43661

Bratovščina sv. Dizma

v tolažbo in rešenje

vernim dušam v vicah,

v stolni cerkvi v Ljubljani

po cerkvenih pravilih ustanovljena,

in postavno združena z milostipolno nadbratovščino
pri sv. Mariji Monteronski v Rimu.

Sancta et salubris est
cogitatio, pro defunctis
exorare, ut a peccatis
solvantur.

(II. Mach. 12, 46.)

Sveta in dobra je
misel, moliti za mertve,
da bi bili grehov rešeni.
(H. Mak. 12, 46.)

se sklenem z drugimi udi te pobožne bratovščine
v pospeševanje delavne ljubezni za verne duše v
vicah. O moj najdobrotljivši Jezus, tolaži te ter-
peče duše, in reši jih njihovih muki Pokaži jim
svoje premilostivo obličje, da se bodo veselile
vekomaj. Amen.

V bratovščino sprejet .. /££&.

po vodji bratovščine
(ali pooblastenem duhovnu):

Uredba bratovščine.

1. Bratovščina ima svoj sedež v stolni cerkvi
v Ljubljani, kjer ji je oltar sv. Dizma kot bratovski
oltar odločen. Stolni župnik je vodja bratovščini.

2. Ud bratovščine zamore biti vsak katolišk
kristjan brez razločka stanu. Sprejema in vpisuje
se brezplačno, samo bukvice se plačajo.

3. Duhovni udje naj vsako leto opravijo eno
sv. mašo, neduhovni pa naj jo dajo opraviti in
sicer za vse duše v vicah, posebno za tiste, ki so
bile v življenji udje bratovščine, pa tudi za tiste,
katere so pomoči najpotrebnejše, ter najbolj zapu¬
ščene, ali pa rešitvi naj bližje.

4. Tisti udje, ki ne morejo lahko za sveto
mašo dati, naj dajo vernim dušam vsak mesec po

*

4

dva krajcarja miloščine, kateri znesek bratovščina
obrača za sv. maše na poprej imenovani namen.

5. Udje naj za terpeče duše v vicah večkrat
tudi druge pobožne dela opravljajo. Posebno pa vseh
vernih duš dan, ali v njegovi osmini, ali saj enkrat
v mesecu novembru naj za nje molijo rožni venec
ali križev pot, in naj darujejo sv. Obhajilo v ta
blagi namen.

6. Udje naj si prizadevajo, zadobiti tako
obilne odpustke bratovščine, ki se zamorejo vsi
vernim dušam v vicah nakloniti, in za nje po pri¬
prošnji Bogu darovati.

7. Vse te dolžnosti vendar udov ne vežejo
pod grehom, ampak bratovščina le prosi, naj jih
spolnujejo, in udje naj imajo terdno voljo, jih
spolnovati.

8. Vodja bratovščine oskerbuje, da se berejo
bratovske maše ob gotovih urah na privilegiranih
oltarjih v farnih cerkvah ljubljanskih. On vse
natanjko zapisuje, in vsako leto izkaz predloži
visoko častitljivemu knezo-škofijstvu.

5

9. Milošnjo za verne duše zbirajo bratovski
udje, katere vodja za to pooblasti. Vsak dar naj
zapišejo v bukvice, in nabrano naj vsak mesec izro¬
čijo vodju, kateri v teh bukvicah z lastnoročnim
podpisom prejem poterjuje.

10. Vodja tudi oskerbuje, da se pervi pone¬
deljek vsacega mesca pri bratovskem oltarji sveta
maša bere na bratovski namen, in da se pri tem
oltarji vernih duš dan in vso osmino njegovo kaka
očitna pobožnost opravlja vernim dušam v korist.

Odpustki, posebne pravice in milosti
bratovščine.

1. Ker je bratovščina postavno združena z
nadbratovščino pri sv. Mariji Monteronski v Rimu,
je deležna neizmerno bogatih odpustkov, posebnih
pravic in milosti, katere so bile imenovani nad-
bratovščini podeljene.

2. Popolnoma  odpustke zadobijo udje, če
po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu kako cerkev
obiščejo, in ondi za potrebe sv. katoliške Cerkve v
papežev namen molijo, te-le dneve:

6

dan vpisanja v bratovščino,
sv. Božični praznik,

praznik ssv. treh Kraljev (6. prosinca),
praznik sv. Rešnjega Telesa,
praznik Čistega Spočetja (8. decembra),
na Svečnico (2. svečana),
praznik sv. Jožefa (19. sušca),
praznik Oznanjenja Marije (25. sušca),
praznik Varstva sv. Jožefa (3. ned. po vel. noči),
praznik prikazni sv. Mihela (8. maja),
praznik ssv. apost. Petra in Pavla (29. junija),
praznik Vnebovzetja Marije (15. avgusta),
praznik Rojstva Marije (8. septembra),
praznik sv. Mihela nadangelja (29. sept.),
vseh vernih duš dan (2. novembra),
vsak mesec en dan, katerega si kdo izvoli.

3. Popolnoma  odpustke dobijo udje v
smertni  uri  po skesani spovedi in sv. Obhajilu,
kateri pa za to niso več zmožni, če presv. ime Jezus
saj v sercu pobožno zakličejo, ako ga z ustmi ne
morejo izreči.

4. Odpustke rimskih postaj  zadobijo
udje, če dneve postaj kako cerkev obiščejo, in ondi
v namen sv. Očeta pobožno molijo, namreč:

7

a)  popolnoma odpustke po opravljeni spo¬
vedi in sv. Obhajilu:

sv. Božični praznik pri tretji sv. maši, pa
tudi čez dan,

veliki četertek,
veliko nedeljo,

praznik Vnebohoda Kristusovega;

b)  odpustke trideset let in trideset
kvadra  ge  n (to je: tridesetkrat 40 dni):

praznik sv. Štefana (26. decembra),
praznik sv. Janeza aposteljna (27. dec.),
praznik nedolžnih otročičev (28. dec.),
praznik Obrezovanja Gospodovega (l.jan.),
praznik ssv. treh Kraljev (6. januarja),
tretjo, drugo in pervo predpepelnično ned.,
veliki petek in veliko soboto,
v osmini po veliki nedelji in belo nedeljo,
sv. Marka dan in prošnje dni,
binkoštno nedeljo in osmino, tudi kvaterne
dni v tej osmini;

c)  odpustke petindvajset let in petin¬
dvajset kvadra gen:  cvetno nedeljo;

d)  odpustke petnajst let in petnajst
kvadragen:

tretjo nedeljo v adventu,

8

dan pred Božičnim praznikom (24. dec.),
božični praznik pri pervi sv. maši po noči
in pri drugi sv. maši zjutraj,
pepelnično sredo,
četerto nedeljo v postu;

e)  odpustke deset let in deset kva-
dragen:

pervo, drugo in četerto nedeljo v adventu,
vse dni v postu, razun gori imenovanih,
katere dni so podeljeni še večji odpustki,

kvaterne dni mesca septembra in decembra.

5. Posebne odpustke rimskih po¬
staj za sv. postni čas štirdeset let in
štirdeset kvadragen,  (kateri odpustki pa ne
zaderžujejo, da bi se ne mogli dobiti zgoraj na¬
vedeni splošni odpustki rimskih postaj za postni
čas) dobijo udje enkrat vsak dan v postu, kateri
dan pobožno in s skesanim sercem obišejo dve
cerkvi, katerekoli hočejo, in molijo za splošne
potrebe sv. Cerkve, kakor so papež Leon XII.
zapovedali.

Molijo se namreč naj poprej v kaki cerkvi
iz bukvic, katere so imenovani papež dali na svitlo,
kratke molitvice k presv. Zakramentu, k Materi
Božji in k sv. mučencem. Potem pa se gre v drugo

9

cerkev, in po poti se moli psalm »Miserere* (»Usmili
se me“ i. t. d.), pet »Očenašev", „Češenamarij“ in
»čast bodi Očetu“ na čast sv. peterim ranam, pa
tudi »stopinje terpljenja Jezusa Kristusa". V drugi
cerkvi se molijo litanije vseh svetnikov, verstice
in molitve za litanijami, naposled še psalm »De
profundis* (»Iz globočine upijem* i. t. d.) in mo¬
litev »Fidelium Deus“ (»O Bog Stvarnik in Odre¬
šenik vseh vernih* i. t. d.).

Kdor pa brati ne zna, ali nima omenjenih bu-
kvic, temu so ravno ta sv. Oče dovolili, da sme v
pervi cerkvi moliti, kar mu veleva pobožno serce;
po poti v drugo pa naj moli en del rožnega venca in
lavretanske litanije; preden pa gre iz druge cerkve,
naj za duše v vicah moli en »Očenaš* »Češena
si Marija* in »Gospod, daj jim večni mir" i. t. d.

Tisti udje, kateri trikrat, to je tri dni v postu
dve cerkvi tako obišejo, kakor je bilo zdaj rečeno,
dobijo popolnoma odpustke  kateri dan hočejo,
če tudi zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa
vredno prejmejo.

6. Odpustke sedem let in sedem kva-
dragen  dobijo udje, če pobožno in s skesanim
sercem kako cerkev obiščejo, in v namen sv. Očeta
molijo, te dneve:

10

praznik Obrezovanja Gospodovega (1. jan.),
praznik presv. Imena Jezusa (2. nedeljo po
ssv. treh Kraljih),
veliko nedeljo,

praznik Vnebohoda Jezusovega,
praznik najdenja sv. Križa (3. majnika),
praznik presv. Serca Jezusovega (petek po
osmini sv. Rešnjega Telesa),

praznik predrage Kervi Jezusa Kristusa (1. ne¬
deljo meseca julija),

praznik preobrazenja Jezusa Kristusa (6. avg.),
praznik povzdignjenja sv. Križa (14. sept.),
praznik žalostne Matere Božje (petek po tihi
nedelji),

praznik obiskanja Marije (2. julija),
praznik Marije Device z gore Karmel (16. jul.),
praznik Marije Snežnice (5. avgusta),
praznik Imena Marije (nedeljo v osmini roj¬
stva Marije),

praznik Marije sedem žalosti (3. nedeljo mesca
septembra),

praznik Marije od odkupljenja vjetnikov (24.
septembra),

praznik sv. Rožnega venca (1. ned. mesca okt.),
praznik darovanja Marije (21. novembra),
spominski dan sv. apost. Pavla (30. junija),

11

praznik sv. apost. Andreja (30. novembra),
praznik sv. apost. Janeza (27. decembra),
praznik ssv. apost. Filipa in Jakopa (1. maj.),
praznik sv. apost. Jakopa starejš. (25. julija),
praznik sv. apost. Jerneja (24. avgusta),
praznik sv. apost. Matevža (21. septembra),
praznik ssv. apost. Simona in Juda (28. okt.),
praznik sv. apost. Tomaža (21. decembra),
praznik sv. apost. Matija (24. februarja),
praznik sv. apost. Barnaba (11. junija),
sedem dni po dnevu vseh vernih duš,
soboto pred drugo predpepelnično nedeljo in
naslednjih deset dni (predpustni čas),
pervi ponedeljek vsacega mesca.

7. Odpustke sedem let in sedem kva-
dragen  dobijo ne samo udje, ampak vsi verni,
kolikorkrat so mesca novembra  v bratovski
cerkvi pričujoči pri očitnih pobožnostih, ki se za
verne duše v vicah opravljajo, in pri njih tudi po¬
božno molijo v namen sv. Očeta.

Ako so se pa saj dvanajstkrat v mescu no¬
vembru takih pobožnosti vdeležili, dobijo v tem
mescu popolnoma odpustke  en dan, katerega
koli si izvolijo, če se tudi skesano spovejo, sv. Ob¬
hajilo prejmejo, in v namen sv. Očeta molijo.

12

Udje pa, kateri se zarad bolezni imenovanih
pobožnosti ne morejo udeležiti, vendar zadobijo te
odpustke, če vselej, kadar so zaderžani, trikrat
molijo psalm „De profundis" („Iz globočine" i. t. d.).

8. Odpustke sedem let in sedem kva-
dragen  dobijo udje vselej, kolikorkrat kako očitno
pokopališče  obiščejo, in ondi za ranjke molijo.

Ako pa pokopališče štirkrat v enem mescu
obiščejo, dobijo v tem mescu kateri dan koli, po¬
polnoma odpustke  po opravljeni spovedi in
sv. Obhajilu, če obiščejo še kako cerkev, in tamkej
molijo v namen sv. Očeta.

9. Odpustke tristo  dni  dobijo udje vselej,
kadarkoli kako cerkev obiščejo, in tamkaj za splošne
potrebe sv. kat. Cerkve pobožno in skesano molijo.

10. Odpustke sto dni dobijo udje za vsako
delo pobožnosti in ljubezni, na primer: če so pri
sv. maši in pridigi; če opravijo kako molitev za
žive ali mertve; ako mir naredijo, bodisi med do¬
mačimi ali ptujimi; če kako milošnjo ubogim dajo;
če s svetom ali z dobrim zgledom bližnjega od-
vernejo od greha i. t. d.

13

11. Bratovski oltar v stolni cerkvi  je
vsak dan privilegiran, to se pravi,  vsaka
maša ima popolni odpustek, katera se bere
na njem za mertve verne kristjane, če tudi niso
bili udje bratovščine, in naj jo bere kateri koli
mašnik, svetni ali redovnik, ud bratovščine ali neud.

12. Vodja bratovščine ima posebne oblasti,
in sicer:

a)  za ude bratovščine blagoslavljati »rožne
vence sv. Mihela nadangelja“  ali tako ime¬
novane »angeljske rožne  vence 11  z vsemi
odpustki, sklenjenimi s temi rožnimi venci;

h)  za vse verne blagoslavljati »rožne
vence sv. Dominika*  z vsemi odpustki;

c)  za vse verne blagoslavljati »škapulir
Marije Device z gore Karmel",  in ga jim
nadevati; v smertni uri jim deliti papežev blago¬
slov s popolnim odpustkom; za zadobljenje sobotine
milosti predpisane dolžnosti jim spreminjati iz za¬
dostnih uzrokov v druge pobožne dela;

d)  za vse verne blagoslavljati s toliko in
tako velikimi odpustki obdarovane »korone Kri¬
stusove" ali »rožne vence našega Go¬
spoda",  pa tudi »rožne vence čistega
spočetja Marije";

14

e)  sprejemati verne v »bratovščino Ma¬
rije Tol ažnice“, t. j., v »brato vščino čer n o
usnjatih pasov sv. Monike in sv. Avgu¬
ština", katera bratovščina je obdarovana s silno
bogatimi odpustki in milostmi; blagoslavljati za nje
pase in rožne vence z vsemi odpustki, in v smertni
uri jim dajati vesoljno odvezo;

f)  za vse verne blagoslavljati »bele ška-
pulirje reda Trinitarjev in reda blažene
DeviceMa rije od odkupovanj a vj e tnikov",
in jih sprejemati v bratovščine teh dveh redov,
kakor tudi blagoslavljati »rožne venčike sv.
Trojice"  z vsemi odpustki;

g)  za vse verne blagoslavljati, in jim nadevati
»rudeči škapulir britkega terpljenja Je¬
zusa Kristusa in svetih sere Jezusa in
Marije"  z vsemi njim podeljenimi odpustki.

13. Udje bratovščine se prištevajo obla¬
tom  (t. j.: sobratom in sosestram) redov Avgu-
štincev, Karmelitov, Dominikanov, Fran¬
čiškanov, Kapucinov, Trinitarjev in reda
blažene Device Marije od odkupovanja
vj e tnikov, in kot taki so v življenji, v smerti
in po smerti deležni vseh dobrih del, katere udje
imenovanih sv. redov obojega spola opravljajo.

15

Udje so tudi na posebni način deležni vseh
dobrih del častitljive in za blagor duš goreče
„družbe naj s ve tej š ega Odrešenika",  pod
katerim vodstvom je nadbratovščina pri sv. Mariji
Monteronski v Rimu.

To so bogati zakladi zasluženja, katere za-
morejo udje za duše v vicah Bogu darovati.


Z  dovoljenjem visokočastit. ^julijanskega knezoškofijstva.

Založila bratovščina. — Natisnil R. Milic v Ljubljani.