V Repnjah odprli spominsko sobo Jerneja Kopitarja
Kopitarjeve slavnosti '84
V bogatem programu Kopitarjevih slavnosti 84. ki so potekale od 22. do 28. novembra 1984 v KS Vodi-ce, je imela posebno mesto izročitev spominske sobe jezikoslovca Jerneja Kopitarja širši domači in tuji javnosti.
Letos so minila 104 leta od zadnje slovesnosti v Repnjah. Takrat je Slovenska matica ob stoletnici KQpitarjevega rojstva odkrila spominsko ploščo na njegovj rojstni hiši. Takrat je Josip Marn v uvodu spomenice zapisal, da Kopitar »jako slavi med uče-nimi po svetu domačim pa je še premalo znan«. S temi besedami je nagovoril predsednik Slavistič-nega dcuštva Slovenije prof. dr. Štefan Barbarič pri-sotnc množico v slavnostnem nagovoru. Stoletje je preteklo, da smo priča novernu pomembnemu pri-spevku, kot je izročitev Kopitarjeve spominshe sobe javnosti. Tako dolgo je pri nas gledala siovenska javnost tega veleuma le skozi polemiko Prešerno-vega kroga in pozabljala na najpomembnejši del njegove ustvarjalnosti. S tako mislijo ga je v svojem nadaljnjem slavnostnem govoru predstavil prof. dr. Jože Toporišič. Spominska soba v Repnjah in poi-menovanje trga v KS Vodice po Jerneju Kopitarju v času kulturnih dni pomeni priznanje mesta, ki mu pripada kot »znamenitemu Slovencu«. Kot pomnik sedanjim rodovom je prof. dr. Aleksander Skaza slovesno odprl sobo z redkimi eksponati Kopitarje-vega ustvarjanja, ki jih je poleg osnovne šole prispe-vala Univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Nadaljevanje slavnosti v Repnjah je predstavljala okrogla miza v osnovni šoli Franc Marn v Vodicah kot strokovni del posveta začetne programske za-snove Kopitarjevih slavnosti v prihodnje. V okviru strokovne razprave so sodelovali poleg znanstvenih delavcev jezikoslovnega področja, članov slavistič-
nega društva ter kulturne skupnosti občine Ljublja-na-Šiška tudi učitelji osnovne šole in predstavniki KS. Osnovna mise! ki se je izoblikovala v razpravi. predstavlja možnost oblikovanja vrste jezikovnega tabora, na katerem bi se srečevaii mlaji ustvarjalci. S svojimi raziskovalnimi nalogami in drugimi študij-skimi deli bi na tem kraju združevali mlade iz vseh krajev in republik. pri čemer bi pocovoma nit lahko > posegla v vse slovanske narode Pestrost pro-grama kulturnin dni se je odražala iudi z uprizoritve-nim monologom Poldeta Bibiča MARTIN KRPAN v Repnjah, kakor tudi predstava Odra treh herojev iz Pirnič POKVE^ENA SONCA ob otvoritvi Kopitarje-vih slavnosti '84. Za najmlajše je bilo poskrbljeno z uprizoritvijo otroške igrice Petra Militarova »Osel, ki bi kmalu postal cesar«, za odraščajočo mladino pa je predstavljal posebno doživetje koncert skupine RENDEZ-VOUS. ki ga je še popestril ansambel ROMEO. Tudi za starejše občane je bilo mesto v kultumih dnevih — v -PRIZMIOPTIMIZMA«. Pope-strila sta jo Stanka Kovačič in ansambel Boruta Les-jaka, ob imenitni učni uri profesorja Dareta Ulage in asistenta Staneta Ureka.
Zaključne dneve slavnosti v Vodicah je vsekakor predstavljala svečana akademija v počastitev dneva republike. Ni slučajno, da so se prav ta dan zbrali pred javnostjovsi nosilci kulturnegaživljenjav KS. S svojim programom so se predstavili tako Godbeno društvo Vodice in pevski zbor Jakob Aljaž kakor tudi šolsko kulturno društvo in glasbena šola ter pred-stavniki OO ZSM v KS.
Da bi imela akademija, kakor tudi Kopitarjeve slavnosti '84 tudi vesel in prijeten zaključek, je Turi-stično društvo poskrbelo za veselo razpoloženje ob Krvavškem kvintetu pozno v noč.       Ivan Sivec