavrniti, ker novi člani niso bili usposobljeni za nastop v javnosti, starih pa je ostalo le nekaj. Zgodi se, da ob povabilu mladine za sodelovanje v folklorni skupini naletimo na popolno nerazumevanje. Žalostno je tudi dejstvo, da ni v naši skupini nobenega gimnazijca.
V najbolj znanih folklornih skupinah, kot so na primer »Tine Rožanc«, »France Marolt« in drugih, je največ članov študentov in dijakov.
Doslej na Ravnah ni bilo poskrbljeno za to, da bi pritegnili k sodelovanju širši krog mladine. Na seminarju v Mariboru je bil govor tudi o tem, da bi moral biti ljudski ples sestavni del kulturnega izobraževanja naše mladine. Na osnovni šoli Mežica so zainteresirani, da bi sestavili folklorno skupino, če bi imeli koga, ki je sposoben poučevati ples. Morda ne bi bilo odveč pomisliti na seminar, kakršnega je organiziral za šolnike na svojem področju KPO Maribor. Vsaj ravenskim mladim pa lahko povemo, da so dobrodošli v Titovem domu na vajah folklorne skupine vsak torek in četrtek od 19. ure naprej.
N. U.
Hotuljski gasilci so bili pridni
Kadar govorimo o gasilskih organizacijah ali o njenih članih, so nekateri mnenja, da je to »manj vredna organizacija« ter da imajo njeni člani »manjvrednostne« komplekse. Toda ko prebiramo poročilo, katerega so podali predstavniki članov PGD Kotlje na 49. občnem zboru za lansko leto, vidimo, da ni tako.
V minulem letu je imela članska desetina PGD Kotlje 22 vaj, od tega 19 šolskih in 3 manevrske. Pri teh vajah so opravili 435 prostovoljnih ur. Mladinci so se vadili kar 23-krat ter za to žrtvovali 467 ur. Tudi pionirji niso zaostajali, saj so opravili kar 42 vaj ter pri tem imeli 828 prostovoljnih ur.
Občinskega tekmovanja so se udeležili S člansko, mladinsko in dvema pionirskima desetinama. Na tem tekmovanju so dosegli dokaj ugodne rezultate. Mlajši pionirji so zasedli 1. starejši pionirji 2. mladinci 2. ter člani 4. mesto. S tem so se mladinci in pionirji plasirali v medobčinsko tekmovanje, kjer so mladinci in pionirji zopet zasedli 1. mesto.
Člani so se udeležili tudi tekmovanja v Avstriji v Brucku ob Muri. Tam so si priborili bronasto in srebrno značko.
Lansko leto se je Hotuljcem tudi uresničila dolgoletna želja, da so dobili nov gasilski avto. S tem so postali enakovredno društvo z drugimi v občini. Avto so nekoliko preuredili, tako da ustreza njihovim zahtevam. Za eno desetino so kupili tudi nove delovne obleke ter nabavili še nekaj novega orodja.
Člani društva pravijo, da se v lanskerO letu za kulturno delo niso zanimali dovolj* ker so pač imeli preveč drugih skrbi. Pravijo, da bodo v letošnjem letu naštudirali za domači kraj kakšno igrico, s katero bi gostovali tudi drugod, saj jim je sedaj to omogočeno, ko imajo svoje prevozno sredstvo. V kulturno delo spada tudi branje slovenskih knjig, tako je 10 članov naročenih na knjige Prešernove družbe, katere berejo tudi njihovi sosedi.
V lanskem letu pa so se lotili tudi druge naloge. Začeli so namreč z adaptacijo ib ureditvijo gasilskega doma. V domu so pozidali vse notranje zidove ter ometali vse notranje prostore. Dokončali so inštalacije
Govorica plesa
Ivan Strikar iz valjarne je rekel: »Tudi na kmetiji mora kdo biti!« pa sc je oženil visoko v hribe k Jaznikarju na Selcmperk in dobro gospodari
Ob seminarju za zborovodje
Strokovni odbor za glasbo pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije — zKPOS — je tudi letos organiziral zboro-vodski seminar, namenjen predvsem zboro-vodjem amaterjem. Seminar je bil v Velenju 27. in 28. marca. Udeležilo se ga je Pet zborovodij iz naše občine: Darinka Hostnik, umetniški vodja okteta iz Crne, Stanko Golob, zborovodja moškega zbora 12 Mežice, Jože Grauf, član tega zbora, Jožko Kert, zborovodja moškega zbora iz Prebij, in tov. Krivec, zborovodja ravenskega boškega zbora.
V Velenje je prišlo okrog 60 slušateljev 12 cele Slovenije pa tudi iz zamejskih Predelov. Program je bil sestavljen tako:
Kriteriji in način ocenjevanja na pevcih tekmovanjih (skladatelj Marjan Gabrijelčič).
°loktrične in vodovodne napeljave ter uredili kanalizacijo. V stanovanju so položili tadijske pode. Uredili so tudi hodnik, sej-P° sobo ter sanitarije in kupili knjižno 0lParo. Seveda ti prostori ne pridejo prav Samo gasilcem, ampak jih uporabljajo tudi bruge družbene organizacije v Kotljah, kar K vsekakor prav.
Kri gradnji doma so vložili dosti truda *er svojega nesebičnega dela. Tako so člani pri tem opravili po statistiki 690 (seveda je bilo več) ur. Za organizacijo in skrb bri gradnji pa so funkcionarji vložili °krog 700 prostovoljnih ur, kjer sta bila j*ajveč udeležena predsednik društva Pe-er Jamar, komandir, Mirko Naglič ter , vgust Vožič. Seveda tudi drugi niso dr-a’i križem rok.
Če pogledamo v sejno sobo hotuljskih l&silcev, vidimo, da prizadevanja niso bila *astonj. Saj tu vidimo priznanja temu qrUštvu od občinskih, republiških, zvezah ter drugih, katera so prejeli za svoje elo, oziroma za dosežene uspehe na tekmovanjih.
Franjo Srebotnik
Problematika dejavnosti in uveljavljanje pevskih zborov (zborovodja Koloini in skladatelj M. Gabrijelčič).
Prikaz dela z zborom na primerih renesančnih in sodobnih skladb (sodeloval je APZ Tone Tomšič iz Ljubljane in dirigent Marko Munih).
Izvajalska praksa ansamblov v 16. stol. (muzikolog J. Hofler).
Pregled in ovrednotenje literature, ki kroži med slov. pev. zbori (prof. Radovan Gobec).
Glasbena izobrazba, ki je potrebna za izvajanje renesančnih del, in tehnika petja (prof. Jože Gregorc).
Primeri sodobnih prizadevanj v uporabi vokala (skladatelj Milan Stibilj).
Program seminarja je bil zelo natrpan, za diskusijo pa premalo časa. Vse teme predavanj so bile zanimive in potrebne, toda kljub temu je upravičen pomislek glede izbora. Menim, da bi za seminar, ki je namenjen predvsem amaterjem, moral biti poudarek na praktičnem delu z zborom in na strokovni plati, ki je zborovodju danes potrebna, ko stopi pred nešolanega pevca, ki je prvič stopil v zbor. Več časa bi seveda morali tudi posvetiti pogovorom, diskusiji o problematiki gojitve današnje« zborovske kulture pri nas.
Samo nekaj ugotovitev iz te diskusije.
Zborovodje so enotni glede pomanjkljiv ve glasbene vzgoje pri nas. Ta se praktične* neha z osemletko. Nujno bi jo bilo treba vpeljati v vse srednje šole. Gimnazije jo ponekod imajo, a sramotno malo.
Zanimanje skladateljev (predvsem mladih) za pisanje vokalne literature je zelo slabo. Materialna stimulacija za to zvrsf pisanja je kulturna sramota. (Primer: za 1 stran pesmi, objavljene v Naših zborih, dobi komponist honorar 1500 SD, prepisovalec not pri tej reviji pa 7000 SD).
Zborovodje so močno kritizirali delo Prosvetnega servisa v Ljubljani, ki svojega poslanstva tako rekoč ne opravlja. Zborom je literatura nedostopna.
Podpora družbe, ki je odgovorna za kulturni razvoj naroda, bi morala biti večja, bolj naklonjena tej najmnožičnejši kulturni dejavnosti na Slovenskem. Prav tako seveda podpora našega tiska, RTV in gospodarskih podjetij, ki raje nudijo ljudem prireditve »zabavno-glasbenega« žanra v svoje propagandne namene, kot pa da bi postregli s kvalitetnimi kulturnimi prireditvami naših dobrih zborov ali drugih umetnostnih skupin. S tem nudijo moralno in materialno podporo številnim »na-rodno-zabavnim« ansamblom.
In kako je pri nas na Koroškem?
Februarja smo imeli revijo pevskih zborov. Ponosni smo lahko na našo zborovsko dejavnost, saj imamo v tej ozki dolini kar 10 vokalnih teles — zborov in oktetov. Pred dnevi so »skup stopili« bojda še Ho-tuljci — še en zbor več!
Pa nismo seveda Korošci edini, ki se lahko pohvalimo s tem. Na Primorskem deluje danes kar 50 zborov — 30 pri nas in 20 onstran meje. Njihovi zbori so povezani v zvezo primorskih zborov, ki uspešno deluje. Kos so tudi materialnim problemom, ker imajo podporo v družbenopolitičnih ustanovah. In še več: mladi prirastek imajo v zborih, kar je pri vsem tem največ vredno. (Mimogrede: zborovodje so honorirani kot na celjskem območju in verjetno še kje; pri nas dobiva honorar le umetniški vodja ravenskega okteta.) In kvaliteta njihovih zborov je daleč nad našo. Koroška žal nima zbora, ki bi se lahko postavil na tekmovanju in jo tam častno zastopal. To pa je naša sramota.
Treba bo razmisliti o nadaljnjem delovanju zborovske kulture pri nas — doma. Naši problemi so: prirastek mladih članov, literatura, strokovna pomoč in materialna vprašanja. Bojim se, da je poprečna starost pri nas najvišja, saj imamo skoraj same upokojenske zbore. Mladine v zborih skoraj ni. Imamo tudi samo moške zbore, mešanih ali ženskih ni (izjemi sta zbora DU Prevalje).
Akcija OZKPO Ravne, da je zborovodje amaterje poslala na seminar, je nedvomno hvale vredna. Ob tem želimo samo, da bi bil to začetek reševanja množične amaterske kulture v naši občini. (Na profesionalne umetniške skupine niti pomisliti ne smemo!)
Za reševanje te problematike pa ni edina poklicana le naša občinska zveza kult. prosv. organizacij, ampak zahteva problematika prisotnost vseh političnih, družbenih in tudi gospodarskih organizacij v občini. (Naši mladinski aktivi naj bi se resno zamislili ob tem!) OZKPO naj bi bila le nosilec in usmerjevalec akcij. Seveda pa ne smemo pričakovati veliko plodnega dela od takšne zveze, ki nima niti enega profesionalnega administratorja (športna zveza si ga lahko privošči!).
Nujno je torej treba pričeti v, naši občini s skrbjo za kulturno rast človeka. Letošnje leto se je v tem pogledu lepo pričelo — vsaj na Ravnah. Zaživeti mora domača ustvarjalnost, domača množična kultura. Napačno, celo predrzno pa je mišljenje, da je množična kultura skrb zgolj amaterjev, ljudi samih in njihove dobre volje do kulturnega dela. Dobro delo je lahko samo sad delovanja dobrega vodstva, strokovnih učiteljev in vsestranske podpore.
Martinar v Meži
Izmena pri stari martinovki
Po osvoboditvi smo začeli delati na starih napravah in smo tako obnavljali fabri-ko. Današnje delo se v ničemer ne da primerjati s takratnim, saj je bilo vse le ročno, na »horuk«, kakor smo takrat pravili. Med nami je bilo res pravo tovarištvo kot v partizanih. Tovariši, ki so se vračali v fabriko, so prihajali iz vojske, iz ujetništva in raznih lagerjev. Vsak je po svoje pretrpel vojno, zato ni bilo nobenega prerekanja, vsako delo je bilo hitro opravljeno, pa čeprav z rokami.
Takratna martinovka je bila 10-tonska, ves vložek smo zmetali ali zvozili z lopato v peč. Štirje so nalagali na lopato, dva pa sta vozila rafudo v peč. Tik ob peči pa je stal vratičar na svojem podestu, ki je vsakič odprl vrata in jih hitro zopet zaprl, da ni preveč toplote ušlo iz peči. Bil je ves čas moker kot cucek. Toplota od peči in plameni, ki so švigali iz nje, so ga tako ogrevali, da je bil pravi mučenik.
Čeprav je bila martinovka majhna in vse ročno, smo naredili na teden po 28 in 32 šarž, tako da je bila mesečna proizvodnja 1300 ton surovega jekla. Največ je bilo odvisno od rafude in generatorskega plina pa od pridnosti naših rok. Čimprej je bila peč založena in da ni uhajala temperatura iz peči, prej je bila šarža raztopljena in pripravljena za ulivanje.
Ko smo peč založili, smo morali iti po novo rafudo (vložek) za naslednjo šaržo na postajo. Tam so ga nakladači naložili na vozove, včasih po šest do deset vozov pa tudi po dvajset jih je bilo, kadar so nalagali samo pločevino. Morali smo zelo hiteti, da smo vozove spustili po »bremzu«
Za športno rast človeka smo znali lepo poskrbeti, sedaj pa je potrebno oblikovati še kulturnega človeka. Potrebno je namreč oboje.
Tudi pri nas mora veljati: zdrav duh v zdravem telesu!
Inž. Jože Kert
od postaje dol na tir, nato pa jih zopet potegnili k peči. Ko je bil kompleten vložek pri peči, smo morali peljati žlindro, ki so jo medtem naložili jamski delavci na prekucnik. V prekucniku je bila vsa drobeča se žlindra, na vrhu pa okrogla skorja, še napol žareča.
Prekucnik je moralo peljati pet ljudi. Dva sta vlekla spredaj s kavlji, trije pa so zadaj tiščali z lesenimi drogovi, naslonjeni na prekucnik. Vozili smo tja, kjer zdaj stojijo plinski generatorji. Cez Mežo je bil napravljen navaden lesen most na dveh tramih ob strani pa z leseno ograjo zavarovan z okroglimi drogovi. Ko smo pripeljali voz do sredine mostu, smo se kar zibali, tako se je upogibal.
Tako smo peljali nekoč na nočnem ših-tu žlindro pozimi. Voz je bilo treba moč-
Jože Sater
V obdobju, za katerega dajemo obračun dela, se je marsikaj naredilo na področju telesne vzgoje. Predvsem je potrebno poudariti, da smo dobili resolucijo o telesni kulturi, ki jo je sprejela zvezna skupščina na skupni seji zveznega zbora in prosvetno kulturnega zbora in je o njeni uresničitvi tudi že razpravljala. Poudariti je potrebno tudi ustanovitev in delo komiteja za telesno kulturo pri izvršnem svetu SRS in ne nazadnje ustanovitev koordinacijskega odbora za šolska športna tekmovanja in republiškega centra za šolska športna društva. Zanimanje za rešitev problemov v telesni kulturi raznih družbeno političnih organizacij, predvsem pa Zveze mladine Slovenije so poleg nenehnih akcij Zveze za telesno kulturo Slovenije prav
no vleči in tiščati, ker so bile tračnice ne- j koliko snežene. Zadaj so rinili Franc Klančnik, Ivan Kozamurnik in pokojni Pandov. Naslonjeni na drogove so bili uprti v voz. Nenadoma pa je Kozamurniku drog zdrsnil na sredini mostu. Uprl se je v ograjo, ranta je popustila in že je bil v Meži. Ker je bil jez poln vode, globoke 2 do 3 m, povrh pa še tema, ga nismo mogli videti. Prednji še opazili nismo prej, ko je voz začel drseti nazaj. Medtem pa smo že zaslišali klic na pomoč. Klančniku se je' posrečilo odtrgati ranto od ograje. Z njo je tekel ob Meži navzdol in jo skušal po- i dati tovarišu v vodi. Ni ga mogel videti, ker je bila tema, mi drugi nismo mogli; nič pomagati. Nato pa se je Kozamurniku le posrečilo, da sc je prijel za ranto in: tako smo ga spravili na suho. Postavili; smo ga na glavo ter mu očistili blato iz oči in ust. Ko se je nekoliko zavedel, je najprej vprašal: »Kje je moj klobuk?« »Sel je po vodi,« smo mu rekli. On pa: »Ce bi bili kaj prida, bi tudi klobuk lahko ulovili.«
Hitro smo ga nato odpeljali k peči, da se ne bi prehladil. Vsi smo bili okoli nje-' ga, on pa je še vedno bruhal vodo. K® smo videli, da ni nič hujšega, smo se začeli hecati. Vprašali smo ga, kakšen okuS ima Meža, drugi zopet ali si ne upa podnevi okopati, da ponoči skače v Mežo, pa zdaji ko je vsa ledena. Pa je Kozamurnika pograbila jeza in je rekel: »Kaj se boste za-: frkavali, ko ne veste, kako je bilo. Se malo, pa bi bil pod jezom, potem bi pa vi re-\ dili moje otroke.«
Se dolgo smo o tem dogodku zbijali Ša-i le. Kozamurniku pa do tega ni bilo. »HU'! diči prekleti, bodite že enkrat tiho! Če bodo na upravi zvedeli, bodo rekli, da sefl1! bil pijan. Mi tako že žena ni verjela, da itf* j je Meža nesla klobuk.«
Čeprav je bilo delo naporno in težko-! smo se potem še večkrat nasmejali tej do-! godivščini. Kozamurnik pa je še danes hvaležen Klančniku, da ga je potegnil >*
Meže.
Ivan Ivartni**
gotovo tudi močna spodbuda za delo v t«' lesnovzgojnih organizacijah.
Vse to in še razna posvetovanja, sestal1' ki in obiski, med katerimi moramo ome' niti obisk pomočnika sekretarja za telesi1' kulturo tov. Šugmana, ko smo obravnava*1 predlog srednjeročnega načrta razvoja t«' lesne kulture v Sloveniji, so pripomogli * temu, da smo tudi na terenu postali gla3' nejši v skupni težnji po boljši in učinkov*' tejši telesni kulturi.
V naši občini smo razpravljali o vs«*1 dokumentih in tudi sami organizirali ra3' na posvetovanja. Z dejanskim prikazo^, telesne kulture v naši občini smo skup3! s svetom za telesno kulturo stopili pTe občinsko konferenco SZDL, kjer smo spfe govorili o pomenu telesne kulture ter p3"
O delu in perspektivi občinske zveze za telesno kulturo
vedali, kako je pri nas ta dejavnost organizirana, koliko imamo organizacij, s katerimi objekti razpolagamo, kako je s kadri, kaj zahteva in kako daleč smo prišli pri množični telesni vzgoji in pri vrhunskem športu, ocenili delo občinske zveze za telesno kulturo in povedali naše misli o telesni vzgoji v predšolskih in šolskih ustanovah, seveda pa nismo zanemarili tudi zelo problematičnega stanja financiranja telesne vzgoje. Po zelo bogati razpravi je občinska konferenca SZDL sprejela sklepne misli in sklepe, ki na vsak način pomenijo podporo telesni vzgoji, priznavanje telesne vzgoje in dokazujejo tudi pripravljenost pomagati pri nadaljnjem razvoju te dejavnosti v naši dolini. Tudi občinska skupščina se je posvetila na svoji seji telesni vzgoji in obravnavala pregled stanja ter tudi sprejela sklepe, ki občinsko skupščino zavezujejo in ki lahko telesni vzgoji samo koristijo. Tretji pomemben dokument je bil sprejet na našem izvršnem odboru, kjer smo se zedinili o športih, ki jih bomo v naši dolini forsirali kot vrhunske in kjer smo sprejeli sporazum o financiranju telesne kulture.
O vseh teh tezah, pregledih in razpravah kakor tudi o sprejetih sklepih smo sproti obveščali širšo javnost in telesno-vzgojne delavce ter organizacije v Informativnem in Koroškem fužinarju, delno Pa tudi v Koroškem športu št. 3.
O naših dokumentih, ki pomenijo pravzaprav samo nadaljevanje izvrševanja našega akcijskega programa, ki smo ga sprejeli že pred leti, sem povedal res samo toliko, da se vsi spomnimo, da smo se na sprejem vseh teh dokumentov dolgo pripravljali in da pomenijo vodilo, po katerem mora naša občinska zveza delati tudi v bodoče.
Koroški šport št. 4, ki je ravno izšel, obravnava naše delo v preteklem letu in je skupaj s Koroškim športom št. 3, ki je Izšel leta 1969, izčrpen prikaz dela občinske zveze od novembra 1968, ko smo imeli v Mežici svoj redni občni zbor, do zaključka leta 1970. K tem detajlnim poročilom hi veliko dodati, na vsak način pa pome-hijo dokumentacijsko gradivo, ki lahko Vsakemu osveži delo posameznega strokovnega odbora in občinske zveze v celoti. Kljub temu pa je prav, da nekaj stvari le Podčrtamo.
Ce smo v poročilu za delo občinske zveze za obdobje 1966—1968 napisali, da smo Prav s strokovnimi odbori prinesli v tele-snovzgojno življenje naše doline veliko Ustvarjalne svežine in da so ti strokovni odbori izredno veliko naredili za vključevanje mladine v široko aktivnost z raznimi občinskimi tekmovanji v obliki turnirjev Ih lig, moramo tudi tokrat povedati, da shao te strokovne odbore še razširili in jim tudi povečali število, tako da imamo sedaj 18 strokovnih odborov, ki skrbijo za vsai občinska in nekateri tudi za medobčinska tekmovanja. TO POMENI, DA NAM JE' KAJVECJA SKRB MNOŽIČNA TELESNA
Vzgoja in na tem gradimo vse
KASE DELO. Samo v letu 1970 smo orga-hizirali in izvedli 65 občinskih tekmovanj v tem številu pa niso zajeta vsa kola tek-teovanja, ki potekajo po ligaškem siste-teu, konkretno odbojkarska liga pri mladincih in mladinkah, šahovska liga. mladinska nogometna liga, pionirska rokometna
liga, pionirska namiznoteniška in strelska liga. Če bi prišteli posameznim tekmovanjem še vsa kola teh tekmovanj po ligaškem sistemu, dobimo najmanj še enkrat toliko tekmovanj, ki so namenjena predvsem naši mladini, saj so zaradi kratkih razdalj sorazmerno poceni in predstavljajo obliko tekmovanj, ki lahko zajamejo res veliko število naše mladine.
Potrebno pa je poudariti tudi to, da smo v nekaterih ligah že prešli naše občinske meje in imamo tako že medobčinske lige v nogometu, rokometu in strelstvu. Menimo, da je taka razširitev povsem pravilna in tudi potrebna in moramo zato skrbeti, da tudi v drugih športnih panogah pridemo do takih lig.
Nimamo pa samo strokovnih odborov za tekmovanja, pač pa tudi odbore, ki skrbijo za sodniški in strokovni kader. Konec lanskega leta smo po predhodni anketi ustanovili samostojni strokovni odbor, ki ima tudi medobčinski značaj, in sicer strokovni odbor za smučarske vaditelje, učitelje in trenerje. V ta strokovni odbor so vključeni vsi vaditelji, učitelji in trenerji iz vseh štirih koroških občin in prve akcije tega odbora kažejo, da je bila ustanovitev tega odbora upravičena in nujna. Mi bomo seveda gledali, da bo tudi ta odbor kot vsi drugi delal, ker dela je na vseh področjih, predvsem pa pri vzgoji kadra, izredno veliko.
Iz poročil posameznih strokovnih odborov je razvidna njihova dejavnost, kar pomeni, da na podlagi teh poročil lahko ocenimo tudi njihovo delo. Pri tem je potrebno seveda tudi upoštevati pogoje dela, kot so razvitost posameznih športnih panog v naši dolini, predvsem pa pogoji dela in hotenja v posameznih krajih, vendar pa lahko kljub temu zaključimo, da vsi strokovni odbori niso bili enako aktivni in da bi se na posameznih področjih dalo narediti tudi več. Začetni uspehi naj torej pomenijo samo spodbudo za nadaljnje delo.
Poleg občinskih in delno tudi medobčinskih tekmovanj se je naša občinska zveza aktivno vključila tudi v organiziranje kvalitetnejših prireditev z mednarodno udeležbo, omembe vredno pa je dejstvo, da smo v preteklem letu nastopili kot nekakšen servis in ponudili ravenskim železar-jem naše usluge v organizaciji vseh tekmovanj ob velikem slavju v naši dolini in zlasti na Ravnah ob 350-letnici fužinar-stva v Mežiški dolini. Samo na tekmovanjih, ki jih je organizirala naša zveza s svojimi strokovnimi odbori, je v lanskem letu nastopilo 2631 športnikov in športnic, pretežno v naši in iz naše doline.
Če smo že pri tekmovanjih prešli naše občinske meje, moramo povedati tudi to,, da smo se z našimi sosednjimi občinami dogovarjali o skupnih akcijah, kar pomeni, da so naši stiki z občinsko zvezo v Slovenj Gradcu veliko boljši kot pred leti in da lahko ocenimo tudi sodelovanje z dravograjsko in radeljsko občino v zadnjem času kot plodno in pozitivno. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na naše, lahko rečem že tradicionalno dobre odnose z občinskima zvezama Celje in Murska Sobota, ki sta, nam v začetku našega dela pred petimi leti tudi največ pomagali. Tudi z občinsko zvezo z Jesenic in iz Kranja so naši odnosi pristni in prijateljski in vse kaže, da
%■**
Na stadionu
bo v bodoče prišlo med nami še do tesnejših stikov tudi na športnem področju.
Z utrjevanjem strokovnih odborov in pravilnim kadrovanjem vanje kakor tudi s sodelovanjem z drugimi občinskimi zvezami bo potrebno tudi v bodoče nadaljevati, našo dejavnost pa bodo morali razširiti tudi na avstrijsko Koroško in s srečanji z našimi rojaki pričeti tudi na športnem področju. Naša največja skrb je veljala tudi v zadnjih dveh letih šolskim športnim društvom in povedati moramo, da smo tudi tu napravili korak naprej. Pred dvema letoma smo na našem občnem zboru govorili o treh šolskih športnih društvih v naši dolini, danes pa lahko govorimo že o šestih in ponosni smo, da imamo na vseh popolnih osemletkah, na gimnaziji in šolskem centru šolska športna društva. O delu teh društev lahko beremo v Koroškem športu št. 4, prav gotovo pa je potrebno poudariti izredno visok plasma šolskega športnega društva gimnazije v tekmovanju s sorodnimi šolami v Sloveniji v letu 1969, zlasti pa še v letu 1970. Smatramo tudi za pomemben dogodek, da je šolsko športno društvo Mladost s prevaljske osnovne šole izdalo svoje prvo glasilo in to naj bo vzpodbuda tudi za druge šole.
Šolska športna društva so zanesljivo najbogatejša osnova množični telesni vzgoji. Medrazredna, medšolska, občinska, področna in republiška tekmovanja v tej smeri pa lahko pomenijo tudi izbiro najboljših v tej široki osnovni bazi. Zato pozdravljam vsako izrečeno in napisano misel o šolskih športnih društvih, ker menim, da nam lahko samo ta dejavnost s pravilno organizacijo in podporo vseh, ki lahko na to vplivajo, da množično telesno vzgojo, kar na drugi strani pomeni zdrav in krepak rod, ki bo po končani šoli sam iskal razvedrila na športnih terenih in ne v zakajenih in zakotnih lokalih ter dal tudi prepotreb-
ne organizatorje, funkcionarje in strokovnjake za naše osnovne telesno vzgojne organizacije.
Iz podatkov, ki so objavljeni v Koroškem športu št. 4, lahko vidite, da smo pri množičnem vključevanju naše mladine v stalnem porastu, saj smo v zadnjih dveh letih dobili 7 novih društev, sekcij ali samostojnih klubov s skupno 704 novimi člani in imamo sedaj v naši občini skupaj 7116 aktivnih članov. Četudi upoštevamo, da je vsak drugi član včlanjen v dve organizaciji, ostane še vedno 4744 aktivnih članov, kar za našo občino pomeni okrog 16 odst. vseh prebivalcev.
Naša zveza pa ni skrbela samo za telesno vzgojo naše mladine. Pred dvema letoma je občinskemu sindikalnemu svetu predlagala, da ukine svojo komisijo za rekreacijo in to delo prepusti naši zvezi kot strokovnemu organu, ki bo organiziral občinska sindikalna tekmovanja, financira pa jih naj tudi v bodoče občinski sindikalni svet. Ta sporazum je bil dosežen in pri naši zvezi je bil ustanovljen strokovni odbor za rekreacijo, ki je kmalu postal eden najbolj prizadevnih strokovnih odborov naše zveze. Število srečanj med žele-zarji in rudarji, gozdarji, proizvajalci rezalnega orodja, inštalaterji in prosvetnimi ter drugimi delavci v naši dolini se je občutno povečalo in prineslo tudi na tem področju napredek, saj so ta tekmovanja vzpodbudila komisije za rekreacijo pri sindikalnih podružnicah v kolektivih in ustanovah k boljšemu delu znotraj organizacij. Kljub temu lahko o tej dejavnosti, vsaj organizirani, govorimo le o začetkih, sicer o dobrih začetkih, a vendar le o začetkih. Veliko bo potrebno tu še storiti, predvsem pri usposabljanju strokovnih kadrov. Žalostno pri tem je, da smo tu izredno osamljeni. Lani smo imeli 5 kandidatov za tečaj za referente rekreacije in so kolektivi za njih tudi že plačali prijavnino, a žal tečaja ni bilo, ker vsa ostala Slovenija ni premogla niti enega kandidata.
Ko sem zbiral podatke za članek »Telesna kultura in šport na Koroškem«, ki je bil objavljen v novembrski številki Koroškega fužinarja 1. 1970 in je posvečen 25-letnici osvoboditve in 350-letnici fužinar-stva v Mežiški dolini, sem se ponovno prepričal, da naša dolina tudi v kvalitetnem športu nekaj pomeni. Če ponovim samo, da je v 25 letih, to je od leta 1945 do 1970, naša dolina dala 135 republiških in 88 državnih prvakov, da je v tem obdobju dala neštete slovenske in državne reprezentante, med katerimi je bilo 11 takih, ki so s koščkom Koroške zastopali našo državo in sodelovali tudi na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, potem je ugotovitev, da moramo podpirati vrhunski šport, samo nuja in nadaljevanje nečesa, kar se je začelo pri nas porajati že leta 1945. Ko pa že govorim o vrhunskem športu, moram seveda povedati znano resnico, da so vsi, ki so nas dosedaj zastopali na olimpiadah ali svetovnih prvenstvih, bili smučarji (2 skakalca, 3 tekači, 1 alpski tekmovalec in 1 alpska tekmovalka), namiznoteniška igralka in dve kegljavki ter odbojkar. Če pregledamo osvojena državna prvenstva, vidimo, da so jih 57 osvojili smučarji, 9 namiznoteniški igralci, 3 kegljavci, 3 plavalci in 2 odbojkarji. Tudi pri osvojenih republiških naslovih so našteti
športi v veliki večini. PRAV NA PODLAGI 2E DOSEŽENIH USPEHOV, TRADICIJE IN MOŽNOSTI SMO SE NA ZADNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA ODLOČILI, DA BOMO VRHUNSKI ŠPORT PODPIRALI SAMO V PANOGAH: SMUČANJE, ODBOJKA, NAMIZNI TENIS, KEGLJANJE IN PLAVANJE. Nismo tako bogata občina, da bi si lahko privoščili tudi v drugih športih forsiranje kvalitete, pač pa bomo morali tudi v bodoče gledati, da bomo ustvarili pogoje za množičnost v teh drugih športih, predvsem pa v osnovni telesni vzgoji — telovadbi in v atletiki.
Čeprav je tekmovalni in tudi vrhunski šport predvsem domena samostojnih klubov in športnih društev in tu občinska zveza pred leti ni imela nobenega vpliva, se zadnje čase le uveljavlja zahteva po večjem sodelovanju, zlasti pa po enotni politiki razvoja vrhunskega športa. Res je, da je vsako poseganje v nekaj že utečenega in po miselnosti tiste sredine edino zveličavnega, boleče, vendar tudi brez tega ne bo šlo, če bomo hoteli v možnostih, ki jih imamo, doseči maksimalne rezultate.
Pri razvoju vrhunskega športa moramo pohvaliti delo vseh klubov in društev v naši dolini, ki so se do sedaj ukvarjali z vrhunskim športom, zadnje čase pa moramo dati vse priznanje tudi šoli za alpsko smučanje in namiznoteniški šoli pri občinski zvezi, sekciji planiške skakalne šole pri smučarskem klubu Črna in športni šoli pri športnem društvu Fužinar, ki je s sekcijo plavanja in smučarskega teka dosegla zavidanja vredne uspehe.
Množična telesna vzgoja, še zlasti pa vrhunski šport, zahtevata dobro izšolan strokovni kader. Ce povem, da imamo v naši občini samo enega edinega profesionalnega trenerja, ki dela v plavalni šoli pri ravenskemu Fužinarju, in še ta le kratek čas, ter da je vsa druga dejavnost prepuščena amaterskemu kadru, ki je zelo slabo ali pa sploh ni nagrajen za svoje delo, potem moramo biti z vsem izredno zadovoljni. To pa je samo zunanji videz. Priznati moramo, da imamo veliko premalo strokovnjakov, amaterskih in tudi profesionalnih, da bi lahko brez skrbi gledali v prihodnost. Res je, da občinska zveza vsa leta finansira šolanje amaterskih kadrov, vendar je potrebno pri tem opozoriti na do sedaj nerešen problem enotnega nagrajevanja tega kadra v naši občini, kar ima za posledico, da je vedno težje dobiti dobre kandidate za vaditelje in trenerje, ki bi po končanem šolanju tudi redno in zadovoljivo opravljali svojo dolžnost.
Ko smo pred letom obravnavali dokument »Telesna kultura pred skupščino in njena perspektiva« na našem predsedstvu in kasneje tudi na izvršnem odboru, smo govorili tudi o integraciji športnih panog v naši občini. To je vprašanje, ki zahteva izredno tenkočutnost, saj pri nas nimamo občine z večjim mestom in manjšimi zaselki, ampak imamo zelo močne krajevne skupnosti, ki seveda hočejo tudi pri telesni vzgoji voditi neko svojo ožjo politiko. Ničesar takega ni, o čemer se ne bi mogli pametno pomeniti, seveda pa taki pogovori zahtevajo strpnost in nekoliko širše gledanje kot pa ozko lokalistično. Konkretno lahko tudi o integraciji navedem pozitiven podatek. Po posvetovanju s šolskimi športnimi društvi in strokovnim od-
borom za atletiko smo se odločili in tudi* že ustanovili Koroški atletski klub, ki je ' pravzaprav podaljšana roka vseh osnovnih in drugostopenjskih šol naše doline. Sedaj j je veliko odvisno, kako bo ta klub delal, saj ima izredno težko poslanstvo, ker je i atletika pri nas brez tradicije, ker ni do-1 volj atletskih strokovnjakov in ker bo moral marsikje prebijati lokalistični led. V občinski zvezi ima in bo moral imeti ved- { no krepko oporo, in če ga bodo šolska športna društva priznavala in podpirala V j taki meri, kot to delajo sedaj, potem ni nobene bojazni, da ta klub ne bo postal močan koroški klub in takrat najbrž ne bomo govorili o enem, ampak že o več klubih, ki; bodo združevali vse koroške športnike V naši dolini v določeni panogi.
Medtem ko se je občinska zveza v letih 1966—1968 posvečala v prvi vrsti samo svojemu utrjevanju, ustanavljanju stro- i kovnih odborov, organiziranju občinskih tekmovanj in predvsem ustanavljanju šolskih športnih društev, je v zadnjih dveh letih močno razširila svoje sodelovanje tu-da z osnovnimi telesno vzgojnimi organizacijami. Pri tem je še bolj kot prejšnja leta j ugotavljala porazno stanje pri financiranju osnovne telesno vzgojne dejavnosti v naši dolini. Telovadna in športna društva ter samostojni klubi v naši občini bi morali biti financirani iz skladov za družbeno dejavnost pri posameznih krajevnih skupnostih. V te sklade naj bi vse delovne organizacije vplačevale prej po 10.000 starih din na zaposlenega na leto, sedaj pa j 0,8 odst. od neto osebnega dohodka na zaposlenega na leto. Ta denar se seveda po-tem deli še na 3 dele, in sicer bi morala ! dobiti 60 odst. telesna kultura, 35 odst. kultura in 5 odst. skladi za financiranje konkretnih akcij. Ker ta družbeni dogovor V i zadnjih letih ni učinkoval, saj delovne or- [ ganizacije tega dogovora niso v celoti spo-; štovale in zaradi tega skladi niso zbrali dovolj sredstev za telesno vzgojno dejavnost, j je občinska zveza argumentirano večkrat nastopila pred družbeno političnimi organizacijami in občinsko skupščino ter zahtevala energične ukrepe za izboljšanje nevzdržnega stanja pri financiranju telesne kulture. Pomoč je bila obljubljena povsod, upravičenost po doslednejšem in izdatnejšem financiranju ni bila nikoli oporekana, vendar se stanje tudi v zadnjem letu ni izboljšalo, saj so vse osnovne telesnovzgojne in športne organizacije v naši občini dobile ca. 42 odst. že itak skopo odmerjenih sredstev. In če povemo še to, da sredstva pritekajo šele konec leta, je vsako načrtovanje telesne vzgoje praktično nemogoče' Osebno menim, da financiranje telesne ; vzgoje, kakršno je sedaj, ni dobro rešenO'
V anketi so moje mnenje podprli tudi člani izvršnega odbora. Na vprašanje, če menijo, da bi bilo financiranje izdatnejše, če bi ustanovili občinski sklad, je prek 90 odst' , vseh anketirancev odgovorilo in od vseh • odgovorov je bilo samo 6 odst. glasov prot> ] ustanovitvi občinskega sklada. Pri tem b> i hotel povedati samo še to, da se trudim0 1 za izdatnejše financiranje telesno vzgojne i dejavnosti v Crni, Žerjavu, Mežici, na Pre- < valjah, Lešah in Ravnah ter da bomo ener \ gično zahtevali take oblike, ki bodo dajale t več garancije za uspešno financiranje, Č° 1 vsa dosedanja prizadevanja pri sedanj* 1 obliki financiranja niso rodila sadov.
Tudi pri financiranju Koroškega atletskega kluba, šolskih športnih društev ter sofinanciranju vrhunskega športa, za kar bi morali skladi pri krajevnih skupnostih iz Črne, Mežice, Prevalj in Raven odvesti naši zvezi po 15 odst. od vseh zbranih sredstev za telesno kulturo, se je krepko zataknilo že kar v začetku. Veliko razprav Ja bilo potrebnih, da smo tudi o tem vprašanju našli skupni jezik. Sklada iz Crne to Raven sta že nakazala sredstva za leto 1970, od prevaljskega sklada imamo tudi trdno obljubo, da bodo to storili, in pričakujemo lahko, da bodo tudi Mežičani Uvideli potrebo po takem financiranju vrhunskega športa, šolskih športnih društev 'n Koroškega atletskega kluba. Ne bom Sito nobene krive vere, če povem, da je žeto težko voditi kakršnokoli politiko, če ni-toaš denarja.
Naša dejavnost je financirana od občinske skupščine. Potrebe so seveda veliko večje, kot je denarja, vendar je vsaj tisti, ki je, redni vir in zato naše delo lahko načrtujemo in uspešno izvajamo. Iz finančnega Poročila pa boste kljub temu videli, da smo za vse potrebe in vse akcije, ki smo Ph izvedli, porabili veliko več, sredstev, k°t pa so bili naši viri dohodkov. To po-toeni, da smo se morali dodatno truditi za Pridobivanje finančnih sredstev, in če smo Urieli lansko leto pri tem srečno roko, še haleč ne pomeni, da bo ta roka tako srečna todi letos ali v bodoče, ker pri moledovanju se te hitro naveličajo.
Če samo pomislimo, da mora občinska skupščina kljub razvejani in množični te-esni vzgoji v naši dolini odšteti za mladostniško prestopništvo vsako leto približno s5-krat toliko sredstev, kot jih da občin-kr zvezi za telesno kulturo, potem mora-too ugotoviti, da telesna kultura še ni pra-vdno vrednotena, na drugi strani pa pridati, da ima skupščina še kar dovolj skr-1 z mladinskim prestopništvom. Upam pa ,ruiti, da bo prestopništva manj, če bo več tolarja za še bolj množično telesno kultu-
0 in obratno, da bo prestopništva vedno več, če ne bo pravega ?,a izdatno financiranje telesne
ato je verjetno veliko bolj pametno vlagati v telesno kulturo, kjer lahko z denar-to, ki ga je potrebno odšteti za enega Ptostopnika v poboljševalnici (ca. 15.000 °vih din letno) že veliko naredimo. Skupni napori tu seveda ne smejo odpo-edati. Nihče naj namreč ne misli, fla je za tosno vzgojo otrok, doraščajočih in tudi arejših ljudi odgovoren samo telesno-S°jni organ ali funkcionar, ki mora v cmi primerov najprej priberačiti sred-ya, da potem sploh lahko dela in vzgaja todino.	d
k ^si odgovorni činitelji si bodo morali en-rat za vselej resno odgovoriti na vprašala ali zdrav in krepak rod, odporni de-w Cl in sproščeni ustvarjalci, pripravljeni Vscljudsko obrambo ali pa čimveč pre-j Pništva v raznih oblikah, še večje števi-deformiranih otrok, še več nesposobne-Pa služenju vojaškega roka in tudi ta-Proizvajalcev. To je problem, na kate-ga telesnovzgojni delavci že vsa leta torjajo, zato je prav, da do te odločit-Hac'toprej tudi pride. Tu seveda ne mislimo
1 tako odločitev, ki jih poznamo že veli-
naše prakse, AMPAK ODLOČITEV,
Okrepljeno z dejanji in stal-
posluha
kulture.
NO AKTIVNO PRISOTNOSTJO IN POMOČJO PRI REŠEVANJU PROBLEMOV, ne pa samo v enkratnih akcijah, ki dajo telesnovzgojnemu delavcu takrat sicer nov elan, učinkujejo pa, oprostite primerjavi, kot mamilo, ki trenutno pomag;a, nasploh pa škodi. Človek se namreč raznih obljub počasi naveliča, postane malodušen, in kar je najbolj nevarno, začne izgubljati zaupanje v ljudi in organe, razmišlja o njihovi nemoči, mogoče tudi o njihovi premajhni poučenosti, na vsak način pa o njihovi neodgovornosti, če svojih stališč ne morejo dosledno izvajati. Izredno srečen bom, če bo prihodnost te moje misli kot neosnovane odvrgla.
Te misli, ki se samo bežno dotikajo nekaterih stvari in pomenijo skromen prispevek k vsemu tistemu, kar smo v teh dveh letih že povedali in zapisali v Informativnem in Koroškem fužinarju ter v Koroškem športu 3 in 4, so, vsaj upam trditi, zelo trezne in nimam nobenega namena olepševati ali pa pretirano grajati. Realen prikaz našega hotenja pa seveda zahteva, da povem še to, da dosedaj vse ni šlo tako umirjeno in utečeno, kot se mogoče sedaj sliši, ampak da je bilo pri našem delu tudi večkrat potrebno prestavljati kar precej velike klade, da smo lahko nadaljevali začrtano pot in se pri tem seveda tudi sami kalili.
Pri izgradnji novih objektov v zadnjih dveh letih prav za prav nismo naredili ničesar. Čeprav dobro vemo, da zlasti v Crni in Mežici nimamo primernih telovadnic, nobenih rokometnih igrišč in atletske steze in je tako prizadeta šolska in splošna telesna vzgoja. Tudi za rekreacijo zaposlenih ljudi manjkajo ustrezni objekti v vseh krajih naše doline. Razumljivo je, da občinska zveza za gradnjo novih objektov nima denarja in da ga najbrž nikoli ne bo imela. Ni pa razumljivo, da tudi v zadnjih dveh letih ni prišlo do gradnje strelišča, kljub temu da so za to že pred leti bila’ predvidena sredstva in kljub temu, da pomeni streljanje elementarno prvino vseljudskega odpora.
Osebno menim, da bi morale pri izgradnji športno rekreacijskih objektov sodelovati turistične organizacije, glavni nosilci teh nalog pa bi morale biti občinska skupščina in delovne organizacije.
V letu 1970 smo dokončali naš prvi triurni barvni ozvočeni 8-mm film o telesni kulturi na Koroškem, ki smo ga posvetili 350-letnici koroškega fužinarstva, 50 letnici SKOJ in ZK, 25-letnici osvoboditve in 20-letnici delavskega samoupravljanja. Film ima tri bistvene naloge:
1. da služi kot propagandno sredstvo za še bolj množično vključevanje v telesno vzgojo,
2. da vsem nevernim Tomažem v sliki in besedi pove vse o naši športni dolini in
3. je ta film prav gotovo bogato dokumentacijsko gradivo.
Tudi tu se zahvaljujem vsem delovnim organizacijam, ki so z reklamnimi oglasi omogočili snemanje tega filma.
Ce bi zaokrožil našo dejavnost v zadnjih dveh letih, moram ugotoviti, da smo kljub nekaterim pomanjkljivostim le nekaj naredili, saj Bloudkova plaketa v letu 1970 zanesljivo ni bila naši zvezi podeljena zato, ker smo komu simpatični, ampak zato, ker si to priznanje res pošteno zaslu-
Blok
žimo. Vendar, vedno se moramo zavedati dejstva, da nič ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. To mora biti in ostati naše geslo.
In kaj naj bo vodilo vsega dela občinske zveze za telesno kulturo Ravne na Koroškem v bodoče?
Najprej moramo imeti pred seboj jasno začrtano pot, ki smo si jo določili že z našim akcijskim programom. Nič novega si nam ni potrebno izmišljevati. Ta pot je: telesno kulturo še bolj razširiti med množice in jo prilagoditi predšolskim in šolskim otrokom, učencem in dijakom ter vsem zaposlenim.
To bi naj bila naša prva skrb in prav tu morajo predvsem šolska športna društva, društva TVD Partizan, sindikalne podružnice, TIS, zveza mladine, zveza prijateljev mladine in vse druge telesno-vzgojne organizacije, v katerih bomo gojili množično telesno vzgojo, odigrati svojo vlogo.
Druga skrb mora biti podpiranje vrhunskega športa v panogah smučanja, plavanja, namiznega tenisa, odbojke in kegljanja. Tu bodo morale odigrati svojo vlogo predvsem specialne športne šole in klubi ter društva, ki gojijo naštete športne panoge.
Samo na tem je potrebno graditi, seveda pa to pomeni, da je treba to nalogo spraviti v razumne okvire, ji določiti izvajalce in postaviti roke in pri tem upoštevati vse, kar spada zraven, od financiranja do kadrov in objektov.
Občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in delovne organizacije pa morajo ustvariti, osnovne materialne pogoje za naše delo. Pri tem ne sme ostati samo pri obljubah in priporočilih, ampak mora priti do DEJANSKE, ZADOVOLJIVE IN TRAJNE POMOČI, če hočemo pri telesni kulturi in športu tudi v naši dolini narediti korak naprej in končno tudi pri
32	KOROŠKI	FUŽINAR
Samorastnik z Libeliške gore
Bazilij se je rodil leta 1850 na Libeliški gori dekli Tereziji. Sama nezakonska, je imela sedem nezakonskih otrok, od katerih sem poznal Bazila, Franca, Gregana, Micko, Katro in Aniko. Bili so samorastniki in je imel skoraj vsak drugega očeta. Bila je Tereza zelo pridna ženska velike in močne postave, ki so jo imeli povsod radi. Prevzela je včasih na velikih kmetih kar sama njivo in jo požela, najraje ponoči pri mesecu. Za delo so Terezo zelo po-rajtali, samo skopuhastim kmetom ni bilo všeč, da je povsod imela s seboj po tri ali štiri pankrte in so tudi njim morali dati jesti. Njene pridne roke pa so le bile take, da so jo vabili povsod za žetev. Na žarah je hotela imeti grčo mošta in rženega kruha. Najstarejši je bil njen sin Bazil. Ta ji je pomagal delati pase, ona pa je z velikim srpom žela, da je včasih do jutra vrgla njivo. Bila je bolj bahava. Pokazati je hotela, koliko more ena sama ženska požeti, zato so jo druge bolj sovražile. Moški in kmetje pa so jo hvalili. Bila je še kar vidna ženska, zato je pa tam pa tam tudi našla kakšnega pankrta.
Njen Bazil je dorasel in šel prvič za pastirja k Steknetu, kjer je dobil za plačo kraj leta resnate hlače, jopič in nove lesene cokle. Ko je bil star 17 let, je že šel za hlapca v Libeliče in potem se je le malokdaj srečal z materjo ter svojimi brati in sestrami. Brat Franc je spoznal Bazili-ja, ko je bil star 15 let, Bazilij pa 18. Pri Sv. Križu nad Dravogradom za cerkvijo sta se rokovala in spoznala, da sta brata. Vsak otrok je pač rastel pri drugem kmetu in so imeli še kar vsi srečo.
Bazil je šel po vojski na Prevalje, v fa-briko na »hohofen« in se poročil. Franc se je priženil k Lampretu, Micka je na Prevaljah vzela fabriškega s svojo hišo. Katra je šla v Donawitz, Anka se je poročila k Avguštinu pod goro na kmetijo. Grega je bil malo »porolan«, in je ostal kar pri kmetu do smrti.
Bazilij je ostal na Prevaljah v tovarni, dokler se ni prestavila v Donawitz. Za leto dni je tudi on šel tja. Zena Lenčka je ostala tukaj in ni hotela z njim. Tudi Bazilij se je vrnil v fužine v Guštanj in delal tukaj do upokojitve. Zena mu je umrla in se ni hotel več poročiti. Ostal je sam in je šel k svojemu bratu Francu k Lampretu.
Bazilij je bil lušten in pošten človek, samo v kozarec je rad pogledal. Spominjam se, kako so včasih hodili delavci s šihta zamazani, črni ko dimnikarji in z lesenimi coklami, da je ropotalo. Včasih se nobeden ni umil v fabriki. Spominjam se, da je tudi Bazilij šel zelo umazan s šihta. Tedaj je bil pa že bolj star in pri Porijevi gostilni,
nas priznati, da je zdrav in krepak rod eno največjih bogastev nekega naroda.
Resolucija zvezne skupščine o telesni kulturi je posebej podčrtala vlogo občine, kjer se pravzaprav začenja in tudi konča boj za množično telesno kulturo, zato moramo od občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij energično zahtevati ukrepe, ki nam bodo omogočili, da bomo v tem boju tudi zmagali.
ko je hotel na pol litra vina, je pred vrati srečal berača, ki mu je rekel: »Greš zastonj noter, sem že jaz pobral!«
Baziliju se je to strašno zamalo zdelo. Zgrabil je berača in sta se metala po krompirju in fižolu, da sta skoraj vse izruvala. Bazilij je bil majhen mož, a zelo hiter. Ko je nekoč sedel pri Milovniku bolj pri vratih in slišal v kotu Mrakiča, tudi skoraj njegovih let, ki je pripovedoval, kako je bil močen, ko je bil mlad, kako jih je metal in kako je bil čuden pretepač, je vstal, stopil k Mrakiču in ga zgrabil za vrat: »Koga si tepel, povej, hitro povej!« Mrakič je zarjul in rekel: »Bazil, pusti me, jaz se še nikoli nisem tepel.«
Bazilij je delal v železarni 45 let. Bil je livar, ki je ulival iz talilnih loncev v veliki vročini. Delavske obleke so bile takrat iz žaklovine. Namočili so jih v vodo, da so zdržale, dokler so »aushebali«. Nazadnje je bil Bazilij pomočnik zidarja Serafinija. Ta je bil Italijan, pa sta se zelo dobro razumela, ker sta oba rada pila. Ko sta zidala kuplovo peč, je Bazilij dajal v peč, kar je pač Serafini potreboval. Peč je bila ozka, a tudi vroča še od prejšnjega dne. Ko je Serafini zarenčal v peči: »Astn, hudiča, malta suh!« je Bazilij že vedel, da je Italijan žejen. Ker je bil pogosto žejen in je moral Bazilij kar naprej letati v kantino, se je narepenčil in zavekal v peč, da bi ga oni bolje razumel, kar pol po nemško: »Ich hab dich šhon zvajmal gesakt, ich ge nicht mer most holen! Misliš, da bom za tebe coklšuhe znucov?« Tedaj mu je Italijan vrgel celo kelo malte na glavo.
Bazilij je bil celih 20 let vdovec. Živel je pri svojem bratu in sta se kar lepo razumela. Ljubil je domače žganje, posebno črničevec. Ko ga je kdo kuhal za prodajo, je zmeraj dejal: »Tega bom pa jaz kupil. Kolikor kdo drug da, tudi jaz dam!« Ko sem bil še mlad fant, sem ga vprašal: »Bazil, kak pa da imate v zglavju kar dve flaši šnopsa?« Pa je rekel: »Kaj te briga! Če sem obrnjen tja, pijem tistega, če pa sem, pa tega!« Učakal je 92 let in je menda le črničevec bil njegovo življenje, da ni bil nikoli bolan.
V veliki ponvi je kuhal koruzno polento za dva dni skupaj. Kavo je pil črno, noter pa žganje. Nekoč sem ga vprašal: »Kak pa, da že zjutraj tak pijete?« pa je rekel: »Tih bod, zjutraj moram vampe oprat!«
Na dan sv. Katarine je bil nekoč v Gu-štanju sejem. Od Porija do Ledineka so bile stojnice. Bili so trgovci iz vseh krajev, iz Ljubljane, Maribora pa še do dalj. Bazilij je šel kupit hlače. Ker je bil čudno majhen možakar, je strašno težko našel svojo številko. No, končno sta jo s kramarjem našla. Bazilij kupi hlače in da en legner. To je bil tedaj velik denar. Kramar pa je mislil, da je Bazil, ki je bil bolj šihtno oblečen, morda malo za bregom, mu je pa dal 3 rajniše premalo nazaj. Bazil pa je bil pismen in je videl, da je premalo denarja. Kramarju je stopil na nogo: »Boš videl, ti hudič, kaj je fabriški coklšuh! Denar sem, če ne ti še na drugi nogi noht dov nesem!«
Kramar je vpil na vso dušo in nagovarjal ljudi, ki so bili tam okoli: »Pojdite po
Šapkov Anza izdeluje ižesa
žandarja!« Ljudje pa so Bazilija poznali ifl ga radi imeli, zato nobeden ni hotel ubo-gati. Bazilij pa hlače na ramo in k PorijU v gostilno ter je začel od jeze piti.
Čez kako uro je prišel v gostilno orožnik Pajek in šel k Baziliju. Seveda sta se dobro poznala, ker sta ga oba rada pila-»Bazilij, kaj pa si naredil kramarju, da je zdaj pri dohtarju in ima zmečkan palec?' »Hudič, menda še ti z njim držiš. Ne dobiš od mene več kakega firklca.« »Veš, Bazilij, jaz moram gor popisati, ker te je prijavil.« Bazil pa nazaj: »Piši, kar hočeš, Bazil ima še več kot sto takšnih flik, da tako stvar plača.«
Ko je prišel drugi dan na šiht, je že vedela cela fabrika. V »teglmohariji« so se smejali in ga kibicali. Naslednji dan je prišel k njemu še direktor fabrike Mari' šler. Vprašal ga je, kaj vse počenja po gostilnah in po sejmih, pa mu je rekel Bazilij:	j
»Kadar ga bom v fabriki kaj pokronali lahko ti prideš k meni, zunaj fabrike te pa nič ne briga!«
Ker je bil Bazilij priden mož in ni zamujal šihtov, so ga imeli radi in je tud1 direktor kar šel. Ko sem ga nekoč vprašali če kaj v cerkev gre, je rekel:
»Eh, prej da se umijem in zrihtam, je že maša ven. Fajmošter me pa tak dobN pozna, saj sem dal za zvonec eno fliko.«
80 let je bil star, ko sem mu rekel' »Bazilij, pazite, da ne pride smrt.« »0^ doma moraš iti, kadar smrt hodi; malokdaj je kdo »bek« v gostilni!« mi jM obregnil.
Ko so bili njegovi zadnji trenutki v 9% letu, je rekel na postelji: »Cela leta seU1 garu in delu pa trpu in nič prišparal, d* imam samo toliko, da me ne boste na v*'| še stroške pokopali. Lušno je pa koj blc na svetu, čeravno ni bilo kaj prida. Zdsh pa vem, da bo konec.«
Prosil je še, da je prišel župnik k njem^ »Naj pride, jaz tak ne morem več dovt^1 To vam pa povem, da nad seboj nimai’' nič, nikomur nisem kaj dovžan,« Po žuf nikovem odhodu je umrl.
KOROŠKIFUZINAR
HOCHALMSPITZE 3355 m
Prvič sem slišal za to ime takrat, ko smo lepega jesenskega dopoldneva čakali v ^Jojstrani na zaostali avtobus, ki je vozil Planince, ki so se hoteli udeležiti akcije *300 železarjev na vrhu Triglava«. Zve-ael sem tudi, da strma snežišča Hochalm-sPitze vidimo z vrha Uršlje gore in jih po-fsto zamenjujemo z Velikim Klekom. Hi-ro aino bili domenjeni, da bomo poizkušali stopiti na ta visoki vrh.
Cez teden dni smo se zjutraj ob sedmih odpeljali proti državni meji. Kilometri so itro bežali mimo nas in kmalu smo bili v Spittalu, kjer je naša pot zavila na Sever proti znanemu alpskemu prelazu K-atschbergu (1641 m). Pred starim gorskim pestom Gmiindom smo zavili v slikovito olino reke Malta, ki jo imenujejo zaradi Neštetih in lepih slapov tudi »dolina padajočih voda«.
Prvič smo se ustavili pri penzionu Jahn, Jer nam je prijazni gostilničar pojasnil, ^.a Je koča, v kateri nameravamo prenoči-
> zaradi bližajoče se zime že zaprta in da aaj poprosimo oskrbnico, da bo šla z nami
0 koče. Medtem ko smo čakali oskrbni-
> smo občudovali slap Falbach, ki se obneče poganja prek strme stene v glo-n°- To je najmogočnejši slap Koroške. Oskrbnica se je kmalu pripeljala in tu-
* dii smo se odpravili za njo. Po nekaj sto etrih smo zavili z ozke asfaltirane ceste a levo strmo v hrib. Po nekaj kilomet-
strme in vijugaste gorske ceste smo se r^vili v majhnem naselju barak, v kate-, žive delavci, ki grade vodni rov za hi-r°centralo, ki bo nekje v dolini.
J-ukaj je ceste konec. Hitro smo se pre-Jekli in najedli ter krenili po stezi, ki rzj v hrib. Kmalu smo bili nad gozdno ..ej°, le tu in tam je še stalo kakšno osam-Jeno drevo, ki je bilo razcefrano od J^el in viharjev, iz trave pa so se ponu-r lf ^epe zre^e brusnice, da se nam je ko-
* nehote ustavil in je roka segla po slad-*lh jagodah.
Za obronkom smo opazili streho Giesse-odk	(2230 m). Saj res, cela ura je že,
, kar smo bili na poti, oskrbnice pa še ni g,. Brž smo skovali načrt. Na vrh bomo
1 namesto drugi dan, kot smo prvotno ^ajneravali, takoj sedaj. Ura je sedaj trite	vr^*a Pa nas	1125	m	in
bomo že zmogli do večera, st Z nahrbtnika so romale vse nepotrebne t Vafi> vanje pa smo dali le dereze in vrvi s r Ze nadaljevali pot, ki nas je peljala po So	obronku med mnogimi potočki, ki
veselo žuboreli v dolino. Kmalu pa
Bbogi rajni Bazilij! Ko smo odprli nje-j V° skrinjo, smo našli v njem dva kole-St r"*a’ ^ enem je bil denar za pogreb in listu 6’ v drugem pa tudi denar in na te . u zapisano: »Ta denar je za tiste, ka-bo^ 1116 zribtali za oni svet, da ne ** kosmat in črn. Kar še ostane, postreli (Judem pri pogrebu, da me ne bodo Pi in žejni nosili.« p. azilov grob je še sedaj lep in čist z legi skromnim križem in imenom. Zanj rbita stric Pavli in njegova žena Tončka.
smo prišli v popolnoma drugačen svet, hodili po nekakšnem plazu kamenja in med tisoč in tisoč kamni iskali pot, ki nas bo privedla na ledenik pod sfingo, ki smo jo videli v grebenu Hochalmspitze. Na ledeniku smo se navezali na vrv in nataknili dereze in že sta se obe navezi vzpenjali po zelo strmem snežišču. Vreme se je pričelo kaziti in zajela nas je megla, ki je postajala vedno gostejša, da smo komaj še ločili obrise stene, čez katero smo se morali povzpeti. S steno, ki se pne nad ledenikom, smo dokaj hitro opravili, na grebenu pa nas je že pričakal peklenski ples snežink, ki jih je veter neusmiljeno vrtinčil. Z grebena smo videli sedaj tudi na nasprotno stran. Kadar se je meglena zavesa za hip odkrila, smo videli dolga snežišča, nekje daleč doli v megli pa se je skrivala koča Osnabrucke.
Sneg je vse močneje naletaval, zajel nas je pravi snežni vihar, zato smo napredovali le počasi. Vrv smo lahkomiselno odložili nekje na grebenu, misleč, da je ne bomo več potrebovali. To se nam je sedaj, ko je postajal greben vse bolj divji, krepko maščevalo. Ker nismo bili varovani, smo le počasi napredovali. Snega je bilo že toliko, da so se na strmih policah prožili majhni plaziči, ki so se nam vsipali za vrat in rokave, ko smo iskali oprimke. Kmalu smo prišli do ozkega dela grebena, katerega si nismo upali več prečiti brez vrvi, saj so na levi in desni zevali globoki prepadi. Oči smo hrepeneče upirali v vrh, ki smo ga videli skozi sneženo zaveso in je bil čisto blizu, a kljub temu ga ne bomo mogli doseči. Razočarani, ker nismo stopili na vrh, smo se obrnili in pričeli sestopati. Vihar je razsajal z nezmanjšano močjo in šele sedaj smo opazili, da nas bo lovila noč. Po lažjem delu grebena smo skoraj tekli in hitro smo bili pri sfingi. Prvi trije smo se navezali in spustili prek stene. V mraku je prvi v navezi dosegel vrhnji del snežišča, ostali štirje pa so
bili še v vrhnjem delu stene in gotovo bodo sestopali v temi.
Cepine, ki so jim bili pri spustu v napoto, so metali na police pod sabo, in cepin, ki ga je nekdo nerodno odvrgel, se je odbil prek stene in letel tik nad Ferdovo glavo, ki je stal najnižje. Kakšna sreča! Ra-tišče cepina, ki je čez nekaj trenutkov zadelo ob steno, se je razklalo na dvoje kot treska.
Kmalu smo bili vsi skupaj in trda noč je že bila. Počasi, korak za korakom, smo sestopali po snežišču, ki smo ga pred nekaj urami tako lahko prečkali. Ratišča cepinov smo zabijali v trdi sneg in tako varovali tovariše, ki so bili pred nami na vrvi. Kako prav bi sedaj prišla žepna svetilka, ki smo jo pustili v koči!
Ura je bila že deset, mi pa smo bili še tako visoko. Nenadoma smo zaslišali iz doline glas roga. Klical nas je tovariš, ki je ostal v dolini. Gotovo je v skrbeh, ker nas ni nazaj. Vihar pa še vedno tuli okrog nas. Nekajkrat smo vsi zaukali, misleč, da nas bodo oni doli slišali, vendar se je rog vedno znova oglašal.
Okrog polnoči smo bili na koncu ledenika, najnevarnejši del je bil za nami. Roga nismo več slišali, torej so v koči legli k počitku, mi pa smo prezebli ugibali, v kateri smeri moramo sestopati.
Po srečnem naključju smo našli v temi moj nahrbtnik s fotoaparatom, ki sem ga popoldne odložil nekje na robu ledenika. To nam je precej pomagalo pri orientaciji in med tisoč in tisoč skalami smo se začeli spuščati v dolino.
Okrog dveh se je zjasnilo; mnoge zvezde so nam voščile dobro jutro. Ure so hitro minevale in že je bilo čutiti novi dan. Tudi snega je bilo vedno manj. Ura je bila pet, ko smo prišli do koče. Pred kočo nas je čakal ves vesel naš tovariš z drugimi planinci, ki so nameravali v goro pogledat, kaj je z nami. Po šestnajstih urah neprestane hoje smo posedli okrog mize in popili čaj, ki so nam ga pripravili.
Zunaj pa se je rodil nov, lep dan, nebo je bilo kristalno čisto in brez oblačka, kot
‘sr5SjjjK
Avgust Kokal
Hochalmspitze
Marjan Kolar
Slaba izmena
(Odlomek iz romana)
t
j 'a Iz ponovce v kokilo
Veliki mostni žerjav je s huntom apnenca prizvonil nad Cernjakovo posadko topilcev ter ga spustil na tla v trenutku, ko je v 25-tonski peči zabobnelo ko v peklu in je iz nje bruhnil sajast dim.
»Oni v žerjavu se ga pa res nažre,« je pomislil Cernjak. Z ročico je dvignil težka vrata peči, da so brizgnile iskre vanj, ko je pogledal talino in se odločil, da je pravi čas.
Skozi široki vhod v topilnico za njegovim hrbtom je grdo zapihalo. Ampak kdor hoče imeta tone jekla, mora z njimi vred vzeti tudi prepih. Fant iz posadke je že spet črepal vodo, ki je neprestano tekla iz pipe in puščala v ustih okus po pločevini.
more biti le po hudi nevihti in občutek sem imel, da se nam hoče oddolžiti za prestane napore. Vrhovi Hochalmspitze pa se leskečejo v novem snegu.
Utrujeni, a zadovoljni smo se čez nekaj ur odpravili v dolino, v srcu pa je bila skrita tiha želja, da bi se zopet vrnili v ta čudoviti svet gora. Na svidenje, Hochalmspitze!
Na turi smo bili:	Gregor Klančnik,
Franc Telcer, Stefan Vevar, Ferdo Lečnik, Franc Urbanci, Miha Lotrič, Tone Čreslovnik in
Vinko Krevh
Černjak mu je zažvižgal, naj odpre kisik, ter dvignil drog. Kisik je skozi cev zarezal v peč ko cirkularka. Počasi je Cernjak dregal v kipečo talino; ne veliko in ne posebno dolgo. Fanta sta morala odmotati verigo s hunta in ga prevrniti. Bo pač še malo počakal.
Od spredaj ga je kuhala vročina, v hrbet mu je pihalo mrzlo. Čemerno je pomislil, da je bil to leto že dvakrat prehlajen in je s tem dosegel normo topilcev. Več si ne sme privoščiti. Zazrl se je prek hale v skupinico lepo oblečenih ljudi, ki so prišli na ogled livne jame. Ze drugi ta dan. Kot obiskovalci v živalskem vrtu, je pomislil slabe volje. In potem čvekajo, da je livna jama globoka soseska med mogočnimi pečmi in počrnelim zidom. Neka usekana babnica pa je celo napisala v časopis, da so plošče z ingoti na rumenem pesku kot velikanski ornamenti. Ogromne peči so ji grozljivo godrnjale nad jamo, medtem ko je predirni zvonec žerjava opozarjal delavce, da se bliža ponovca, polna vrelega jekla. Slepeč curek je stekel v kokilo, nato v drugo in tretjo, da so zažarele kot antične amfore od žlahtne tekočine.
Čudovite barve so se tej turistki prelivale v mraku od žgoče bele prek zlato rumene v toplo oranžno in ugašale v zamolklem siju ingotov na pesku. In še je napisala, da so peči ognjeniki, jama pa puščava,
zadušljiva od prahu in ubijajoče vroča. Cernjak se je nemarno zarežal:
priti, pogledati in oditi je že najbrž grozljivo lepo. Ampak ostani v njej po osem ur na dan, šest dni v tednu, mesece, i dve leti, deset let, pol življenja ter pri tern delaj, da teče s tebe — tak je kruh topilcev. Tu vsaka misel ugasne v vročem prahu in moč odteka z znojem iz telesa, samo vajeni gibi ostajajo. Majhen in neznaten j si v velikanski hali, ko naravnaš razbeljeno vime na ognjene keglje kokil. Prašni smo, sivi pod sivimi kapami, v mokrih oblekah, da ne razpoznaš lic in imen, vsi ena- j ki. To smo!
»Jedavca v peč!« je zatulil Cernjak na fanta, ki sta se zazijala v polmetrsko barvno sliko nage babe, ki jo je mlajši iztrgal | kdove iz katere revije in jo zjutraj pred S šihtom prilepil na vrata garderobe.
»K peči, junca! Dokler si ne bosta upala; z zadnjicami trdo k peči, ne bosta kaj pri- j da topilca.«
Potem je vžgal v velikanski kotel peči, da so brizgnile iskre do izhoda. Kot bi dražil privezanega hudiča, je zabolila ognjena župa in zažarela, da so se zakresala sonca. V bobnič mu je zarezalo votlo butanje, da je za hip oglušel. Ampak zdaj nič ni po-, magalo. Samo prestopil je na drugo stran ! in spet so ga posule iskre. Dregal je in dregal v razbeljeni vamp na vse strani. Sa j malo, pa se je izlila žlindra. Takrat je potegnil drog ven, fant je zaprl kisik, Cer- , njak je zamenjal razbeljeni drog z drugih in spet začel pihati v peč, dokler ni zasmrdelo vsenaokrog po zažganih cunjah Visoko nad glavo je dvignil cev s kisikom in pritisnil z vsem telesom, fanta pa sta na vso moč metala apnenca v žrelo. Pritiskal je in gledal, kako je curljala žlindra v korito pod pečjo ko ognjeni sok iz stiskalnice, potem pa se je razlezla v počasnOi židko, svetlo gnojnico, da je lahko v peč' ostalo samo zlato jekleno mleko, ki je ki' pelo in padalo nazaj vase.
Fant je zajel probo, odlil, jo stisnil 5! kleščami in odnesel ognjeni zamašek p°; stopnicah v hitri laboratorij. To mu še naj' bolj izda, je pomislil Cernjak. Za pravo de'. lo je prekužev in ga morata opraviti on tet prvi pomočnik. Pod drogom so zapokali ra'} fali kisikovih reakcij, medtem ko je pec j nenehno rjovela kot gladovna zverini I Fant je pred odprto žrelo zataknil drog’ I Cernjak in pomočnik sta zabasala petmetr sko grebljico, zajela sapo in se naslonih nanjo. Zdaj bo treba zagristi.
Fant je naravnal grebljico, Cernjak je zajel in potegnil žlindro v žleb. Not ven, not — ven, da so pokale kosti v ra' menih in je rezala vročina kožo z lic. No* — ven, not — ven! Fant mu je prišel p O’ magat. Čeprav ni zaleglo veliko, sta bih vsaj dva in sta skupaj posnemala to gnil0 smetano z velikanske razbeljene površine kipečega jekla. Not — ven, not — ven, ka' kor da nikoli ne bo konca in bodo prej za' čeli možgani vreti. Pa sta si naposled 1° oddahnila in žlindra je ugašala ob ustj° žrela z barvo ponižnega ognja, v peči pa zdaj iz temno rdeče kaše švigali zlati pla' menčki ter ko škratje poskakovali sem i° tja.
Pot je curljal po obrazu, po hrbtu in pr' sih. Proč z grebljico in lopate sem, da W do dodajali vsi trije. Skozi vhod je poteg' nilo strupeno, kot bi se moker pes pritish*
\
Zopet na soncu	Foto:	R.	Vončina
°b golo kožo. Ko je začel fant lupiti strjeno žlindro, je zavila nad glavami sirena in zakrulil brenčač.
»Prekleta peč, hudičeva!« je zaklel Cerjak, »šarža je pretrda!« Preveč ogljika je bilo v njej. Hitro še nekaj lopat vanjo, potem spet kisika vmes. Fant je prinesel na kosu papirja analizo šarže. Izid je bil sra-nje. Preveč žvepla, preveč ogljika. In kakšna izguba časa; bodo sploh gotovi s to posrano šaržo do konca izmene?
Zdaj je od nekod prineslo še mojstra. Nič ni rekel, samo gledal je. Cernjak je ttiolče pokazal s prsti: trije izpadi toka so bili. Mojster je še vedno molčal, oni pa so dodajali v peč ko neumni. Potem nov drog sem. Fant je letal pit vodo in postajal živ-Cen ali utrujen ali oboje. Ni pritrdil dobro droga in komaj je spustil kisik, je drog °dpadel, da je kisik siknil v zrak. Cernjak Je klel skozi zobe:
zdaj so se že iz livne jame prirežali sem. Not bi zavohali, da žvepla ne bo tako hi-teo spravil ven, so pricopotali na kozarec Pločevinaste vode in na zijanje nove nage babnice, ki jo bodo ocenili od dlake do dlake. Kar videl jih je, kako so buljili va-hjo in vozili z jeziki čike po ustih.,
Pa naj! Ni bilo časa zanje, ker je peč crknila. Kateri hudič je danes zajahal to saržo? Pot mu je lil z obraza, čeprav se mu Je že davno zdelo, da nima več niti kapljice tekočine v sebi. Pod noge je nenehno vlekel prepih. Fant je komaj še stal in črepal Crepal tisto prekleto vodo. Cernjak je me-njal drog. Bluza se mu je dvignila nad popek.
»Probo!« se je zadrl, da je fanta kar odneslo po stopnicah. Bo zdaj v redu? Kje, vraga — spet sirena: preveč ogljika! Kateri cepec je sploh pripravil ta vložek in kam je zapisal grodelj? Pa še čisto navadna šarža je; kaj, če bi bila legirana?
Zdaj je bilo Cernjaku že tako vroče, da Se mu še kleti ni ljubilo več, in ker je bilo teeba ponoviti vse od kraja, mu tudi misliti ni bilo treba: spet lopate sem, spet drog, sPet grebljico, ki je tehtala zdaj cente in vtekla k tlom. Spet so letele iskre, kot bi Cel gozd naenkrat praznoval božič. Fant je °dskakoval; še vedno se ni navadil. Ze
Naši »otoki«
davno bi morali imeti to šaržo zunaj, pa bo prej konec izmene. »Prekleto!« je rekel Cernjak in se prvič ta dan poskusil spomniti doma, pa se ni mogel, ker je videl pred seboj samo peč, ta prekleti 25-tonski železni vamp, in ničesar drugega.
Lastovice se selijo spomladi
Marsikdo se bo vprašal, ali se res lastovice spomladi selijo od nas, ko pa vemo, da vse ptice selivke odhajajo jeseni in se spomladi spet vrnejo. Nekoč je res bilo tako, danes pa ne več povsod.
Spominjam se, kako sem včasih rad opazoval lastovice, ko so se jeseni zbirale na telefonskih žicah in imele na njih svoj zadnji poslovilni koncert. Danes skoraj ne vidimo več takega prizora in so lastovice že prav redek gost med nami. Tudi pri drugih pticah opazimo hiranje, npr. pri ščin-kavcih in sinicah, pležuha pa komaj še opaziš kje. Le tu in tam kakšna lastovica zaide v naš kraj in tu samotna tava nad nekdanjo vasjo vsa zbegana kot popotnik v tujini, kjer mu je vse novo in neznano.
In zakaj se lastovice spomladi selijo od nas?
Stara mežiška vas se je spremenila v trg, iz trga pa nastaja mesto. Življenje se modernizira, to pa lastovicam ne ugaja. Marsikaterega hodnika, kjer so včasih gnezdile, ni več. Pričakovali bi torej, da se bodo umaknile na kmete, ker je na kmečkih hišah in hlevih več prostora zanje. Pa jih zaman iščemo tudi tam.
Ob naseljih se leno plazi umazana Meža kakor smrtonosna prikazen, ki nima v sebi življenja ne za ljudi ne za živali. Ob slabem vremenu leže žerjavski plin nizko nad zemljo, na drugi strani pa iz železarne bruha gost dim, da na strehe in okna sedajo črne saje. Rože, s katerimi ljudje krasijo parke in okna svojih stanovanj, ne
morejo skriti umazanije, ki jo proizvajamo vsak dan.
Daleč sem od misli, da bi kritiziral ti dve naši najmočnejši industriji, saj bi bil brez njiju ta naš kot prazen in nepomemben. Sprašujem se le, če mora biti tako, da tudi gozd zunaj naselij nima več tistega prijetnega vonja po smoli in bujni rasti. Pogorevc, Sumahovo, Ladinikovo in Oberovo skalovje bo sčasoma postalo prazno, brez drevja in divjačine, saj se redčita ponekod tudi že vresje in teloh, pa tudi v panjih je vse manj muh, ker zanje ni več primerne paše.
Ali so strupi res neobhodni davek za to, da lahko imamo industrijo in bomo morali vsako leto dlje, če bomo hoteli še uživati zelenje, ali pa bomo znali potegniti plinom mejo, prek katere ne bodo več mogli? Želeli bi, da bi jo čimprej. Še potem bi narava potrebovala desetletja, da bi si spet opomogla in postala park oddiha za ljudi.
Jože Vačun
ZA DOBRO VOLJO
Oglas
Reven mlad fant išče bogato mlado dekle, da bi igrala šah.
Dober recept
V gostem prometu, ki je bil ustrezno počasen, je neki šofer izgubil živce in začel divje hupati. Takrat se je iz najbližjega avtomobila nagnilo dekle in ga vprašalo:
»Kaj pa vam je razen tega še prinesel dedek Mraz?«
Svarilo
»Nikar se ne pusti od Petra povabiti v njegovo stanovanje!« je svarila Rozika prijateljico.
»Kaj je tako vsiljiv?«
»Še huje! Takoj zahteva, da mu pomiješ posodo.«
*«•,»* .
»Jirs in Bavh«
Foto: Bromaa
SVETOVNA ZGODOVINA V 50 ŠTEVILKAH
Pred našim štetjem
53.000—20.000 stara kamena doba
20.000— 4.000 srednja kamena doba 4.000— 1.000 mlajša kamena doba
od 1.000 železna doba
753 ustanovitev Rima 750—	550	Grki kolonizirajo Sredozemlje
okoli 500 Buda v Indiji, Konfucij na Kitajskem 356—	323	Aleksander Veliki
44 umor Cezarja
Po našem štetju
79	Vezuv uniči Pompeje
okoli 250	Alemani predrejo limes
375	vpad Hunov sproži preseljevanje narodov
okoli 450	Angli in Sasi v Angliji
570— 632	Mohamed
768— 814	Karel Veliki
okoli 1000	Vikingi odkrijejo Ameriko
1066	bitka pri Hastingsu
1077	Canossa
1215	Magna charta
1241	bitka v Mongoli pri Liegnitzu
1354	Zlata bula
1431	sežig Device Orleanske
1453	Turki osvojijo Konstantinopel
1492	Kolumb odkrije Ameriko
1498	Vasco da Gama odkrije morsko pot v Indijo
1517	Luter nabije svoje teze na cerkvena vrata v Wittenbergu
1521	Magellan prvi objadra Zemljo
1618—1648	tridesetletna vojna
1683	Turki oblegajo Dunaj
1776	ZDA dosežejo neodvisnost
1789	francoska revolucija
1796—1815	Napoleon I
1813	bitka narodov pri Leipzigu
1815	dunajski kongres
1818—1883	Karl Marx
1848	pomlad narodov
1861—1865	ameriška državljanska vojna
1869	otvoritev sueškega prekopa
1871	pariška komuna
1914—1918	1. svetovna vojna
1917 oktobrska revolucija 1933 Hitler na oblasti
1939—1945 2. svetovna vojna
1945 eksplozija prve atomske bombe, ustanovitev OZN
1950—1953 Korejska vojna
1957 prvi zemeljski satelit
1962 kubanska kriza
1963 začetek vietnamske vojne 1969 prvi človek na Mesecu
ZA DOBRO VOLJO
Skrivnosti rojstva
Starši so pričakovali naraščaj in vprašali Petrčka:
»Kaj ti naj prinese štorklja — bratca ali sestrico?«
»Ce mamici ne bo pretežko — konjička za guganje!«
Družinska
Anica: »Striček, z Janezom sva se pa igrala moža in ženo!«
Stric: »Kako pa?«
Anica: »Jaz sem sedela na eni strani mize, Janezek pa na drugi. On je rekel: ,To kosilo je zanič!', jaz pa: ,Drugega ne dobiš!' Nato Janezek: ,Prekleto sranje!' jaz pa sem vstala in odšla iz sobe.«
Pesimistov recept
Pesimist je svetoval naslednje:
»Ce vas kdo ponoči napade, nikoli ne kličite: ,Na pomoč!' .Morilec!' ali kaj podobnega, ker vam nihče ne bo prišel pomagat. Zakličite raje: ,Gori!‘ pa bo vse priteklo na kup, celo policija!«
Kletvice
Mark Tvvain je včasih prav sočno klel, njegova žena pa ga je hotela tega odvaditi. Nekega dne, ko se je pri britju urezal, je začel preklinjati »po spisku«, žena pa — dobesedno za njim. Takrat je nežno rekel:
»Besede so že prave, draga, melodija pa ne!«
Redakcija te številke je bila zaključena 9. aprila 1971
Izdajata upravni odbor Železarne Ravne ln skupščina občine Ravne na Koroškem. Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Franc Fale, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Janez Mrdavšič, Jože Rudi, Jože Sater, Drago Vončina, Milan Zafošnik. Odgovorni urednik: Marjan Kolar. Telefon: 86-030, interni 304.
Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor.
»Na vrtiljaku«