59!HU
duhovno življenje
la vida eypiri'fual
v»
JULIJ
Naslovna stran: Detajl pred lujan-	|
sko baziliko. —	;
Desno:	Luipnska	|
bazilika, največje Marijino božjepot-no svetišče v Južni Ameriki je letos 11. maja sprejela pod svoje mogočne	:
'oboke tisoče slovenskih romarjev, ki so prihiteli iz mnogih krajev Argentine, (Foto šu-šterčič) — Spodaj: Ospredje mogočne procesije, ki se je kakor vsako leto razvila po trgu pred baziliko ob priliki romanja, je tudi letos sestavljala mogočna skupina narodnih noš (Foto L. Erjavec)
Leto XXVI.
Št. 7
Julij
Izgnani Adamovi vnuki
„Pozdravljena Kraljica, mati usmiljena. .. k tebi vpijemo izgnani Evini otroci“ — ta molitev spada med najstarejše in najprisrčnejše vzdihe k Materi božji. Zapisana je bila v 11. stoletju v nekem premišljevanju sv. Anzelma, škofa v italijanskem mestu Luka. V 12. stoletju je bila sprejeta med liturgične cerkvene molitve. Po ukazu papeža Leona XIII. pa se vrhu tega moli vsak dan po sv. maši. Posamezni vzdihi te molitve segajo nazaj v prva krščanska stoletja. Vzdih naša pomočnica (advokatka) je zapisal že sv. Irenej v
2.	stoletju s pomenljivim prilastkom: advokatka Eve, kar posebej poudarja izvirni greh in izgnanstvo iz raja ter vzbuja zaupno prošnjo k Mariji: Pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa! Marija je bila že v raju napovedana, Z,- Usta žena, ki bo kot Odrešenikova mati peklenski kači glavo strla, in nam ie mogočna pomočnica, da premagujemo posledice izvirnega greha 0 Mariji pridemo k Jezusu.
^v'e sto let pred starodavnim vzdihom izgnanih Evinih otrok je slo-
inl8}} aP°stol sv. Ciril lh vnukov.
zasnoval podoben prisrčen vzklik izgnanih Ada-
Pradedne časti
Misel, da smo iz raja izgnani Adamovi potomci, je sv. Ciril na bist1'0'
umno izviren način izrekel z izjavo, da išče pradedne časti. To niso
globoko izvirne besede, marveč živo in osebno občutena vodilna misel Cl11 love svetosti in njegove vneme za takšno slovansko misijonstvo, da bi vani s krščanstvom dosegli popolno enakopravnost z drugimi narodi, ^ se pokristjanjevanje ne bi izrabljalo kot orodje za podjarmljenje pod oblaS mogočnih krščanskih sosedov.
Pobožni in bistri Ciril si je v zgodnji mladosti izbral božjo Modi'0,
>st
za svojo duhovno, skrivnostno nevesto v duhu svetopisemske knjige drosti. Tedanji bizantinski Grki so v božji Modrosti častili učlovečeno d^.. božjo Osebo, učlovečenega Sina božjega in našega Odrešenika. V Modrosti so častili čisto človeško naravo, ko je bila v raju še ožarjen0
nadnaravnim sijem milosti božje ter je Adamu in Evi dajala blaženo sr'
ec0
.dd'
božjih otrok. Tej Modrosti so krščanski Bizantinci v Carigradu zgrai veličastno cerkev Svete Modrosti (grško: Hagia Sofia, Aja Sofija, S1’ j Sofija), najkrasnejšo in umetniško najbolj dovršeno cerkev, kar jih je * zgradila krščanska pobožnost in stavbna umetnost.
Kot nadarjeni slušatelj, študent cesarske visoke šole v Carigradu, jen na cesarskem dvoru pod varstvom očetovskega pokrovitelja Teokti * je Ciril svojo skrivnostno zaroko z Modrostjo umeval in razlagal kot ' ^ penenje po pradednih časteh, t. j. po tistem čistem siju človeške na1'0
ki je kot odsvit nadnaravne bogopodobnosti in božjega sinovstva ož°r.
Adama v raju pred grehom. Tako je Ciril umeval filozofijo, modroslolJ
Očetovski pokrovitelj Teoktist je svojega ljubljenega varovanca vprašal.
It!

je filozofija. Ciril pa je živahno odgovoril: „Spoznanje božjih in člove:] ,
reči, kolikor se more človek približati Bogu, ker človeka uči, da bi . j
- - ' ,£>««?
krepostnimi deli podoba svojega Stvarnika.“ Ko mu je Teoktist V°n ^
lepo bogato nevesto in visoke časti, je svetniški mladenič odgovorni , mu ni nič nad učenje, s katerim hoče prvotne pradedne časti iskati. U°e s in učenje je Cirilu pomenilo isto kar modrost, filozofija. Torej je CH tem povedal, da si hoče s krepostnim prizadevanjem po modrosti zag°* r.
sadove Kristusovega odrešenja in sredi razkošja cesarskega dvora oh> ',n,.

krstno nedolžnost. Tako so modrost, modroslovje, filozofija umevali H^ji cerkveni očetje, posebno sv. Gregorij Nacianški, ki si ga je Ciril v ZH° ,e, mladosti izbral za nebeškega zavetnika v prizadevanju za krepostno živil da bi mogel ostati zvest svoji duhovni zaročenki — božji Modrosti. w Največji slovanski učenjaki niso mogli razložiti, kaj'pomenijo Vraa ßi-časti, tako močno poudarjene v 4. poglavju staroslovenskega Cirilovega •I| Ijenjepisa ter vpletene v opisovanje Cirilovega bogoljubnega življenj0
učenja na carigrajski visoki šoli in na razkošnem cesarskem dvoru. Šele kned dvajsetimi leti so izobraženi slovenski častilci sv. Cirila in Metoda 0dkriUt da so Cirilove pradedne časti nazorno razložene v 9. poglavju Ciri~ ^vega življenjepisa, kjer je povedano, kako je Ciril svoje službeno dostojanstvo razložil poganskim Hazarom.
Adamov vnuk
Leta 861, dve leti pred odhodom na Moravsko, je Ciril na čelu bizan-^ Wsfcega cesarskega poslanstva prišel na hazarski vladarski dvor v Derbentu . Kaspijskem jezeru. Cirilovi bizantinski diplomatski spremljevalci so svo-Ua načelnika nagovarjali s častnim naslovom filozoft ki si ga je Ciril Vrid6bil v svojih moških letih kot zredno bistroumen profesor na carigrajski £°ki šoli. Hazari niso vedeli, kaj ta naslov pomeni. Zato so Cirila vprašali: ’’ ukšna je tvoja čast, da te posadimo po tvojem dostojanstvu?" On pa je ^ „Deda sem imel zelo velikega in slavnega, ki je stal blizu cesarja, a Je dano mu slavo prostovoljno zavrgel in bil izgnan. In prišedši v drugo zelo je obubožal in tam me je rodil. Jaz pa sem iskal prejšnjo pradedovo . kajti Adamov vnuk sem." Hazari so bili takrat pod močnim vplivom ' Joških misijonarjev, zato so to Cirilovo priliko dobro razumeli. Na ta j. ln je Ciril bistroumno zavrnil judovske misijonarje, ki so se predstav-1 kot izvoljeni Abrahamovi potomci. Priznati so morali, da je bila Ada-0dlika pred izvirnim grehom veliko višja, kakor vse časti ponosnih . rahamovih potomcev. Hazari pa so v Cirilovi priliki o prvotnih pradednih ^ e'1, ki jih je Kristus z odrešenjem obnovil, spoznali ugodnejšo ponudbo, 1 ^odo po sprejemu krščanske vere enakopravni krščanskim Bizantincem, ■šbt em	P0 lvovski veri ne mogli doseči enakopravnosti s ponosnimi
r<lkamovimi potomci.
s S takšno bistroumno diplomatsko in misijonsko potezo si je Ciril že ^'viru nastopom pridobil srca Hazarov. Saj so ga ravno zato povabili, da Vzt^rnüi preveč vsiljive in oblastne judovske misijonarje, ki so s svojim tiy,ryn^rn misijonarstvom kalili prijateljsko razmerje do krščanske bizan-
UUske
ver0
države. Obenem pa je Ciril nazorno razložil bistvo krščanstva kot Je, v Odrešenika in vero bratske enakosti vseh narodov in slojev v istem in U Kristusu. Po krstu postanemo deležni odrešenja od izvirnega greha teni tudi deležni nadnaravne bogopodobnosti, kakršno je Adam imel de tfvirnim. grehom. Naša krščanska dolžnost je, da s krepostnim priza-.{eni ohranjamo krstno nedolžnost; če pa smo jo omadeževali ali za-in	l’ j° moramo s spokornostjo in s krščanskimi zakramenti obnavljati
Ve0 ^vati, kakor je s Cirilovimi besedami razloženo v 11. poglavju njego-a *ivljenjepisa.
Enako je sv. Ciril svoj filozofski nasfov razlagal Moravcem in &°' vencem, zlasti uspešno pa slovenskemu panonskemu knezu Koclju in z tije' govim sodelovanjem našim panonskim in karantanskim (koroškim) pred*1' kom, kakor je skupno z drugimi značilnimi Cirilovimi mislimi začrtano i! drugem Brižinskem spomeniku in tako rekoč nezbrisno vknjiženo v na's° zgodovino in v prve začetke naše književnosti; ta spomenik naše besede bil namreč sestavljen okoli leta 867 in je do danes ohranjen v zapisku oko'11 leta 980.
Adamova vnukinja
Kristjani smo Adamovi vnuki in po krstu deležni prvotnih pradedi
časti nadnaravne bogopodobnosti in božjega sinovstva. Marija pa je
prečista mati učlovečene božje Osebe, torej kot mati tiste božje Modro^' s katero se je sv. Ciril zaročil, v posebno odličnem pomenu Adamova vfl\ kinja. Saj je bila kot izvoljena Mati božja z ozirom na odrešilne Kristuse1* zasluge že v prvem trenutku svojega življenja obvarovana vsakega mad^ izvirnega greha, torej prava Adamova vnukinja in dedinja prvotnih movih nadnaravnih časti v ra^ju, dedinja prvotnih časti. Tako je učil svoje slovanske učence. Ta misel je ohranjena v staroslovenskem go^. Cirilovega učenca Klimenta za praznik Marijine smrti, t. j. za praznik Uar ■ jinega vnebovzetja. Marija se imenuje Adamova vnukinja in gospa, t0,[' vnukinja v posebno odličnem pomenu kot Adamova gospa, ker je mati JeZ^^ Kristusa, ki je tudi Adamu odprl vrata v nebesa. Po Cirilovi smrti in Metodovi triletni odsotnosti v nemškem ujetništvu je bil Kliment nač^n ^ slovanskega misijonskega dela v naši Panoniji,, kar je posebej potrjeno tistem Klimentovem govoru, ki je na več mestih dobesedno enak druSe Brižinskemu spomeniku. Zato je pomenljivo, da je ravno v govoru ^
lisel
teß
po
Cirilovega učenca ohranjena globoko prisrčna in izvirna Cirilova W Mariji, Adamovi vnukinji in gospe.
Po izvirno in živo osebno razloženi zaroki z božjo Modrostjo te’ ^ globoko občutenem prizadevamju za pradedne časti se sv. Ciril v svojega brata Metoda visoko odlikuje nad vsemi svetniki in bogosloW11 ^
Učenjaki. Prav pod vodstvom te svoje vodilne misli je tudi med l'se
so r
misijonarji najgloblje umeval pomen prvih krščanskih Binkošti, ko
slušalci različnih narodov vsak v svojem jeziku slišali govor apostola
petrlt'
Si.
Po petdesetih letih
V začetku našega stoletja so na Velehradu, nekdanji prestolnic1 .J( Cirila in Metoda, z novim ognjem in v novem duhu oznanjali	, J
Ciril in
hod111
Metodovo vodilno misel, Ciril-metodijsko idejo, da sta, sv. apostola vesoljne krščanske edinosti iz dobe pred razkolom med vz
^ zahodnim krščanstvom. Slovane sta kot enakopravne člane včlanila v družino krščanskih narodov, da slovanski rodovi ne bi bili predmet prepira vesoljne krščanske edinosti. Slovanski častilci sv. Cirila in Metoda naj se 'med seboj sporazumejo in stopijo na čelo mednarodnega gibanja za spravo edinost. V ta namen naj se pobožnim molitvam pridruži znanstveno pro~ včevanje težkih vprašanj, ki so povzročila žalostni razkol in še vedno netijo nesPorazumlj en j e.
Ta misel je med Slovani in med drugimi narodi dosegla tako ugoden °dniev, da so se v tem dv.hu organizirali mednarodni kongresi na Velehradn.
ani je minilo petdeset let, odkar je na Velehradu od 2i. do 27. julija leta, l907 zboroval prvi mednarodni znanstveni kongres za sporazum in versko edinost med Vzhodom in Zahodom. Na kongresu so se zbrali znanstveni delavci drugi zastopniki vseh slovanskih narodov, pa tudi nekoliko Nemcev in alijanov. še bolj mednaroden značaj je imel naslednji Velehradski kongres a 1909. Tretji kongres je bil leta 1913. Po prvi svetovni vojni so se kon-Vtesi nadaljevali še v večjem obsegu. Po drugi svetovni vojni sta bila na elchradu še dva mednarodna shoda, namreč leta 19lf5 in 19i7. Dosegli so 'e trajni uspehi med Slovani in v mednarodnem svetu.
Poživljeno mednarodno delo v duhu sv. Cirila in Metoda s središčem V?a Velehradu je doseglo neprecenljive uspehe za globlje razumevanje vodilnih ^sli sv slovanskih o,postolov. Znanstveno se je dognalo, da je sv. Cirila Metoda za slovansko misijonsko delo vnemala globoko izvirno in osebno dividualno) občutena misel o praočetu, pradedu Adamu in o prvotnih adednih časteh, obnovljenih po Jezusu Kristusu. Po krščanstvu postanejo 'e.iki vseh narodov in slojev bratje v Kristusu. Kristus želi priti v stik z ■ , 0 dušo po tistem, kar je slehernemu najbolj domače in prisrčno, narodni materin jezik. Zato se je sv. Ciril z vrhunca ponosne grške izobrazbe lzal k preprostim Slovanom, prisluškoval glasovom slovanskega jezika in j, ll>0rn slovanskih src ter izoblikoval staroslovenski književni jezik tako k b^°’ i6 že v prvem desetletju dosegel takšno uglajenost in gibčnost, rsno so drugi književni jeziki dosegli šele po stoletnem razvoju,
. Slovani so začutili toplo domačnost slovanskega cerkvenega književnega vzljubili sv. Cirila in Metoda, posebno Moravci in panonski Slovenci. c njimi se je staroslovenska cerkvena književnost in prosveta tako raz-e a i'n utrdila, da je potem mogla preobraziti južne in vzhodne Slovane.
Ci •/ ^Se	del° junaške, heroične svetosti in apostolske vneme sv.
a in Metoda. Po vzoru solunskega apostola sv. Pavla sta postala vsem en h bi vse pridobila za Kristusa — goreča apostola vesoljnega edinstva, °sti in bratstva v Kristusu, izvirna apostola človečanskih pravic.
Fr. Gc.
FERVOR DE UN PUEBLO
El domingo ultimo realizaron su visita anual a la Virgen los eslovenos residentes en la Argentina.
Los que tuvimos la ocasion de asistir a los oficios religiosos realizados que-damos profudamente impresionados. Impresiön que nos conduce a ima honda meditaciön.
Las amplias naves del Santuario de Nuestra Sefiora de Lujdn parecian es-trechas para albergar a tan grande cantidad de romeros que manifestaban una notoria y sincera piedad.
Nos Hamö la atencion el inmenso fervor que pusieron en sus cänticos y oraciones que pedian a la Reina de los Cielos la libertad para sus sacerdotes, libertad para sus cultos, para ejercer sus derechos, en fin libertad para su patria de la barbarie marxo-comunista.
Lamentamos mucho no conocer el idioma esloveno que nos hubiera per-mitido acercarnos mas al significado de sus cantos y plegarias.
Luego de ser testigos de esta mag-nifica profesiön de fe, dos reflexiones acudieron a nuestra mente.
La una puramente espiritual: el va-lor de la fe. Nos impresiona que un pueblo oprimido, sin libertades ni derechos, encuentre en la religiön de sus mayores el consuelo, y la esperanza de recuperarlos. En sus creencias encuen-tran el balsamo que mitiga sus pesares y süs sacrificios a la vez que hace mas estrecha su Union en el exilio, lejos de sus tierras y de los suyos que viven en la opresiön.
La otra netamente nacional y fl116 estä al alcance de nuestras manos.
Esta bendita tierra de San Mar*’11 a la que acuden los oprimidos de el mundo debemos conservarla en '3 plenitud de los derechos y libertade®’ libertad de vivir, pensar y educar 3 nuestros hijos de acuerdo a nuestr®3 deseos y creencias. Creencias que en los momentos aciagos de la vida n°3 mantienen y nos dan valor para suPe rarlos.
Es necesario para ello que se ed® que al pueblo en el ejercicio de la mocracia pura para que alcance a e®31 prender sus beneficios, a la vez qu® barbarie de las doctrinas marxo-co11'11 nistas que ünicamente buscan el sojuž gamiento y explotaciön del hombre P® la fuerza y opresiön.
“La experiencia propia es dolor®*3 y llega tarde” reza el refrän. PouS313^ los ojos en los paises oprimidos V ^ los recientes peregrinos y roguen>°s la Divina Providencia que ilumine a argentinos para que eternamente P3 damos vivir en nuestros derechos y P.j, damos rezar a nuestro Dios sin s®11 „
. Ql'
la mordaza de la opresiön y el len*
„if
Asi solamente podremos conse» que esta bendita tierra sea fuente felicidad donde los oprimidos del m3 acudan en busca de paz y consuel®*
A. A-
lofl
Pričujoči članek je napisal upo''0^. argentinski polkovnik in je izšel v janskem listu „Asi es“.

Uresničenje fatimskih napovedi
, tftos obhajamo sicer stoletnico prskih prikazovanj Brezmadežne, pa “ftwia je nadaljevanje Lurda. Ista Mi božja, ki se je v Lurdu razo-,.•' ,,Jaz sem brezmadežno spoče-j/ > je v Fatimi razkrila svoje brez-Gffežno Srce ter dala naročila in tube, ki se bodo uresničile, ako "Uročila izvršimo.
0 ^ tem člankom bi rad Slovence pozoru na t0' jcaj moramo tucii mi . riti. da pospešimo uresničitev Ma-
^lnih obljub, posebno za naš narod. i^Je.'ni.am pri tem iz govora, ki ga je ron ^ezuit Jožef Schweigt na medna-p. kongresu Kristusa Kralja v jj ■ lyni avgusta lanskega leta, in iz Sove knjižice: Fatima in spreobr-šči^-e Rusije, ki je 1957 izšla v nem-
«OfM°^esor Sehweigl se z nekaterimi že več let peča s študijem Vol •	naročil in napovedi. Z do-
s^enJem pristojnih cerkvenih oblaki	obrnil na se živečo Lucijo,
'vpr v Pismeno odgovorila na vrsto Zilr,,Sanj’ ki omogočajo pravilno ra-timpanje Marijinih obljub v Fa-
1- Naročila in obljube
timih-6 uuteptičnij dokumenti o fa-p naročilih so zdaj objavljeni.
LucF^' Resede Marijine, ki jih je 10jyl Povedala v prikazni 13. julija ukor jih je sestra Lucija ala s. decembra 19Al.
znoi
U,üCC7YlOV(L loJfl.
RijPy\' Pismo sestre Lucije pape: *L z dne 2. decembr-a 19Jt0. Pismo sestre Lucije gen
Tretji:'
ralnemu predstojniku portugalske družbe za katoliške misijone. Obstoja še četrti dokument: pismo Lucijino Idrijskemu škofu, ki vsebuje tretji del „skrivnosti“, a to pismo še ni objavljeno. Po smrti leirijskega škofa. 4- decembra 1957, je to pismo v rokah lizbonskega kardinala, ki ga sicer še ni dal v javnost, a pravi, da vsebuje verjetno sporočilo, da je Bog rešitev sveta v tej izredni uri izročil brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Prvo naročilo je morala Lucija — in ■ oba sovidca z njo — ohraniti tajno: „Ne pripovedujte tega nikomur“, jim je zapovedala Marija.Šele leta 1926 je smela Lucija povedati del tega tajnega naročila: a) „Videli ste pekel, kamor končno pridejo duše ubogih grešnikov. Da bi duše obvaroval pekla, hoče Gospod, da se uvede po svetu pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. Če se bo storilo, kar vam bom povedala, bo rešenih mnogo duš in bo mir na svetu.“ Gospod hoče, je poudarila Marija. Ni ona sama od sebe prišla in se prikazala v Fatimi, ampak Gospod jo je poslal, prišla je, da njegovo voljo sporoči; še vedno je „dekla Gospodova“. „Če pa ljudje 7ie bodo nehali Boga žaliti, bo izbruhnila druga še hujša vojska,“ v kateri bo Bog kaznoval svet za zločine in grehe z lakoto in preganjanjem Cerkve in svetega očeta. Veliko znamenje, da je ta božja kazen blizu, bo neznana svetloba, ki se bo neke noči pokazala.“ Ta svetloba se je videla v noči od 2U. do 25. januarja 1938.
b) „Da to preprečim, bom prišla, äa zahtevam posvetitev- Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in zado-stilno obhajilo na prve sobote v mesecu. Ako bodo poslušali moja naročila, se bo Rusija spreobrnila in bo mir. Če pa ne, bo svoje zmote razširila po svetu, zanetila vojske in povzročila preganjanje Cerkve. Mnogo dobrih bo mučenih, sveti oče bo veliko trpel, nekateri narodi bodo uničeni.“
Tako je povedala Marija v Fatimi 13. jidija 1917. Ni še naročila, ampak samo povedala, da bo prišla naročat ob času, ki ga bo božja previdnost določila.
To je bilo leta 1929, kakor piše sestra Lucija v omenjenem pismu papežu Piju XL: „Leta 1929 je Naša Gospa v prikazni zahtevala posvetitev Rusije njenemu brezmadežnemu Srcu in je obljubila na ta način preprečiti širjenje njenih zmot in dovesti do njenega spreobrnjenja.“
Dostavlja v pismu še, da je to zahtevo Marijino povedala svojemu spovedniku, ki jo je po posrednikih sporočil papežu Piju XI. Bilo je to deset let pred začetkom druge svetovne vojske, torej deset let časa, da se izvrši Marijino naročilo. Pa se ni. Menda še ljudje niso bili dovolj pripravljeni.
K napovedi, da bodo nekateri narodi uničeni, naj pripomnim to-le: Nacistična Nemčija in Sovjetska zveza sta bili pred Združenimi narodi obtoženi zaradi rodomora (genoci-dija), to je zločina uničenja naroda ali roda. Tozadevni zakon je bil na generalnem zasedanju Združenih narodov potrjen 9. decembra 19U8.
Sovjetska Rusija je zatrla obrobne države v Baltiku: Litvo, Letonsko in Estonsko, in nekatere narode v
notranjosti Rusije. Člen 22 spopd' njene ustave iz leta 1947 našteva, da so bile likvidirane avtonomne rep11' blike odnosno province Krimskih Tal' tarov, Volganemcev, Čečenov, sev na Kavkazu, Kalmikov in Ko2a^ ■kov. Na zemljevidih so ta imena zbasana, ljudje pa nasilno odgnani 11 Sibirijo in bržkone razgnani; nobe1ie vesti ni, da bi bili kje skupno scljeni. Mnogo, zlasti otrok in star111’ je med potoma umrlo.
c) „Končno bo zmagalo moje brez madežno Srce, sveti oče mi bo posvet1 Rusijo, ki se bo spreobrnila, in svet bo dana doba miru.“ Tako konča rijina napoved, kolikor je doslej 0 javljena.
V pismu papežu Piju XII. piše L11 cija: „Naš Gospod ne preneha ',l ^ razne načine poudarjati, naj se ročilo izpolni. Slednjič je dal še o ljubo: Ako bo Vaša Svetost izvrš1, posvetitev človeškega rodu brezW0-dežnemu Srcu Marijinemu s poseb1, omembo Rusije in odredila, naj rs‘°,-časno združeni z Vašo Svetostjo tu. vsi škofje sveta to storijo, bo šal dneve stiske, s katero nameri kaznovati ljudstva za njih grehe-
Papež Pij XII. je to Gospod01^ zahtevo izpolnil. Dne 31. oktobra l"4' je ves človeški rod posvetil brez11 dežnemu Srcu Marijinemu. V P°_sln, tilni molitvi je omenil tudi ruski tj rod, ne da bi bil rabil besedo BuSl ^
ampak je tako opisal, da vsakdo 111
razumeti, na kateri narod misli: „L rodom, ki jih loči razkol, zlasti tts*l,e ki pojijo posebno pobožnost do t
gojijo posebno pobožnost	^
in ki med njimi ni bilo hiše, kje1' bi v časti imeli tvoje častitljive / dobe, danes morda skrite in shrani za boljše dni, podeli mir.“	J
Pa to še ni bilo vse, kar je zahteval in je Marija sporočila-
^đi tega je sveti oče 7. julija 1952 velikim pogumom in zaupanjem še javno posvetil ljudstva Rusije f, ezrrjadežnemu Srcu Marijinemu, ‘ar je v vsem svetu vzbudilo veliko ^zornost. škofje vsega sveta tedaj *.f° bili pozvani, da se naj pridru-1° tej posvetitvi. Morda so nekateri je st°nli bolj na_ tihem. Zdi se, da ods to željo Gospodovo v zvezi papež ][f .fl> nai se vsako leto na praznik Pos^6- Kraljice (31. maja), ponovi vetitev brezmadežnemu Marijine-u Srcu.
2. Smisel in razlaga jKptošni smisel fatimskega naročila he Ui	strašne in vnebovpijoče gre-
tr'eb se danes v svetu godijo, je nje a duti božji pravičnosti zadošče-kaz’	grešnega sveta ne zadenejo
den'1’ kt bi morale nujno priti na-n0v Kroti silni teži grehov in zloči-PokJe Potrebna protiutež dobrih del, tn.ad'z lW molitve. Pobožnost do brez-'L'nel*'716®0' ^rca Marijinega naj bi gorečnost vernih ljudi za to za-stilnVan^e' Sadovi posvetitve zado-obhajila in redne molitve rož-Večjj Venca se bodo pokazali ravno v tfošč Porečnosti za dela pokore in za-riiii(^1,an^a> v pomnožitvi dejanskih' ^tevii1 9rešnikom, da se v večjem duš U» spreobrnejo, tako bo mnogo šrc^efenih. Pobožnost do Marijinega haših ° P°večala ljubezen do Boga v Zen 5 hladnih srcih, povečana Ijube-i>eČ70 Ka dala našim dobrim delom. KeniqVre(b‘nost v božjih očeh. Sestra v° bena ^o'nsotO'ta je zapisala Jezuso-£>wS?do;v «Eno dejanje ljubezni po-ri-em ls°ć bogokletstev.“ V podrob-spreor>a. se ustavimo pri napovedi Sveto, V^ttve Rusije in pri miru, ki bo z) o an-
Preobrnitev Rusije: Kaj pome-


ni? Kdo se bo spreobrnil in kako? Kdo? Tista Rusija, ki razširja zmote in povzroča vojske in revolucije. Kdo je to v Rusiji? Osrednja oblast Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki je absolutno v moči centralnega ko-miteta komunistične stranke. Ta zakonodajna in izvršilna oblast po ustavi odločuje o vojni in miru, o pouku in vzgoji, o glavnih smereh notranje in zunanje politike. O tej sedanji oblasti v Rusiji se mora reči, da ni samo brezverska, ampak protiverska in sovražno razpoložena zoper vsako vero, ki jo z vsemi sredstvi preganja in uničuje. Rusija se bo spreobrnila, ne pomeni, da se bodo vsi državljani spreobrnili h krščanstvu ali posamič ali pa množično, kakor nekoč, ko se je vladar dal krstiti, so podložniki
množično sledili. Država se spreobrne, če oblast v zakonodaji in izvedbi zakonov preneha biti protiverska in •uvede popolno svobodo vere in vesti. Spreobrnjenje Rusije pomeni najmanj to, da oblast vere in verskega •udejstvovanja državljanov in verskih edinic ne ovira, ne napada in se ne bori več proti veri.
Popolnejša bi bila spreobrnitev Rusije, če bi se krščanska Rusija zedinila s katoliško Cerkvijo, kar je predmet gorečih želja in prošenj vseh vernih kristjanov, ki poznajo Jezusovo srčno željo, da bi bili vsi eno, ena čreda in en pastir.
Iz besedila fatimskega naročila ne sledi nujno, da bi morali vzeti spreobrnjenje v tej popolni obliki. Tudi splošna verska svoboda, ki bi katoliški Cerkvi pustila prostost delovanja. bi odprla široko pot do končnega zedinjenja. Po taki spreobrnitvi Rusije bi svetovna komunistična revolucija ne bila več možna. Glavni steber brezbožnega komunizma bi se zrušil in s tem bi propadel v vseh državah in narodih.
Kdaj se bo Rusija tako spreobrnila? Poznavalci razmer so mnenja, da se začetki že kažejo, kar dela sedanji režim prav nervoznega. Bolj-seviški režim in komunistična partija so se takoj, ko so si zasigurali oblast, z vso silo vrgli v neusmiljeno borbo zoper vero in začeli z brezbožno propagando v šolah, v tisku, s protiverskimi muzeji in razstavami, z organiziranjem, borbenih brezbožnikov, zlasti mladine. Katoliško Cerkev, ki je imela itak neznatno število vernikov, so skoraj do zadnjih sledov zatrli, •pravoslavna je bila vsestransko zvezana in ni mogla ničesar pozitivnega storiti proti viharju brezbožniške ■propagande.
Po dvajsetih letih neprestan^ uničevanja vere so bili oblastniki Pt(' pričani, da so v Sovjetiji vere mrW1' To so hoteli sebi in svetu dokazati ^ ljudskim štetjem 6. januarja 1^'' Moskovski list Pravda je 23. decert bra 1936 pisal: „V programu lju. skega štetja je tudi vprašanje o v C' To vprašanje naj odkrije stališče vsa k e osebe do vere. Vsak naj navede ro, h kateri ga vleče. Brez dvoma s bo pretežna večina sovjetskega lj1lli siva vpisala, da je brez vere. ZmaQ^
. socializma je verskim vražam zad& smrtni udarec.“	•	_ H
Statistike tega štetja niso objaV'^'
Po delnih krajevnih objavah se sklepati, da se je v podeželju izia vilo za vero 60%, v večjih mestih 1 industrijskih centrih pa 30%. sko štetje so ponovili 17. januafl, istega leta, pa brez vprašanja o Ver' Nato so leta 1937 in 1938 vprizort
novo preganjanje vere in cerkve
ter
pomnožili brezbožno propagando, P določenega cilja tudi niso dosegli-Pol leta potem, ko je papež rllS\, narode posvetil brezmadežnemu Sre* Marijinemu, z letom 1953 je začel s° vjetski tisk in radio vedno jasneje 1 ^ ražati zaskrbljenost in skoraj nad dejstvom, da versko čustvoval, in religiozno stremljenje posebno 9ie. mladino narašča. Na plenarni ?? g centralnega komiteta komunist stranke 3. septembra 1953 so ud0'1 vili, da protiverska propaganda r
jema, versko razpoloženje mladim6
pd
jr iivu,, l oforw !	IIWW'- .ff
raste. Treba je napraviti učinka1', protiukrepe. Izšla sta dva odi0* Prvi 2Jt. julija 1954 na prosvetno ^ nistrstvo in vse inštitucije za V°
tično in pedagoško izobrazbo, ki
- rO1
zuje, da se mora protiverska b°7‘ in brezbožniška propaganda na irl ,,f stveni podlagi poživiti. in ojačiti
J'0 ysej Sovjetiji dosledno in nepre-ln3eno vršiti. Od tedaj se je razlila P° vsej državi cela povodenj naj-0strejših napadov na vero in misti-c}~ern. Dne 11. novembra 195U je te-^nji generalni tajnik komunistične '-Ivanke Hruščev izdal okrožnico, v ,aten žigosa napake in psihološke ^greške v dosedanji brezbožni pro-Vtgandi, kar škoduje njeni učinkovitosti.
2 dva dokumenta in ugotovitve avoda za študij zgodovine in kultu-Sovjetske zveze kažejo, da obnov-Jena in ojačena protiverska gonja od 1953 dalje ne znači nove ostrejše tovizivc (napada) proti verstvu, am-Jj* defenzivo (obrambo) pred nara-aJočim verskim čustvovanjem, pred ebujanjem globoko verne ?nistične ^ S ce duše. Če je tako, in mnogo zna-v kaže, da je, bi to moglo pomenjati p Vr> razvojno stopnjo spreobrnjenja fisije.
b) ^ ]yjjr. trikrat omenja fatimsko ZJ0CÜ° mir. Prvič kot'dar Gospodov 7 Uvedbo pobožnosti do brezmadež-■^a Srca Marijinega; dvakrat pa kot Medico spreobrnjenja Rusije. So-u. ,a zveza in komunistična cen-Za ■t neutrudljivo gonijo propagando vlP SVet°ven mir, organizira jo svetov-' mirovne kongrese, ustanavljajo Tq na društva za širjenje njihove mi-Ml Ue ^eje. Komunistični mir, ne bi tak mir, ki ga je Marija napovedih’ />narveć mrtvaški mir zasužnje-ti(ronarodov pod komunistično dikta-.’ Tudi tolikokrat ponujena ko-Vj lstenca — sožitje — ne bi bil pra-°br T’ dokler se Rusija ne bo spre-^ da, ni mogoča daljša doba miru toi^ye^U' Komunistična Rusija je sve-k{	miru nevarna. Dokumenti,
„di objavljeni po letu 1945, ka-^talinovo vlogo pri izbruhu dru-
ge svetovne vojne. Stalin je bil prepričan, da hoče Hitler, smrtni sovražnik slovanskih držav, napasti Rusijo in da mu zapadne države dajejo k temu svoj blagoslov. Zato je napravil načrt, da Hitlerja prej zaplete v vojno z zapadnimi državami in sam pridobi na času. Ta načrt zunanje politike mu je odobril strankin kongres na sejah 10.—21. marca 1939. Takoj 'nato je izrazil Stalin Hitlerju željo po zboljšanju odnosov med Nemčijo in Sovjetijo, vsled česar je prišlo dne 23. avgusta 19%9 do podpisa nenapadalne pogodbe med obema državama. S tem je dobil Hitler proste roke zoper Poljsko, ki jo je napadel takoj 1. septembra, in s tem zanetil ogenj druge svetovne vojne. Ruski odločilni vplivi so bili vidni tudi v vojni na Koreji, v Kitajski, v Vietnamu (In-dokini).
Mir ni isto kot konec bojevanja in vojnih operacij; to je le bolj premirje kot dokončen mir. Tak mir je bil dosežen po prvi svetovni vojni, ki je imel v sebi že skrito žarišče novega spopada. In po drugi svetovni vojni ni dosti bolje. Mir obstoja v takem mednarodnem stanju, da ni srahu pred izbruhom vojne. Tako stanje bo tedaj na svetu, ko nobena država ne bo imela volje ali ne možnosti zanetiti spopada z orožjem v večjem obsegu. Strah pred atomskim orožjem gotovo zadržuje bojevite države, da si ne upajo začeti obračunavanja s tem orožjem, ker imata oba tabora približno isto orožje in isto silo. Strah sicer ni najplemenitejši nagib, a more biti blagodejen na prvi stopnji do ožjega sporazuma. Do tega pa vodi rastoče spoznanje in živahnejši čut v narodih, da so vsi drug od drugega, odvisni in noben ne more čisto sam zase prospevati. V času hitrega in
lahkega prometa se tako spoznanje hitreje širi in utrjuje. V tem je blagoslov najnovejših iznajdb in uporabljanja novo odkritih naravnih sil.
3.	Upanje svetega očeta V črti fatimskih naročil in obljub se mi zdi pomemben govor, ki ga je imel papež Pij XII. na praznik svetega Jožefa letos na italijansko mladino Katoliške akcije. Nad stotisoč mladih ljudi se je zbralo na trgu Sv. Petra ob priliki 90-letnice, odkar je že papež Pij IX. ustanovil prvo mladinsko apostolsko organizacijo v smislu današnje Katoliške akcije. Bil je krasen pomladni dan in ves trg mladih Hudi kakor travnik posut s prvim cvetjem. Ni čuda, da je zaskrbljeno srce skupnega očeta krščanstva izlilo v poslušalce toliko upanja, vznesenega poguma in jim odprlo pogled v lepšo bodočnost. Sveti oče stoji visoko, pogled mu gre po vsem svetu, od vsepovsod dobiva vesti redno in stalno, dobre in slabe, tolažljive in vznemir-joče, zato si more ustvariti še najbolj pravilno in stvarno sodbo o stanju sveta, posebno krščanskega dela.
Za nami je zima, temna, ostra in dolga, je govoril sveti oče. Našteval je trpljenje te zime; zmote, silne pregrehe, sovraštva, vojske, izbruhi brutalne sile po kazenskih taboriščih, na prisilnem delu in v ječah, strahote bombnih napadov, milijonske bridkosti beguncev in izgnancev. Toda vse to mineva: ,,Zima je prešla, blizu je poletje.“
Pomlad pošilja Bog svetu, svoji Cerkvi. Že preprosta vera v Boga nam vzbuja upanje. Bog v svoji neizmerni dobroti ne more dopustiti, da bi bilo v njegovih delih takšno zlo, iz katerega bi v svoji dobroti in moči ne mogel potegniti nekaj dobrega. Kar koli se zgodi, se zgodi pred očmi ne-
izmerno dobrotnega Očeta. Tisoče^ moderne zmote, ki so nas begale, s° bile kaznovane s tem, da so se sa^6 uničile. Razne človeške veličine ^ vrhuncu napuha so propadle, in terl1 globlje so padle, čim višje so se spe' njale. In kar jih je še v svetu, se majejo in bodo propadle. Zemlja, 7ia' pojena s solzami in namočena z niu’ čeniško krvjo, bo dala nove kristjan6, Bog, ki je dopustil temno zimo '‘n’ ima pripravljeno za svet sijajno P°f letje, nam vsem nalaga dolžnost, f' veti in delovati v vzdušju prebujenja’ v pomladi. Glejte, vse na svetu je Pre' bujanje. V naravi je pomlad. Materialno življenje, čeprav sredi tolike za' losti in bede, se razvija v smeri » večjemu in širšemu blagostanju. (M® znanstvenega napredka se stalno dvid0, in novi avtomatični stroji spreminja' jo človeku težko telesno delo bolj v delo duha. Izvestni so znaki prebujenja socialnega življenja. Noben11 druga doba, kar jih je človeštvo pr6', živelo po priliodu Kristusa, se ne z«* v razvoju človeštva tako odločilna kakor sedanja. Prvič se ljudje začenjal0 zavedati ne samo medsebojne odvisnosti, ampak tudi svoje ‘enotnosti. " . pomeni, da bo človeštvo vedno bou pripravljeno se čutiti tudi kot m1' stično telo Kristusovo.
Kakor v vsaki pomladi tudi v p' duhovni pomladi ne bo brez viharjeV in neviht. Cerkev še ni končala svojega mučeništva, zlohotni napadi 1 krivični očitki se še ponavljajo, P1 Cerkev ostane v svojem upanju trdna in neomajna. Oglejte se okrog sebe-, od vseh strani prihajajo glasovi, * pripovedujejo o lepih in svetih podv1' gih, o vzpodbudi najlepših sil in . resni volji zoperstavljati se zlu. 0g^e-' te se, pomlad je, pomlad človeštva \ življenja. Prisvojite si Naše upanje *
Izpovedujte vsem, da smo v zgodo-Vlnski pomladi; daj Bog, da bi bila e?Z izmed najlepših pomladi, kar jih Z človeštvo kdaj videlo: po zimi, naj-°k? {tolgi in ostri, je pomlad, ki na-TJ°veduje bogato in svetlo poletje.
Toko sveti oče. Vlil je olja v naše J l°e in prižgal plamen upanja v nas, ,al 9a ne ugasne noben vihar, ki v el Pomladi še pride nad nas.
4.	In mi Slovenci?
^ Kdaj bo zlomljen trdi jarem brez-^znega komunizma v našem narodu? e„ nioverno si očitati, da nismo pra-časno spoznali nevarnosti komuniz-(..a' Skušali smo po papeški okrožni-h opozoriti na idejne zmote in brez-uZ'ne cilje komunizma pod krinko z^oboditve. Naročilo fatimske Gospe m 0 začeli zgodaj spolnjevati; posve-o smo se njenemu brezmadežnemu ^ Cu Posamič, po družinah, vaseh in Prf>n^ah zn kcV-čno skupno ves narod, h Jbavzlic temu smo padli pod brez-l(f Zn° oblast. Verujemo, da služi tudi Tveskušnja narodu v dobro, v zve-s .a^'e» ker pripravlja duše, da bodo Vn €V božje resnice in milosti sprejele *e in obrodile obilnejši sad.
Vije bVe(ia> vprašanje, kdaj bo seda-s ton j a konec, nam prihaja na zli k ln Se vriva v našc molitve. Mi-p',: da po tem, kar smo slišali o h*1*’ 0 d Hov or ni dvomljiv: Kadar zcvi° ^us^a spreobrnila, se komuni-obl	drugod ne bo obdržal na
sijati’ ljudstvo se ga bo otreslo. Ru-z<l(j ?e Pa bo spreobrnila, kadar bo P(. s'-n° število ljudi spolnilo naročila %ps,e Gospe fatimske, tako je rekla Zri v'’ ^Ucija Ide1 1953. To velja tudi šoti j' Tudi mi Slovenci moramo sku-&h °.Seči, da bo zadostno število na-jy 0Jakov spolnjevalo ta naročila. e Caj smo že skušali storiti. Posve-
tilev. fbrezmadežnemu Srcu Marijinemu smo v velikem številu opravili in jo ponavljamo, pobožnost prvih sobot zelo mnogo rojakov redno opravlja, tudi rožni venec v družinah se je precej udomačil. Pa s tem se ne smemo zadovoljiti. Slovanski narodi so vsi pod brezbožnim režimom. Da se rešimo, se moramo pridružiti z drugimi narodi v veliko armado molivcev, ki z zaupanjem in vztrajno delajo, kar je Marija naročila.
Ta armada se imenuje Modra Armada, čije orožje je rožni venec, bojna strategija pa molitev, pokora z zvestim izvrševanjem vsakdanjih dolžnosti. Ustanovil jo je leta 1947 mons. Harold Colgan v Združenih državah in ima glavni stan v Washingtonu države New Jersey, mednarodni glavni stan pa je v Fatimi. Šteje že nad 15 milijonov članov iz vseh narodov in jezikov. Slovenci naj bi imeli tudi svoj odbor, ki bi organiziral vpisovanje. V domovini tega ne morejo storiti, slovenski izseljenci se moremo priključiti in zastopati ves slovenski narod. Skupno z vsemi narodi, plemeni in jeziki bomo sprošili Rusiji in Sloveniji spreobrnitev in rešitev izpod jarma brezbožnikov.
Vabim vse verne Slovence, razseljene po vsem svetu, da pristopijo in podpišejo obljubo, kadar bo, slovensko vodstvo ustanovljeno. Kateri pa ne bi imel priložnosti vpisati se, naj zasebna opravlja, kar je naloženo članom Armade.
Vabil sem vas v domovini k posvetitvi in pobožnosti prvih sobot. Radi in v velikem številu ste se odzvali. Ko sem vas v Marijinem letu pozval k ponovitvi posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ste podpisane pole posvetitve poslali iz vseh dežel, kjer bivate, da smo jih na ameriških
Brezjah v Lemontu, v dve debeli knjigi vezane, položili na Marijin oltar. Prepričan sem, da boste tudi temu vabilu radi sledili.
Kar Modra Armada zahteva, že itak večinoma delamo: 1. pokora so tiste žrtve, ki so potrebne, da vsak svoje dolžnosti vestno vršimo; ni treba si nalagati novih žrtev; 2. molitev rožnega venca in nošenje rjavega škapu-lirja ali škapulirske svetinjice; sestra Lucija je izjavila, da sta rožni venec in škapulir nerazdružljiva; 3. pobožnost peterih prvih sobot (vsaj enkrat v življenju vseh pet nepretrgano).
Zdi se, da je zadnji čas, da to storimo. Glasilo Modre Armade ,,Soul — Duša“ je v letošnji drugi številki objavila zelo resno zveneč članek: „Skoraj je že prepozno“. Navaja^ napovedi nekaterih vojaških oseb, ki pričakujejo, da bo Sovjetija izzvala novo vojsko; po njih sodbi so znaki, da bi se znalo to zgoditi leta 1960.
Sveti oče pa je govoril poln upanja o pomladi, ki je skorajda že tu. Kdo ima prav? Vojaški strokovnjaki sklepajo iz naravnih znakov in virov, sveti oče pa tudi iz nadnaravnih virov vere in upanja.
Veljalo bo brez dvoma to: Ako se z vso vnemo in takoj v velikem številu lotimo Marijina naročila resno spolnjevati, bomo tudi mi Slovenci doprinesli svoj del, da bodo brezbožne sile opešale in ne bodo dosegle svojih zlih namenov.
+ Škof GREGORIJ ROŽMAN
Pripomba uredništva: V zvezi s povedanim in v potrditev škofovih besed objavljamo članek, ki je izšel 1. 1957 v celovškem slovenskem tedniku „Naš Tednik — Kronika“ in na katerega nas je opozoril g. škof dr. Gregorij Rožman. Glasi se:
POZABLJANA VELESILA
Glavni urednik dr. O. Roegele je P1' sal minulo jesen v nemškem tednik0 Renski Merkur (Der rheinische Ael" kur), ki izhaja v Kölnu ob Renu, da s0 na svetovni konferenci katoliškega tisk® na Dunaju zamejski časnikarji sprasf" vali avstrijske državnike po razlogi*1’ ki so nagnili Rusijo, da je sklenila dr' žavno pogodbo in umaknila svoje čete' „Avstrijski politiki,“ tako piše dr. R°e’ gele, „ki so morali odgovoriti na sta'" Ijeno vprašanje, so našteli vse razlog6 za in proti in so nazadnje priznali, d® v bistvu le ne vedo, kaj je Kremelj ne' nadoma, takorekoč iz jasnega neba, n®' gnilo, da je napravil radikalen preokr® in je potrdil ono državno pogodbo, ki 1°. je prej v stotinah konferenc in se-vztrajno odklanjal. Tudi zvezni kancj®. Raab, ki je vendar nesporno vodik1! državnik Avstrije, v bistvu ne ve, zakaj so Sovjeti zapustili Avstrijo.“
Nato prinaša dr. Roegele svoj govor:
„Nekaj let sem, začenši v času, * se je zdelo, da bo Avstrija ostala za Va_ večnost pod zasedbo štirih, so se z^u, žili verni kristjani iz vseh ljudskih jev, otroci in stari ljudje, bančni ravn® telji in strežnice, duhovniki in laiki križarsko vojsko molitve. Lotili so s. opravila — mnogi so se jim posmeho'"® ^ —-, da z rožnim vencem v roki PreP.°_ dijo Rdečo armado. Zdelo se je, da ni hov naklep obljubuje še manj usp6*1^, kakor rožnovenska križarska vojska turškem času, ki je pomagala don Juaae Avstrijskemu do zmage pri Lepantu. državniki in zgodovinarji ne vedo 11 bene razlage, kaj nam prepoveduje, ^ vzamemo kot razlago moč molitve? goče se splača ponoviti poskus tudi hj drugje, tudi v drugih pokrajinah sv® in v drugih nacionalnih stiskah.“ ^
In dvomesečnik „Der grosse Ruf“’.g 3 letošnjega leta prinaša članek: Russen hinausbeten“ (Ruse izmoliti)
„Ali moramo tudi mi (Der £r0Tg. Ruf izhaja v Nemčiji) ravno tako s riti, kakor so storili v Avstriji? Ak
j^)ain.a^sLun v skomin.
XI.
Kaplan Simon je stanoval na dru-j'6^' koncu vasi, v veliki dvonadstropni '"ši, ki je služila italijanskim častni-, 0ni za stanovanja. Še pred nedavnim s odmevala veselega petja in igranja ”,r°k, ki jim njihova južnjaška kri ni a*a minute pokoja. Sedaj je bila praz-,,a; Ifalijanski častniki so bili vsi v ^0iski, njihove družine pa so osvobodi-. 11 takoj ob prihodu pognali na cesto.
B°g) so jjm življenje pustili. Lju-Je so potem na ukaz partizanov izro-a 1 'z bogato opremljenih stanovanj Se> kar se je dalo odnesti. V nekaj ah Je bila hiša gola in prazna in v njej
v^o slednjič molitve rožnega venca etlv, resno ? Ali ne moremo tudi v bo r naskakovati nebesa, da osvo-bo,'«'° naše brate na vzhodu? Če naj ]?v"'Sevizem izgine iz vzhodne cone in iz Z	Potem se bo to zgodilo samo
pj. .arijino pomočjo. Ona je po božji aic 1 .osti postavljena kot velika sred-hien' rni*osti- Z in po Mariji moliti po-Sto-! rešitev naše domovine in sveta. žuj^° pred odločitvijo. Ali se udele-rožnovenske spravne križarske
wob°znosti?“
Zg Velja za druge narode, velja tudi iesj].as nar°d. Tudi za nas je molitev ve-sila,a- žal, tako zelo pozabljena vele-v j,', tudi mi moramo vzeti rožni venec r0(]a .0 'n moliti za rešitev našega na-litve Za re®itev sveta. Mi velesilo mo-dr(|p..se veliko bolj potrebujemo kakor vel ’ Vel!ki narodi! če veliki narodi te Plan; ? ne morejo pogrešati, koliko iPaiu moremo pogrešati mi, ki smo cemQ6!1 nai'od? 'In ki kljub temu ho-k°t narod živeti in ne umreti!
sta ostala le kaplan Simon in partizan Jernej z ženo in otrokom.
Komunisti so šli s svojim delom naprej. Ko so vas osvobodili vseh tujcev, so planili še po tistih, ki so s tujci simpatizirali. Grobovi so sledili grobovom, ljudje so v grozi otopeli.
Potem so neke noči v pozni jeseni potrkali na vrata kaplana Simona in tudi njega odpeljali. Čez dobro uro so se vrnili še po kaplanovo sestro in ostarelega očeta. V noči vernih duš so jih odgnali zvezane kot zločince skupno s kaplanom Jožetom in mnogimi drugimi iz vasi v pet ur oddaljeno gorsko selo. Tam so jih na smrt utrujene zaprli v veliko in mrzlo kmečko sobo, ki pa niti od daleč ni zadostovala za vse. Sedeli so na golem podu; da bi se zleknili, ni bilo prostora.
Teden dni so ostali zaprti in pričakovali samo še smrti. Komaj je zaškripal ključ v vratih, že so se vsi zgrozili: sedaj sem jaz na vrsti. Marsikoga so tako odpeljali, da se ni vrnil nikoli več.
Vendar pa, akoravno do smrti izmučeni, niso klonili. Bog jih je čudovito ščitil tiste dni in jim pošiljal tolažbe, ki je odtehtala vse njihove muke. Na prvo soboto v novembru so jih na vse zgodaj zjutraj izpustili. Prva skrb kaplana Simona in Jožeta je bila, da sta v mali gorski kapelici darovala Bogu sveto mašo za čudežno rešitev.
Tiste dni potem je kaplan Simon pisal domov v Gorico mami in sestricam: „Danes je že peti dan, odkar sem prišel iz aretacije in izpred vojaškega sodišča, kamor sem tako nenadoma in nepričakovano treščil. Kako sem prišel
med te ljudi in kaj so mi vse očitali in metali na moja ramena, mi zdaj ni toliko mar. V vseh teh stvareh sem in bom ostal otrok. Zanima in ogreva me pa to, kar je ta čudna igra prebudila v moji duši, kar mi je dala kot za močno popotnico v bodoče dni. Vrnil sem se domov ves prenovljen in neizmerno bogat v svoji notranjosti. Sem kakor apostoli, ko jih je Duh ljubezni preosno-val..
Tudi oče in sestra Mila sta se vrnila domov duhovno pokrepčana, a telesno izčrpana in bolna. Oče se je kmalu opomogel, sestra Mila pa še vedno ležala. Na pljučih se ji je odprla rana in prvo noč po vrnitvi je bruhnila kri. Njena zvesta prijateljica Terezika ji je stregla noč in dan, lastna sestra bi ji ne mogla lepše. Komaj pred letom dni sta se spoznali, a med njima je zrastla tako močna duhovna vez, da jo je bil še kaplan Simon vesel. Terezika je odkrila Mili svoje srce, ki je hrepenelo po enem, da bi mogla vstopiti v samostan. Do-sedaj se ji to ni posrečilo. Iz enega ali drugega vzroka so jo vedno in povsod odklonili. Sedaj so izbrali drugo pot. Kaplan Simon je pisal redovnicam usmiljenkam v slovenski prestolnici in Terezika je kmalu dobila povabilo, naj se sama predstavi, še tisti teden se je Terezika odpravila na dolgo pot. Mila je doma trepetala in molila, čez teden dni se je Terezika vrnila in vsa srečna povedala Mili: „Sprejeta!“
S prvim oktobrom leta 1943 je imela Terezika odpotovati za vedno... A Bog je odločil drugače. Prišel je septembrski polom in ji zaprl vrata. Njen cilj se je zopet odmaknil. Terezika je vdano sprejela tudi to preizkušnjo. 'A preizkušnja je sledila preizkušnji. Kaj vse je Terezika pretrpela v tistem tednu, ko so ji partizani odpeljali ljubljeno prijateljico, oba gospoda kaplana in
toliko najboljših ljudi iz vasi. S sestr° kaplana Jožeta sta hodili na komand*’1 trkali na vsa vrata, a zaman. Še P°' slušali ju niso. Zatekli sta se v cerkey in ure in ure premolili pred Marijini1” oltarjem.
Na prvo soboto, ko sta na vse zg°' daj prisrčno v cerkvi molili, je v njih0'0 žalost zasvetilo ko sonce v temno n°č' „Kaplani se vračajo!“
Hiteli sta jima naproti. Na pol Potl so se srečali in solze srečnega snidenj” so omilile žalost zadnjih dni. Terezi!»0 je presunila bledica na Milinem obraz”'
„Mila, ti si bolna?“ jo je ljube”6 prijela pod roko in jo pogledala v shui' sani obraz.
„Res, ni mi dobro. A samo, da sl”° doma.“
A tudi dom in vsa nežna skrb dob1-6 Terezike ji ni mogla pomagati.
„Pomlad ti bo vrnila zdravje!“ 1° je tolažil brat Simon.
„Kakor bo božja volja!“ je odg0' varjala Mila, pripravljena na vse.
XII.
Kaplan Simon je bil sam v svoj’ pisarni. Vsi v hiši so že pospali, njen»” se ni še ljubilo. To so bile vedno za”) najlepše ure ko je lahko dal duška sv°l notranjosti in jo zlil v pesmi in besed”» vse lepe in sončne.
Ta večer pa se mu ni ljubilo dela!1’ Sedel je za mizo in razmišljal-okoli njega je bila sama harmonija ’n skladnost, umetniške slike na ste”1» vaze in krožniki, ki jih je izdelala lj”^a in draga mamina roka, velika stekle”® omara polna najizbranejših knjig, ke jaslice v kotu sobe. Klavir je bil s odprt, prav tako note na podstavku. 1' sto popoldne sta s kaplanom Jožet01” ponavljala Requiem za naslednje iü^°!
Zunaj je vihar vedno bolj naraš””' Kaplan Simon se je ves pogreznil
njegovo melodijo, da je vstala pred fijim njegova mladost v vseh žalostnih ln veselih akordih...
„ Razposajeni in vedno neugnani de-eh teka po očetovih pašnikih tam ob moriu, s svojim petjem kljubuje burji viharju, a se nenadoma zdrzne in Ustavi. To je prvi božji klic. Nič več
Ra ne zanimajo igre in kričavi tovariši.
»Mama, v semenišče bi rad!“ zaupa hekoč svoji mamici, ko se v zimi vrača °d svetega misijona doli pri fari.
. In res je na jesen dal slovo beli ’sici na hribu, očetovim pašnikom in v ask> gmajni nad njimi. Leta so be-a a> iz otroka je zrastel v fanta. Vedno asnejša je vstajala pred njim veličina nhovništva. Hrepenenje je rastlo iz neva v dan, dokler se ni prelilo v 'resrečni spev posvetitve: — Ti si du-°'nik na veke! —
q Rrva njegova služba je bila v sončni Jici, pa ne za dolgo. Jesen je bila, 0 bräjdah so prepevali trgači, ko je jj. Se* Wed prijazne Vipavce. A tudi tu ^ ehstal. Po letu dni je že jemal slovo. ai je že tretje leto tu, v tej mali Vasici, med ljudmi, ki jih ne bo ar do dna razumel, ker skrivajo . °la čustva, kakor da bi se jih sra-•«ovali.
;\'č ''J168 80 V cerkvr edpeR zadnje bo-hak6 !,Ksm' Simonu se je zdelo, v r da bi z njimi zamrlo še zadnje SeSeje v njegovi duši. še noben večer kako* ^util tako utrujenega in zbitega Po r noc°i- K°t otrok je zahrepenel ki ^lam' in po domu, po dobrih ljudeh, i,, 1 mu dobrohotno pogledali v obraz u rekli toplo besedo.
Sj^o^. se ie bližala polnoči. Kaplan bo^j011 i® z vzdihom vstal. Pozdravil je iučlf6 ^®^®®® v jaslicah in ugasnil Ko Pred hlevčkom.
Zunaj se je veter zaganjal okoli voglov, silil v vrata in okna, da so šipe šklepetale. V daljavi je bučal gozd. Mimo hiše po cesti je šla patrulja. Kaplan Simon je negotov obstal pred jaslicami in poslušal. Večkrat so ponoči prihajali partizani k svojemu tovarišu Jerneju, ki je stanoval v isti hiši. Res, koraki so udarili ob kamnite stopnice, ki so vodile do hiše. Zaškripala so železna vrata na dvorišču, takoj nato še vežni vhod. Zabobneli so trdi koraki v prostorni veži, nato je za hip vse utihnilo.
„Zvonec iščejo,“ je pomislil kaplan Simon, „Bog sam ve. katerega.“
Zdrznil se je kot bi mu mrtvaški zvon zapel nad glavo, ko je v veži zabrnel njegov. Smrtna bolečina mu je stisnila srce, skoro nevede, kaj dela, se je prekrižal. Zvonček je neprenehoma klical. Kakor bolnik, ki je po dolgi bolezni prvič vstal, se je opotekel k vratom.
„Kdo je?“ Ustrašil se je svojega glasu, tako se mu je zdel tuj.
„Partizani,“ mu je kratko odgovorilo od zunaj.
Pred to besedo je bil tudi on tako brez moči, da jim je kakor na ukaz odprl. Vstopili so štirje partizani. Brez besed jih je kaplan Simon vodil v kuhinjo na drugem koncu hodnika. Komaj je odprl luč, mu je pogled obstal na rožnatem šopku teloha, ki je dehtel v mali vazi na sredi mize.
— Pomlad prihaja in jaz je mogoče ne bom videl več — ga je nenadoma obšla misel grenkejša od smrti.
„Tovariš Simon, neke informacije bi radi od tebe na komandi,“ je še bolj zagledalo v njegovo bolest.
Poznal je take informacije že izza prve aretacije. Ni mu prišlo na misel, kaj bi mu mogli sedaj očitati.
„Pa tvoja sestra Mila mora tudi z nami.“
„Moja sestra Mila je bolna in ne sme iz hiše.“
„Tako bolna menda ni, da bi ne mogla do komande,“ so nejeverno podvomili.
Kaplan Simon se ni mogel več vzdržati. Odločno jim je pogledal v oči.
„Da je bolna, ste ravno vi krivi. Vsled naporov tistega tedna, ko ste nas imeli zaprte, je tako hudo zbolela, da smo jo komaj rešili. Zdravnik je ukazal, da do pomladi ne sme iz hiše.“
„Radi bi se o tem prepričali.“
„Počakajte, da jo grem obvestit.“
Kaplan Simon je potrkal na sestrina vrata. Slišal je notri pritajeno govorjenje, nato se je na vratih prikazala Terezika, že napol oblečena.
Smrtnobleda in vsa tresoča je sedela Mila na postelji.
„Simon, kaj hočejo?“ je komaj izjecljala.
Kaplanu Simonu je bilo hudo. Ni vedel, kako naj ji pove, da jo bo manj zadelo. Vsedel se je na rob postelje in jo nežno objel.
„Ne ustraši se, Mila, na komando me kličejo. Tudi po tebi so vprašali, pa sem jim povedal, da si bolna, a ne verjamejo dosti. Hočejo te videti.“
Mila je krčevito zajokala, ne zase, za brata se je zbala.
j,Bodi močna, Mila, saj se kmalu vrnem,“ jo je mehko tolažil. Odšel je žalosten iz sobe. Takoj nato so vstopili partizani.
„Ali res ne moreš z nami?“ jo je eden izmed njih trdo vprašal.
Mila mu ni odgovorila, tako silno jo je lomil jok. Tedaj je Terezika odločno stopila pred nje.
„Saj sami vidite, da ne more. Zdra' vila poglejte, če nočete verjeti, da ie bolna.“
Stopila je nato k Mili in jo z vSI) ljubeznijo tolažila.
„Mila, ne jokaj, same te ne pust*®1' če greš ti, grem tudi jaz s teboj.“
vjl
Partizanom se je zlobno sp3C‘ obraz.
„Prav, če že hočeš, pa pojdi ti z nami.“
Terezika in Mila sta se prepade®’ pogledali.
„Saj njo mi pustite,“ je Mila smrtni grozi zaprosila, „kako bom s® ma, ko si ne morem nič pomagati.
Partizani so za hip obstali. Mil* s6 je zdelo, da se je bodo mogoče n8®1 lili, a varala se je.
Ni bilo usmiljenja v njihovem glas®' ko so ostro ukazali Tereziki:
„Napravi se, pa hitro!“
Odšli so na hodnik in tam Kaplan Simon je skozi priprta vrailj vse slišal. Take nezaslišane krivice ^ pričakoval, tudi od njih ne. Kako® ^ sanjah si je nadel suknjo, vzel kuc ^ in se tihoma vrnil v kuhinjo, da bi zadnje trenutke bil sam.
„Kaj mi spet hočejo?“ se je v ®f gotovosti izpraševal. Do dna si je gledal v dušo, ali je mogoče res na ®1 | kak madež. Ni ga našel, kot ^T‘^e čista je sijala v njem. Pomirilo Sa ,y to dejstvo, da je polglasno spregovo®^
„Če je Bog z nami, kdo bo Z°P nas?“	a
ZORA PIščANC, G°rl
(Se bo nadaljevalo)
Družina je steber Cerkve. Ona ima v rokah blagoslov ali prekletstvo za cel svet — pa tudi za Cerkev božjo.
KRIVI NAZORI SVETA
Da BI SE KRŠČANSKI VERNIKI NE 0kUžILI S KRIVIMI NAZORI SVETA gLEDE ČISTOSTI, ki jo zahteva NJIHOV STAN
Sveti apostol Janez piše v svojem I)rvem pismu: „Ne ljubite sveta ne te-> Kar je na svetu, če kdo ljubi svet,
koli
Kjem Očetove ljubezni. Zakaj kar-
je na svetu, je poželenje mesa in jelenje oči in napuh življenja... Ves V z^ü“ vse ®ase ie veljavna z 0(^ Svetega Duha navdihnjena sodba, Dot na^e veIia v P°*n* lneri- Značilna neseZa Se^aniesa sveta je: nedostojnost, iz'- a!*1e^iivost, nečistost, surovo čutno ^'yljanje na vseh poljih človeškega ria<l'S^V0Vania' ^a mo^ern'> zmate-iati lran'’ Brezbožni svet ve zagovar-don Gran’ti svoje zablode z najlepše ljub lmi ges*' svobode, neodvisnosti, Tj ežnb polnosti naravnega življenja. ßel^'>-.ni nazori so zelo nevarni in za-ljari Vl *n neštevilne množice se zape-
Zapei •ra.vnai° P°	Prav Je’ <,a tem
neilj Pv'nt geslom odkrijemo njihovo en°S*: 'n Prevratnost, da bo Pos. , na*a molitev za odvrnenje njih lij,l ^ nL""a vPliva v tem mesecu ju-Clm bolj goreča in uspešna.
Krščanski veri moderna, pogansko usmerjeni svet rad očita, da s svojimi nauki in zapovedmi človeku krati svobodo in okrnjuje njegovo osebnost. Ti očitki seveda izgubijo svojo podlago, ako človek prizna bivanje osebnega Boga. Če biva Bog, ki je naš Stvarnik in naš končni cilj, moramo priznati, da je tudi naš Gospod in zakonodajavec. človeka je zares ustvaril svobodnega in mu dal možnost in sposobnost odločati se za dobro ali za zlo, toda svobode za greh in razuzdanost mu s tem ni podelil. Bog je človeku dal življenje in vse sposobnosti duše in telesa zato, da ga spoznava, ga ljubi in mu služi ter si tako pridobi večno srečo v nebesih. Pot našega življenja nam je zaznamoval z desetimi mejniki svojih zapovedi. Z njimi nam svobode ni vzel, ampak nas je le zavaroval pred njegovo zlorabo. Prava svoboda nikoli ne more obstojati v tem, da človek dela greh, saj bi bil potem grešni človek svobodnejši od Boga in vseh zveličanih v nebesih, o katerih je gotovo, da grešiti ne morejo. In vendar je Bog najsvobodnejše bitje in vir vse resnične svobode in pravtako uživajo blaženi prebivalci nebes najpopolnejšo svobodo. Jezus, naš božji Zveličar pravi glede tega: „Vsakdo kdor dela greh, je suženj greha. Ako vas jaz osvobodim, boste zares svobodni“ (Jan 8, 34). Zloraba svobode ni nikdar resnična svoboda, ampak le žalostno znamenje človekovega svobodnega odločanja, kakor je bolezen znamenje življenja, čeprav življenje samo ogroža in pokončava.
Moderni človek, omamljen od svojih uspehov v obvladanju materije, nerad prizna nad seboj božjo oblast in svojo odvisnost do vsemogočnega Stvarnika. Če prizna življenje neke moralne norme, pravi, da so te le izliv in plod njegove osebnosti. Autonomen, neodvisen hoče
biti v svojem dejanju in nehanju. Odvisnost, pravi, pa naj bo tudi le od Boga, človeka ponižuje, človek v svojem napuhu proglaša samega sebe za boga. Toda autonomna človeška morala, ki pogreša večnih božjih sankcij, nima moči, da bi človeka vzdržala v moralnem življenju. Kjer ni vere v Boga, ki je izvor in najvišja norma vsega življenja, tam so človeku odprta vrata v njegovo pogubljenje. Modri Sirah piše o tem v Svetem pismu: „Bog je v začetku ustvaril človeka in mu dal svobodo odločanja. Dal mu je svoje zapovedi in postave, če boš stanoviten v svoji zvestobi, ki mu je všeč, te zapovedi spolnjeval, bodo tvoje zveličanje. Postavil je predte ogenj in vodo; iztegni svojo roko po tem, kar ti je bolj všeč. Pred človekom sta življenje in smrt, dobro in hudo; kar bo izbral, to se mu bo dalo. Zakaj modrost božja je velika in velika je njegova moč in na vse gleda brez nehanja. Gospodove oči so obrnjene v one, ki se ga boje, on opazuje vsa dejanja ljudi. Nikomur ni ukazal, naj dela zlo, nikomur ni dal dovoljenja delati greh; zakaj ni mu všeč, da bi imel mnogo nezvestih in nevrednih otrok“ (15. pogl.).
S poudarjanjem svobode in neodvisnosti skvarjeni svet tudi rad trdi. da je čutno izživljanje nekaj povsem naravnega, nujnega, normalni razvoj in dosledna zahteva človeške čutne narave. Sledeč svojim nagonom, se pravi, sledi človek le naravnim silam in težnjam, ki so vanj položene. Protinaravno je te sile in gone v človeški naravi omejevati in zatirati...
Kristjani vemo, da so človeški nagoni, torej tudi spolni nagon, od Boga, Stvarnika človeške narave. Vsaka sila v človeku in vsak nagon pa ima po Bogu določen namen in cilj. Bog ničesar ni uredil na slepo, ampak hoče, da vse
v življenju služi njegovim modrim >n svetim načrtom, človek naj torej sle^1 silam in gonom svoje narave sledeč lut' razuma, ki mu kaže pravo pot, začrtan0 po naravni in pozitivni božji postav1. Človek je razumno bitje, ne sme zat0 živeti kot žival. Nečisto življenje 111 nujna zahteva narave, ampak je za bloda človeka, ki je v sebi zatajil duha in sledi le svojim živalskim nagonoH1" Človek, ki ravna proti razumu, ravna proti svoji naravi, ki je razumna. _ pa sledi razumu in brzda svoje P°ze lenje, tedaj resnično ravna kot razum110 bitje, v skladu s svojo naravo. Pra_ čisto življenje je zmaga duše nad te lesom, duha nad nagonom, kar odg0 Varja veliki zamisli Stvarnikovi "1° človeškega življenja, njegovega do®10 janstva in njegovega namena.
Zelo pogosto se o svetu razvrati1’ nečisto življenje označuje s prelep1 ^ nazivom ljubezni. Ali ima ljubezen r kaj skupnega z nečistostjo?	^
Ljubezen je duhovna krepost, veže duše med seboj. V veljavnem ^ konu sledi tej duhovni zvezi tudi *c'e skupnost. Ali prva je zveza dveh ^ in šele sad in posledica te je zveza d' ^ teles. Kjer bi v zakonu v prvi vrsti ločali oziri na spolno izživljanje, ‘l^ bi bilo težko govoriti o resnični duh0'^ ljubezni, tam bi tudi vedno nevarnost, da se medsebojna življenj-^ vez zrahlja in pretrga. Telesne veZ' morejo vzdržati vsega tega, kar za "j cem nalaga njihov težki in odgov0.,jj stan. Prava ljubezen, ki vse opri*' ^ vse veruje, vse upa, vse prenaša-ona, ki se preliva iz srca v src°» veže dušo z dušo. Telesna skupno* v zakonu krepi in neguje, sama zas®
za-
pa ne more ne dati ne ohraniti.
akonl1’
Če to velja za ljubezen v za* ..v, velja še veliko bolj za spolno lZ Ijanje izven zakona. Zagovarja *e
bg ^ubezni, a nima s pravo Iju-^ ^nijo nič skupnega. Kar se označuje s° ljubezen v iskanju nedovoljenih j ° n'h naslad, to je le služba strastem Vornag0nom’	jim človek po božji
ne-?' moral gospodovati, pa jim v svojo st Ca5 sramoto in pogubo suženjsko ](j^Ze' Mirno lahko trdimo, da tam,
^Ube
gospodari grešno poželenje, za
kf ezen> je kraljica vseh krščanskih .j!?0*«, ni nobenega mesta. Greh in ezen ne gresta skupaj.
krščansko stališče
f0l^ ro^' tem in podobnim krivim nazo-g0- aemoralnega sveta stoji kakor mo-p0]^.tl tez krščanska resnica o naši po-Stv.absolutni odvisnosti od Boga p0garnilta> katerega najsvetejša volja in šegaa'‘l morata biti vodilo vsega na-Ni v mi-š|jenja, hotenja in delovanja. Ponj; -ei naŠi odvisnosti od Boga nič «loVekUJ°Žega> omesar, kar bi okrnjevalo sDrot °VO ose*,nost m dostojanstvo; na-vSa Prav v zvesti službi Bogu je '•Ho,,1 °Ve*iava sreča in veličina, zakaj yl' služiti se pravi kraljevati“. adredhU^' *,ozte v°lje, božjih zamisli in čist0st- s*eda verni človek tudi problem n/’ je ona vzvišena krepost, ki vlada in brzda neurejeno te-
^ejuje’
ZeHje ’ J'“ua ln orzna neurejeno te-StanovnrŠeKa meseneSa poželenja. Po SantsK® ' opredeljenosti ločimo čistost St°st 'a	eistost zakoncev in či-
tudi dV °rCeV 'n vdov' Prvo imenujemo 'ednostVl^° ®’stost- Je to ona prelepa SVet0 p ne°skruntenih src’ ki J* samo
I,	0ieta 11Sm° in z uj'm sveta Cerkev IModfo ,.'a^0 ’n slavo z besedami knjige Sijaju *kako lep je čisti rod v Sov s SV°te čednosti. Nesmrten je nje-'*t p j.: ‘>!,rt'in *n njegova čast pri Bogu
II,	’eia jJU<*ek<<	!)•— Zakonska čistost
konCevn Usmerja medsebojne odnose za-'’aljeniu °a ne Kredo v njih preko
enih
ruej in ne izgubijo izpred oči
vzvišenega dostojanstva svojega stanu in svojih svetih dolžnosti drug do drugega in do otrok. Takole jih uči sveti Pavel: „To je namreč volja božja, da se zdržite nečistosti; da vsak izmed vas umeva svojo ženo imeti v svetosti in časti, ne v poželjivosti kakor pogani, ki Boga ne poznajo“ (Tes 1,4). — čistost vdovskega stanu veže one, ki so izgubili svojega življenjskega druga. Navajenim zakonske skupnosti jim je osamelost često težka in težka tudi popolna zdrž-nost, pa so prav zato v svojem prizadevanju za čisto življenje posebno ljubi božjim očem in lahko vedno zaupajo v posebno božjo pomoč.
V dveh zapovedih nalaga Bog ljudem čisto življenje kot sveto, neod-klonljivo dolžnost, v šesti in deveti: Ne nečistuj! Ne želi svojega bližnjega žene! Nalaga s tem vsem ljudem, po dolžnosti stanu, skrb za čistost telesa, ki se varuje vseh dejanj, ki vodijo v nečisti greh; za čistost duše, ki zavrača nečiste misli in predstave; in za čistost srca, ki se bori proti nečistim željam in vsem nespodobnim in grešnim čustvom. Ta skrb za čisto življenje nalaga vsakemu v svojem stanu vedno čuječnost in pripravljenost za borbo, zakaj nagon je silovit in nevarnosti za nečisti greh srečujemo v svetu na vsak korak. Jezusova beseda z Oljske gore bodi naše vodilo, ko nas opominja: „Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo; duh je sicer voljan ali meso je slabo“ (Mt 26, 41).
Obe božji zapovedi, v katerih nam Bog zapoveduje čistost življenja, sta kristjanu najvišji razlog, da se varuje vsega, kar bi nasprotovalo in žalilo njegovo stanovsko čistost. In vedimo, da prav nič ne drži govorjenje onih, ki trdijo, da je človeku čisto življenje nemogoče,’ da presega človeške moči. Bog, ki kot Stvarnik popolnoma pozna našo
naravo, ne more zapovedati nemogočih reči. Čeprav je res, da so človeške strasti v tem pogledu močne in silovite, je vendar še močnejša in silnejša božja milost, ki je Bog nikoli ne odreče njim, ki ga zanjo prosijo in jo pri njem iščejo. „On je, ki nas more obvarovati padca in nas postaviti pred svoje veličastvo berz madeža v veselju“ (Juda 24). Sredi pregrešnega in pohotnega sveta je živelo v vseh časih in živi tudi danes mnogo čistih in svetih ljudi, vsake starosti in vseh stanov, „ki so svoje meso s strastmi in njegovim poželenjem vred križali“ (Gal 5, 24). To so pravi Kristusovi verniki, ki jim v dušah odmeva njegova beseda: „Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali“ (Mt 6, 8).
Molimo torej v tem mesecu julij11' ki je posvečen spominu predragocen® Krvi Kristusove, da bi krščanski ver’ niki hoteli biti vedno vredni te neskon čne cene odrešenja in bi se v svoji krščanskih načelih glede čistega življ6' nja nikoli ne dali zmotiti in. okužiti P0 krivih naukih in nazorih brezbožneSa sveta, ki je sovražnik božji. Tako j® namreč življenje v sedanjem svet®' kakor ga napoveduje apostol Juda svojem listu: „V poslednjem času !ia stopijo zasmehovalci, ki bodo živeli V° svojem brezbožnem poželenju. Ti s° tisti, ki napravljajo razkole, ki so čut®’ ki nimajo Duha“ (18-19). Bojmo se j' in molimo, da bi bili pred njih strup0'1 obvarovani vsi naši bratje in sestre s rom sveta. ALOJZIJ KOsMEK1'
JfLCg-O.
GREGOR
HRlB'4lv
Mežnarica je po otrokih zvedela, da govore v gostilni o meji, ki bo šla preko Slemenice. Brž je prihitela v gostilno, da bi bila v stvari preje na tekočem, kakor Zoppernigbäuerin.
Bogotaj ji je na kratko pojasnil resnost trenutka in ji nasvetoval, naj se tudi ona vpiše v tečaj slovenščine, ki ga je odprl gospod župnik. Ženska se je prestrašila. Da bi jo pomiril, ji je Hubert zatrjeval, da položaj še ni razčiščen, da je treba počakati nadaljnih vesti, da je odločitev le načelna, podrobnosti bo obravnavala mednarodna razmejitvena komisija na licu mesta. V veljavo pa bo nova meja stopila itak šele s podpisom državne pogodbe, ki se lahko še dolgo časa odlaša, čeprav bi bilo zanjo nemara boljše, ako bi Tito
kmalu prišel, kajti on in Stalin se
razumeta in bo Stalin mežnarja 8°*°^ takoj domov poslal, ko zve, da je P0!,t‘ Titov državljan.
.............
a V®
Mežnarica se je pomirila in spet P,,
stala boljše volje. Ruhdorfer ji je st;11 težko vprašanje:	-Dj
„Kaj bi storila ti, mežnarica, »k0 mežnarija s cerkvijo prišla pod slavijo, župnišče pa bi ostalo P°d ' „ sirijo ali obratno? Saj veš, da mej0'1 tegnejo včasih tudi okrog vog!ov- | „če se mož kmalu vrne, bi se u1 p moj sin naučiti, kako se maša bere> ^ bi ljudje ne ostali brez maše,“ s® odrezala mežnarica.	nj
„In vi, gospod župnik, kaj bi st ,j v primeru, da ostanete na eni s sami brez cerkve in mežnarice?“
i 0^°Pališče v Osojah. Narcisi na nagrobnih srcomenikih (Lavrič, Kamnik, Pribemik Martinc) zgovorno pričajo, čigava je nekdaj bila Koroška. Danes je tudi Osoje
zagrnilo nemško morje.
k »Ako bi ostala na isti strani kot cer-' tudi gostilna, bi se še vedno dalo miti naprej. Mašo bi imel v kleti, tu ^Podaj, kakor jo imajo v kleti v Jazbi-,a hlizn Gorice ob novi italijansko-
"goslovanski meji.“
»Imenitna rešitev! Maša pri polnih 'h! Tako ne bi pri maši nič več Pr^10 ^upn*I£ v'no P*!' Gotovo bi imel 1 maši več ljudi, kakor doslej. Še z m UvKe strani meje bodo prišli ljudje k s°aSh' k° Geitgeb ljudi v klet pustil,“ '1' kmetje z župnikovo rešitvijo adovoljni.
jas^>a i1' glede zadeve takoj prišli na *!.’ ie Steiner, ki je vino zelo cenil, Prasal gospodarja:
y j”^eitgeb, boš torej dovolil, da se bo v°ji hiši maša brala, ali ne?“
„Zakaj ne? Le v puščico bom v tem primeru jaz pobiral!“ gostilničar ni bil pripravljen občinstvu zastonj odpreti kletinih vrat.
„Se je vendar našel nekdo, ki bi bil pripravljen nadomestiti mežnarja! Takoj jutri se lahko pričnete vaditi v cerkvi,“ je župnik skušal gostilničarja po tej poti pripraviti do rednejšega obiska nedeljske maše.
„Če polovico ofra meni odstopite, pa bom šel naokrog. Jutri bom precej grošev nabral,“ gostilničar povabila ni docela odbil, ne sprejel, ker ni bil sam svoj gospodar.
„Nič ne boš jutri hodil z doma! Jutri pojdem jaz v cerkev, da slišim, koliko krstov, porok, obhajil in pogrebov je bilo letos. Ti oznanil itak nikoli dobro ne poslušaš ali pa prav ne razumeš
in mi potem vse zmešano pripoveduješ,“ je kakor vselej tudi to pot gostilničarka hotela imeti zadnjo besedo. Odkar se je za božič spovedala, jo je farno življenje še bolj zanimalo, kakor preje. Vendar je to pot naletela na nepričakovani odpor.
„če ti ne gre za drugo, kakor za številke, prosi gospoda župnika, pa ti jih bo morda že nocoj povedal,“ gostilničarju ni bilo prav, da bi hodila žena v cerkev le radovednost past, povrhu pa še njega vpričo vseh v nič devala.
„Saj res, gospod župnik, zakaj nam ne bi že nocoj povedali glavnih podatkov?“ je bila gostilničarki moževa zamisel silno všeč.
Tudi župniku je predlog prav prišel. Vpričo številnih nacistov in nekaj bo-govercev je hotel na veliki zvon obesiti njim najbolj neljube dogodke odhajajočega leta.
„Od vsega bo. navzoče gotovo najbolj zanimalo, koliko bogovercev se je v tem letu vrnilo v naročje katoliške Cerkve in koliko zgolj civilno poročenih se je cerkveno poročilo...“
„Jaz mislim, da te stvari ne spadajo v gostilno,“ je v zadnjem trenutku Ža-bičar skušal preprečiti, da župnik ne bi vpričo take druščine spravljal v javnost njegove zakasnele cerkvene poroke.
Tudi glavnim nacistom ni šlo v račun, da bi župnik na podlagi številk utemeljeval, kako jim polzijo vajeti iz rok.
„Jaz celo mislim, da bi zaradi ljubega miru v fari bilo najboljše, ako bi gospod župnik o tem tudi na prižnici ne govoril,“ je Steiner žabičarjeve pomisleke še bolj podprl.
Žabičarju na ljubo je župnik takoj utihnil. S tem pa seveda spet gostilničarki ni bilo ustreženo.
„Zakaj ga ne pustite govoriti? To,
kar je doslej povedal, nima ne glave, ne repa. Zdaj res ne vem, ali bom smeJa iti jutri v cerkev, ali pa bom mor»*9 doma ostati.“
„Ti boš šla v cerkev le toliko, slišiš prvi del maše in oznanila, nal se brž vrneš, da pojdem jaz ofer P® birat' in drugi del maše poslušat!“ ^ skušal gostilničar vpričo mož napi"3'1, vtis, da je pravzaprav on tisti, ki hla nosi.
Njegovo modro razsodbo so vsi 0^° bravali. Zlasti dušebrižniku je bilo V° godu, da je pri vsej stvari ostala koz9 cela in bil volk sit. Vendar gostil1” čarka še ni odnehala:
„Človek vse leto gara. Največkr8
iV-eŠ*
al”

sem za vse sama, pa se še na no Jeta dan ne bom smela v cerkvi m odpočiti.“
„Hm! Za vse sama! Nič nisi z3 sama!“ ji je mož spet ugovarjal. . dar se jed kuha, te res pustimo P. miru. Ko je pa kuhano, takoj vsi Prl demo in pomagamo pojesti!“	(
Gostilničarka je uvidela, da to P^ nič ne opravi in je utihnila. Zato P3 je oglasila mežnarica, ki se je n j. grdo držala in užaljeno gledala Pre Govorjenje o pobiranju denarj3^ namreč mežnarico silno pogrelo. Z3 -kaj časa ji je kar sapo zaprlo. J šele je prišla toliko, k moči, da j® VT ljudmi branila svojo čast:	. ^jl
„Gospod župnik govori kakor bi ^ brez mežnarja. Resnica pa je, da ^ moža v vsem nadomeščam. Le ^ mašo se držim ob strani, ker mi župnik ne dovoli, da bi se okrog °lta in po cerkvi vrtela.“	.-af-
„Prav zato morava biti gostim jeve dobre volje vesela,“ jo je P varjal dušebrižnik.	^
Zadovoljen, da sta si prišla in mežnarica navzkriž, je Ruho° spet povzel besedo:
»Vidite, kako pametno je bilo moje 'Prašanje. Zadevo je treba že vnaprej Razčistiti. Ostane še druga možnost. Udi gostilna utegne pasti na isto stran cerkev in ostane samo župnišče v Soslaviji. Bi v tem primeru vztra-1 da mestu, gospod župnik, ali bi po-°vno bežali od svojih ovčic?“
iz ”Y *em Primeru bi pač Tito sam razil željo, da dam mesto drugemu, g. R zanesljivemu župniku. Ob meji v iz »l. nekai kilometrov itak navadno df v!J0 ijudi in naselijo le zanesljive j(]Uzine kakor je storil tudi Hitler na hrj^U ®taierskega gava,“ je bil duše-draVn,k zaradi vprašanja nekoliko raz-
str”'Meae najbolj zanima, na katero kakn	Pnkopališče,“ je skrbelo
= i Pria> ki je za vse svete postavil Pri lep spomenik.
kako^a^° se ZKOt'‘’ Sa dai° na P°l'
teenu-s° stor'*‘ Pr' Gorici. Tam so po-šfe 'l "nvo mejo prav čez pokopali-PiSo na nek grob postavili kol z na-Galija—Jugoslavija. Na meji Dre,,!^ zasačijo koga, ki na skrivaj listal a eez mejo kako blago in ga ii,i ot6-, ^ato j® prav, da je pokopališče Sitllo ek straneh pri rokah,“ je gospod HoVo" a°lel ljudi nekoliko sprijazniti z
stvarnostjo.
(l05.metje
so postali zamišljeni. Na
ski1J,m Koroškem so malo okusili voj-krozote. Zdaj so tudi oni stali
ajikoVg1)0’ ako teče državna meja skozi ,1^ V.vS*’ kakor so si še pred krat-
reSOtovo bodočnostjo. Torej le ni ‘ePo, ako t Vasi, ka ^««išljaH.
I® keSa]**\se j® poslovil, že po poti se ^kaj jR. V<1 j® v gostilni toliko govoril.
Ti,j-* Z<3 preje odšel iz gostilne! ntti drno-' i
'si kmetje so drug za drugim
pričeli odhajati. Radi bi že povedali ženam, kaj vse so slišali v gostilni.
¥
Dušebrižnik je še dolgo v noč premišljeval vse, kar je slišal in govoril v gostilni. Vedno večji dvomi so se mu zbujali glede resničnosti Bogatajeve vesti. Iz nič kaj prijetnih slutenj ga je o polnoči predramil Tratnikov zvon, ki je naznanil konec starega in začetek novega leta. Dolgo in resnobno je ptvič brnel sredi mrzle novoletne noči.
Gospod Simon se je zopet zamislil: Kaj vse mu utegne prinesti novo leto 1948! Bo tudi to leto zaključil na Sle-menici? Ako bi bilo res, da Tito dobi Slemenico, se bo pač moral umakniti drugemu gospodu. Na Koroškem ne bo več potreben, ker se bo toliko nemških duhovnikov umaknilo iz južnega dela škofije, da jih bo tudi za severni del dovolj.
Če pa se je Hubert vse skupaj le izmislil ali je kdo njega samega v Bistrici navlekel, utegne na Slemenici ostati vse pri starem. Na vsak način bi rad ostal na fari vsaj do birme. Če mogoče, bi v jeseni imeli v fari še misijon, ki je za to misijonsko ozemlje res zelo potreben. Nato pa, če že mora tako biti in če bodo vsi drugi odšli, bo treba počasi misliti na odhod v Ameriko. Pavel ima prav. Na Koroškem je položaj še zelo negotov. Sploh utegne kmalu izbruhniti nova vojska in zato res ne bi bilo pametno čakati nanjo na Koroškem, kjer smo vsem v napoto. A preje bo še s pripravo na birmo veliko dela. Bog daj, da bi se dotlej še drugi nacisti in bogoverci približali cerkvi! Saj so prijazni na videz. A bogve kake naklepe nosijo v srcih. Da bi vsaj sinočnji pogovor v gostilni ne imel težjih posledic si je že v polsnu želel dušebrižnik.
BLAGRI
7. BLAGOR NJIM, KI SPOŠTUJEJO Glas.
Jaz sem brezimni, ki že stoletja kričim, ne da bi me poslušali. Pa vendar ne zahtevam nič takega, da mi ne bi mogli ugoditi brez škode. Ne beračim ne kruh ne denar. Ničesar nočem vzeti posestnikom. Ne zahtevam nikakega deleža.Jaz sem glas vseh tistih, ki trpijo, ker jih ljudje ne spoštujejo: glas deklet, ki žive nečastno; glas otrok, s katerimi močnejši ravnajo surovo; glas Judov, ki jih kristjani zasramujejo in zasmehujejo; glas linčanih črncev, zaničevanih plemen; obrekovanih narodov; kulijev, ki se potijo, pa jih psujejo; revežev, ki bi radi nekoliko pravičnosti; množic, ki jih brezsrčna industrija preriva sem in tje; žena, katerim očitajo številna materinstva; celo glas narave, ki jo uničujejo brez sramu, vse opustošene lepote, pohojenih cvetlic, pobitih ptic, podrtih gozdov, požganih cerkva. Sem bolestni glas žrtev vseh uničevalnih strasti.
Učenka.
Kakšen glas je to? Ali naj si zamašim ušesa, da ga ne slišim, ali moram široko odpreti svoje sočutje, da ga sprejmem?
Učenik.
Ko bi ti bolje poznala znak tega glasu, ki joče, bi lahko razbrala nekaj zdihovanj mojega Duha. Povem ti, kaj ti je storiti: Tvoja prva dolžnost je,
prisluhniti temu ječanju, ki se dv!£3 iz trpinčene narave; kajti resniČD0’ celo pri tvojem najbolj običajne111 ravnanju še zaznavam le premnož6’ krat premalo spoštovanja. Vpričo n1®' jega dela se ponašaš surovo, brez°^ zirno. Rad bi vlil v tvojo dušo po kaP Ijah blagor spoštovanja.
Učenka.
Govori, Gospod. S sklenjenimi kami te poslušam, kakor nekdaj N* rija v orientalski hišici, ki je v taniji prejemala tvoj obisk.
Učenik.
Vse moje delo je božje. Edino gre^. ki je od ljudi, ga more spravit’ nered. Hočem, da spoštuješ brez držka vse, kar prihaja od mene; ^ se naučiš zreti moje delo z očffli’ ,j jih očiščuje in bistri vera, da n#0^ ne izustiš prostaških misli o m0V ^ stvarstvu ter da ga ne prijemlje umazanimi rokami.
Mojih blagrov boš deležna, ako prej spoštuješ sama sebe, brezm
, ......... _	_ ejn;
Ne poslušaj nikdar odmevov °n-nekdanjih bogokletij, ki mečejo za -
vf
prevzel za svoje bivališče. V zaD^' vanju ne more koreniniti nikaka ■ nična čistost. Ne moreš brez Pr ^
čevanje in sramotnost na telo, ki prejela od mene in ki ga je Sveti
slovja biti ponosna, da si devic3’
sr3'
z3'
ar'
se sramovati, da si ženska. Tvoj3 mežljivost naj ne bo zgolj boječ3 drega; to je le slabotno čustvo; več, ker v sebi spoštuješ vse lo, se boš vedela varovati vseh
Caščenj, kakor hranijo v svetišču blagoslovljene liturgične predmete. Pa JUbiti moraš svoje telo, ki sem ga °Cirešil s svojim trpljenjem in ki mi Jo Posvečeno.
Navadi se spoštovati vso naravo. ' 1 ti dana v uporabo, da jo uničuješ. s eono sem jaz njen stvaritelj in gospodar. Človek ima samo njeno upra-Ijstvo, kakor nekdaj v zemeljskem aJU pred padcem. Hočem, da jo Iju-kot svetišče in da ti, ki si krist-S^oka, (j0 (jeja tvojega Boga nimaš spoštovanja kakor Indijci, ki se anijo usmrtiti karkoli. Ne obsojam Varjev, celo krvavih klavnic ne. Dr-so bili, ki so mi dobavljali les v,, ’j10!0 delavnico v Nazaretu, in ob ZalH • izgubljenega sina je oče dal t; ,ati pitano tele. Toda prepovem Vs	veselje ob uničevanju in ob
2'jT. teh krvoločnih divjaštvih, ki se Pmi ljudje opajajo.
«lobPOŠtuj	moj°	Previdnost. V
Vil J0' vseb delujem, ne da bi me 2 b. Ne prevračaj mojih namenov Po fPr^mern° gorečnostjo in z nasil-Viri	Pri ljubezni hočem vselej
s^^b da blesti spoštovanje. Ne za-pj. nikdar nevednosti otroka ne pj. .seine zamorca, ne kaži nikoli Piti ua leuleegu nerodnega napora Wn’•	slabosti.	Spoštuj v sla-
t in tipajoči sedanjosti bodočnost, je Sveti Duh vanjo skril kot Pjep Spoštuj preteklost, ki uživaš itUe 0 dediščino, vso množico brez Iptja'fi ^ ^1,62 obličja, ki je že tisoč-jev delala zate; delo neznanih zidar-Zs.v'ef1 80 zgradili stanovanje, tvoje kl0sty ’ P°trpežlj ivost kamnosekov v ’ ki hodiš čezenj in trud tlakar-
skih družb po vseh cestah, ki jih tvoja noga tepta.
Ne zaničuj človeškega rodu. Misli le na to, da je v deležu tvojih bližnjih mnogo slabosti in nesreče, in da bi tudi ti, ko bi bila okusila stisko gladu, osamljenosti, slabo plačanega dela in žalosti, ki je nihče ne tolaži, podlegla kakor toliko drugih, privlačnim skušnjavam s ceste.
V vekovitem delu Kitajske, Japonske, Indije ali Afrike, v trdovratnosti Judov, ki jih je zadelo toliko preganjanj, v umetnosti inozemskih narodov, v njihovih običajih, jezikih, zlasti v vnanjem videzu si nikoli ne smeš dovoliti, da bi kaj zasmehovala ali zaničevala.
Blagor njim, ki spoštujejo. Nekoč sem dal sv. Petru ključe nevidnega kraljestva. Bogoznanci so napisali debele knjige, da so razložili, kake posebne pravice vsebuje to preprosto dejanje. Tudi tebi hočem izročiti nadnaraven ključ, ki odpira vrata tam, kjer nasilnost zaman udarja ob nje. Ključ, ki ti bo omogočil uvesti povsod, brez vloma, poročilo božje resnice ter ti bo dal brez boja in brez prerekanja skrivnostno moč do duš. Vzemi ga. Ta ključ je spoštovanje. Spričo njega odpori izginjajo in globina src se predaja radovoljno. Spoštuj moje delo, pa bo hkrati tudi docela tvoje, v miru in milini.
O. CHARLES
Prevedel fr. Herman Vodenik O.C.Ref., ki je 7. aprila tega leta umrl v Franciji. Za Slovence je še v domovini prestavil znano knjigo španskega pisatelja Alfonza Rodrigueza „Vaja v krščanski popolnosti“.
R'rščanska družina je zadnja postojanka, na kateri se bo odločil boj med vero in nevero.
Spontanost, svoboda in osebnost
Naš priznani kulturni kritik in esejist dr. Milan Komar prinaša v 3. letniku Meddobja (str. 237—243) v obliki nekakih aforizmov svoja „Razmišljanja ob razgovorih“. V celoti zanimive in ob pravilnem umevanju splošno utemeljene misli vsebujejo v osrednjem delu nekaj presenetljivih ugotovitev, ki jih je po mojem mnenju treba umevati z nekaterimi pridržki. Na tem mestu so med glavnimi in vodilnimi mislimi, ki se dotikajo važnih filozofskih, psiholoških in vzgojeslovnih načel, tele: 1. Poudarjanje volje in govorjenje o moči volje označuje kot kantovstvo, kar je filozofsko vprašanje; 2. to kantovstvo predstavlja kot značilno'za našo slovensko katoliško vzgojo in Kantu daje zato naslov „slovenski cerkveni oče“, kar je po svojem značaju kulturno-zgodovinsko vprašanje; 3. v tej zvezi proti temu in proti umu in abstraktnim načelom, previsokim idealom in strogi uradni dolžnosti poudarja spontanost, spontana čustva in gone ob konkretni stvarnosti, kar zadeva na osnovna etično-pedagoška načela. To je podano v okvirju kritike naše katoliške vzgoje v času našega rodu z namenom, da proti osnovni zmotni usmerjenosti v vprašanju volje in spontanosti spomni rta pravo krščansko stališče glede tega.
Ta vprašanja verski list, kot je „Duhovno življenje“, morajo zanimati. Zato naj mi bo dovoljeno porabiti to priliko, da ob njej v nekoliko širšem okviru kratko označim, kar je po mojem mnenju katoliško stališče v teh vprašanjih. Pokazati hočem na ta vprašanja še z drugega vidika, ki naj dopolni in omeji avtorjeve ugotovitve in še z druge strani osvetli pravo stvarnost, ki si jo spoznati moramo iskreno prizadevati.
Moderna psihologija v človeku vedno bolj razkriva bogastvo in poudarja važnost njegovih podzavestnih globin,
ki so vir vsega njegovega psihične? življenja, človekovo podzavest poj®u_ jejo nekateri kot pravo podzavestno de. lovanje, od česar pa naj bi le nek" prodiralo v območje zavestnega do*1 ^ Ijanja. Modernizem je tako govoril podzavestnem dojemanju in teženju, 'J da je nazadnje in v globini vse seksu» ^ nega značaja; to da je v človeku ^ drževano in potiskano v podzavest,
sublimirano v drugih oblikah vpliva
—	J11 v 'h
življenje, deloma pa je vzrok psihic11’ motenj in bolezni. — Drugi spet Pr‘
vega podzavestnega, t. j. nezavestn^?''
psimcnega delovanja ne priznajo. ‘V prvi imenujejo podzavestno doživlja’’! ’ je tem v resnici zavestno, a le r»’’ ’ polzavestno doživljanje, ki mu drug» usmerjena življenjska pozornost ne P., sti v območje popolne in jasne zave5 ' to je neko obrobno, nejasno in megle psihično doživljanje, ki obdaja Pra';{
y -------- —■ "j‘-‘“j'--j	jr
jasno psihično zavest. Prava podzaV ^
in res nezavestna osnova človekov®’’’ psihičnemu življenju pa jim je le V tencialnost v naši duševnosti, nezave ^ ni „procesi“ in bogastvo naravnav dispozicij, ki so v duši nezavestno, ■' iz njih izhaja vse zavestno delovanj Del te podzavesti je usedlina pretekle^, zavestnega psihičnega doživljanja, A vsako pusti za seboj v duševnosti sl® četudi se jih človek v sebi ne za'"®1 del teh podzavestnih naravnav P»^
spet dan po naravi in dedovanju. n. pr. naš um po naravni usmerjen»-
_______ in volj
za dobrem, po sreči. V fizično-psihič”6^
nujno išče za vzroki pojavov
in nesamohoL
redu
so take prvotne m nesaii,^" v naravnave v nas nagoni, ki so v du* ^ nosti že neodvisno od spoznanja, P® " udejstvujejo šele pod vodstvom ®u20ji ga dojemanja in teženja (n. pr. se samoohrane in plemenski nagon, .t,). javljata v različnih oblikah, nag0”1^. Iz teh podzavestnih psihičnih n
Št.
Jakob v Rožu, kjer so 27. aprila proslavljali petdesetletnico tamošnje narodne šole. šolo je videti na desni strani slike.
bi
K v’ naj jih pojmujemo že tako ali dru-nac®! se pod različnim notranjimi in zu-l^inni vplivi porajajo zavestni psi-Vp«1	je odtod vsa dinamika za-
Ve nega psihičnega življenja. Ta v za-tan Se porajajoča podzavest je spon-S(.v°st> čeprav izraz ni strogo znan-s>) eih i11 je le po tem in v zvezi s tem s>j ";anp> kar se tako imenuje. To so borb! Psihični deji, ki so pred svo-Potr v, ^biro in odločitvijo volje in pred n; vi m urnskim spoznanjem, ki pač v ,, , ^ožno ob objektu, ki še ni bil Po m zavesti.
. Svoboda in osebnost ^iztn ^nsi;inktivnem, gonskem dina-boga 'j1 iz podzavesti v spontanost je Hega vY° _in prva podlaga vsega psihič-bog.,, 2lvijenja. To že daje neko in sicer tein .° Vsei)ino človeški osebnosti. A v ose];,’6 , *eie zS°ij empirično-psihološka bakoj. • ^ P°jein osebe in osebnosti, dar v,111 Vedno točno določen, nam ven-2Vi^n0 P°meni ve^> etično oseb-akladi podzavestnega in sponta-
nega bogastva postanejo v etični osebnosti res „osebna“ last, po svobodnem sprejemu one danosti. Energije spontanosti tu preidejo v območje svobod in oblikujejo pravo, etično osebnost.
To prav je tudi namen vseh podzavestnih energij in naše spontanosti: gradnja etične osebnosti. V njej vse nižje prejme svojo dopolnitev in ima svoj globlji smisel. V tem je specifična človekova veličina in njegova odličnost, etična dobrost, ki ga dela dobrega v njegovem najglobljem središču in dobrega v celoti, ne le v nekem pogledu. To prepričanje je tudi splošna last mislečega in plemenitega dela človeštva. Krščanstvu je to ena osnovnih resnic v pojmovanju človeka. Vse drugo v njem je pogojno; težnja za najvišjim svojim usovršenjem in svoji najvišji sreči v izgradnji svoje etične osebnosti po nravnem delovanju je brezpogojna dolžnost in iz razodetja vemo, da bo po tem tudi dosežen ali izgubljen naš končni cilj, ki o njem iz istega vira vemo, da je nadnaraven. Torej je v nravnem delo-
■vanju in etični osebnosti sploh najgloblji smisel našega življenja.
Etična osebnost je človek po svoji duhovni naravi: po svobodi, ki je po njej gospod dejanj, čeprav pod vplivi najrazličnejših nagibov, ki ga pa ob omejenih in ne nujnih vrednotah ne prisilijo k določenemu dejanju, ampak se zanja po svobodni izbiri določa iz sebe; in po umu najprej, ki to svobodo omogoča.
Današnje materialitično in pozitivistično mišljenje tudi na tem polju izkustvene psihologije večkrat brez globljega zanimanja za vprašanje samo ob prehodu iz podzavesti preko spontanosti v polnozavestne in premišljene življenjske akte v človeku kratkomalo predpostavlja determinizem, nesvobodo volje. Ob ugotovitvi vpliva podzavesti na zavestno, osebno delovanje imajo to delo-vanje volje za nujno in jim je nujni učinek takih v podzavesti danih vzrokov. človek se tako predstavlja nasproti podzavestnemu fatalnemu dinamizmu in spontanosti kot brez moči; po drugi strani se večkrat poskušanje zoperstavljanja s tega stališča kar kratkomalo predstavlja kot psihično škodljivo; vse naj dobi poln izraz v polni zavesti. Tako tudi n. pr. čuvanje skrivnosti in izživljanje seksualnega značaja ne spada več pod etično ocenjevanje; saj jim je tudi zavest krivde samo še psihološko-pato-loški problem, ki mu zadostuje zgolj psihoterapično zdravljenje. Ne moremo tajiti patoloških primerov, ki so možni na vseh poljih; a ne velja to kot načelo, ki ruši ves objektivno veljavni etični red.
Novodobni pozitivizem v poudarjanju konkretne stvarnosti proti krščanski abstraktnosti zametuje metafizično „stvarnost“, ki je krščanskemu svetovnemu nazoru bistvena; v psihologiji dosledno izključuje iz reda vrednot vrednote metafizičnega značaja, etično-religiozne, in ne prizna smisla abstraktnim načelom in so mu seveda vsi specifično krščanski ideali neprikladni in blodni.
Če se je kantovstvo odpovedalo redu
vrednot, to stališče svet vrednot orne' juje in njih red zruši. Vsak na svoj način zametujeta najvišje vrednote-zlasti najvišje Dobro samo. Tako oba vodita v prometejsko duševnost: ob izgubljenem težišču vsega vrednotenja človek to prenaša ven iz središča in vase. Oboje je bistveno ista blodnja, za to dobo začeta v humanizmu, in noben0 od teh stališč ne prinaša iz nje danaS' njemu človeku rešitve.
Ob velikem napredku in uspehih erf1' pirične psihologije, ki ji v tej tvarin1 ni držala koraka in je kontrolirala fü0' zofija, je pozitivistično mišljenje V°' stajalo splošno, ne da bi se zavedal1 zmot, ki jih vsebuje in ki jih po svoje111 svetovnem nazoru odklanjamo. Pod vti' som tega mišljenja se ob poudarjanj0 podzavesti in spontanosti večkrat zmanjšuje pomen uma in vsaj omejuje svoboda, četudi jo v načelu priznamo.
Danes opažamo, kako se položaj ' tem zboljšuje in ne le katoliški filozof1’ ampak tudi psihiatri ločijo zaslugo 10 resnico Freudove psihoanalize od Prl' mešanih zmot. Jasno se opaža težnja P0 razširitvi polja vrednot v psihiatriji n11 etično in religiozno področje, izviti iz oklepa determinizma v razlagi 10 zdravljenju nevroz (kot da bi jim bn° nujen vzrok zamorjene instinktivne zC' Ije) ob poudarjanju pomena človekove^ svobodneega odziva v svetu vredno1’ Freudovi metodi že v marsičem očital0 zastarelost in da sama trpi na teIT1. času značilni nevrozi, ki je iz zrušeni reda vrednot. Že se vračajo k osnovn110 resnicam krščanskega svetovnega 1,3 zora.
Etična dolžnost
Glavna in pravzaprav edina, a „ brezpogojno nujna omejitev spontano® ^ je po etični dolžnosti. To prizna in P°z udarja proti etičnemu indiferentizm0 drugimi zlasti krščanski svetovni naZ°af Naš um mike spontanosti ne le spo21}.^ da jih more svobodno hoteti, ampak J tudi spozna in razlikuje kot dobre ^ slabe; prvi so po umu, po pameti, dl gi proti umu in pameti, proti vesti- . tem je tudi brezpogojna dožnost sto1
9,1 opustiti in po dejanju hvala ali Staja, vse iz istega po naravi danega Slasu.
, vČl°veku, ki veruje, je ta glas vesti r^žji glas; t. j. spozna, da je zadnji ernelj te brezpogojne obveznosti v Bo-j’U! ki nam po naši naravi, umu, daje a nravni zakon. Mi ta nravni red le ^Poznavamo, ne moremo pa ga avtonomno spremeniti. Vernemu kristjanu a dolžnost ni zgolj etična, ampak tudi ferskega značaja, in ve, da v ravnanju P° Vesti Bogu služi in gre do cilja, ki iz razodetja pozna, ki je v Bogu. Res niso spontani miki vsi slabi; Pravzaprav nobeden ni slab, t. j. for-aln° slab v moralnem pogledu. Tako abo je šele dejanje volje ob tem „sla-foeni“ (t. j. proti pameti) miku. Pod i rtrialno moralno ocenjevanje spada le, ^ar je svobodno. So dobri spontani miki. 6 Več, kar vemo iz teologije: dejanska ^ost, ki z njo Bog človeka nagiba k i e!'eavnim dejanjim, je prav v spon-dejih duše, v notranjih razsvetlje-in navdihih.
^ A v človeku so slabi spontani miki, edno teženje, ki je tako močno in gjoj^bini tako pestro. To uči etika in stv	Pojasnjuje to antropološko
kr ;[1lnost razodetje v nauku o izvirnem aui ' ,i'eSa n. pr. ne upošteva Rousse-sj antropološki optimizem. A kdcu* r6g skreno pogleda v srce, bo v njem Pih i9®6! izpolnjen seznam tudi nered-
Vfenji
Sledit- naso spontanost tedaj moramo daljg1 i"ucii Poti etičnim vidikom in IJtigv. uP°števati pravi red vrednot. ba(j e brezpogojno obvezne vrednote so speeir^j Psihološkimi; svobodno, ki je odg0 Icn° človekova odlika in po tem Zg0j- orr|ost (actus humanus!), je nad kost ^hontanim; etična človekova oseb-kaiv;x-e več ko zgolj psihološka in je za kar si v življenju brezpo-

Ob nUino moramo prizadevati, ija;	?oudarjanju spontanosti zato ve-
tetp	IPrej presoja spontanosti in po-
^StorrStOSt dobri spontanosti in nikar 2ahtev s^a.bi spontanosti. To je etična a> Etično pa presoja spontanost
praktični um, pamet, vest. Ne moremo tedaj poudarjati spontanosti proti umu, če naj v sebi očuvamo specifično človeški značaj, ki nam ga v delovanju daje prav um in premislek. Saj imamo dokaz potrebnosti prave etične presoje prav tudi v razumarjih,. ki so celo ob teoretičnem poudarjanju važnosti uma sami preveč pod vplivom nekontrolirane slabe spontanosti, spontanih čustev. Ni nam treba zavračati zmotnosti moralnega skepticizma, ki bi ga sicer kdo iz tega mogel izvajati (češ: človek pač vedno dela pod določeno spontano čustvenostjo in pod vplivom te tudi vse presoja in ne more spoznati objektivne etične pravšnosti objektov). Če ne spozna vsega vsak posameznik in more biti v zmoti, pa spoznajo morda drugi in je s tega vidika potrebna vzgoja vesti. Napačno moralno ocenjevanje je pač nepopolnost, iz katere si mora človek prizadevati, ker mu vedno ostane cilj vsestransko usovršenje, zlasti v etičnem redu.
'človek kot moralna osebnost ne sprejema zgolj pasivno spontanosti, kakršna se mu nudi, ampak je v nekem pogledu gospodar svoje spontanosti. Poleg etične izbire med objekti spontanosti, o čemer pravkar, tudi v veliki meri svobodno usmerja svoje psihično delovanje v to ali drugo smer. Vse to mu pa v neki meri oblikuje njegovo spontanost. Pridobljene naravnave v njegovem umu in volji in v čutnih zmožnostih pomenijo oblikovanje podzavesti in po njej spontanosti po njegovem svobodnem delovanju. To mu pa moramo priznati, sicer je vse govorjenje o vzgoji in samovzgoji brez smisla.
Krščanska vzgoja
Med glavnimi resnicami, ki na njih temelji krščanska vzgoja so: človekova svoboda, razlika med etično dobrim in zlom, etična dolžnost kot božji glas, dolžnost moralnega izpopolnjevanja osebnosti, človekov končni cilj in plačilo v večnem blaženstvu; popolnejšo in novo vsebino daje vsem tem resnicam razodetje.
Upoštevajoč vse te resnice, kot jih mora, ima krščanska vzgoja poseben značaj, ki se mu ne more odpovedati, sicer bi zgrešila svoje poslanstvo. Če je naš končni smoter v onostranstvu, ki je prav tako resnična realnost kot katerakoli druga, in upoštevajoč razodeto in deloma po izkustvu spoznano stvarnost padlega človeka, ta vzgoja ima nujno metafizično usmerjenost in vključuje med osnovnimi zahtevami odpoved in samopremagovanje, čeprav to ni samo sebi namen. Res svet težko ume to krščansko stališče, a prav s tem dokazuje, da je krščanskega kvasu potreben. Saj globlji duhovi tudi v naši dobi vidijo v tem reševanje današnjega človeka. Če se krščanstvo odpove visokim idealom in moralnemu idealizmu, kdo bo še k njemu pozival! Krščanstvo mora prekvasiti prav s tem naukom današnjega človeka, ne sme se pa samo dati prekvasiti svetu po naturalističnih načelih. Razumljivo je, da je za to vedno bila nevarnost in je med obojnim duhom vedna borba in drug drugega napadata tudi iz srede lastnih vrst. Amerikanizem v katoliških vrstah se je n. pr. temu upiral in današnji čas „rock and rolla“ in najsvobodnejše spontanosti tudi išče opravičila. Z oznanjanjem spontanosti proti visokim idealom, ki zahtevajo odpoved in samopremagovanje, se moremo laskati duhu časa in današnji povprečni človek nas bo rad slišal. A s tem ne bi bili več vodniki človeka v današnjih potrebah. Menim, da današnja kriza na polju vzgoje ni iz pretiravanja uma in volje, ampak bolj iz njiju zapostavljanja in anarhije neurejene spontanosti.
Prava verska in katoliška vzgoja ne more mimo samopremagovanja, ki predpostavlja seveda uveljavljanje pameti in svobode. Cerkev zavestno in strogo odklanja sisteme, ki to prezirajo (n. pr. Tyršev sistem). Seveda nasprotniki katoliško stališče napadajo in versko vzgojo smešijo, kar vse je z njihovega svetovnonazorskega stališča razumljivo.
Pod vplivom današnjega naturaliz-
ma v vzgoji je tudi med nami nevaf' nost za podcenjevanje verske vzgoje-Enostranstvo te vzgoje se pretirava-Seveda vzgojno nikdar vsega ne bom0 mogli storiti, da ne bi bilo možno storiti več. A ta vzgoja, ki je zanjo res značilna enostranska usmerjenost in nujno vključuje odpoved, ni enostranska, ampak vsaj indirektno zajema h1 plemeniti vsega človeka. Pustimo drug® dokaze in samo poglejmo vzgojne sadove v družinah, ki je v njih versm duh, in v onih, kjer ga ni.
Vzgojni zavodi, tudi verski, imaj0 svoje dobre in slabe strani in so r®s nepopolni nadomestek družine, zlasti J® v njih otežkočena individualna vzgoja-Po drugi strani pa nudijo marsikaj’ česar družina ne more. Vzgojno nikda^ vsega ne bodo mogli storiti. A katoh' škim verskim zavodom je glavna dobra verska vzgoja, kar je najboljša Prl' prava na življenje. Če so to izvršb1’ so storili mnogo; če tega niso, svoje£a obstanka niso opravičili in jim ga vS® drugo ubadanje ne opravičuje. Tudi vest dolžnosti, ki je danes tako manjk"’ je krščanski vzgoji eden važnih vzg°J nih ciljev.	^
Seveda se rado zgodi, da ima zavodu o prostosti spontanosti in spr _ ščenosti druge misli vzgojitelj in dr ge gojenec. Vedno je tako bilo in ostalo. A kdo ima pretežno prav in k je imel prav pri katoliški vzgoji v n^ preteklosti, je drugo vprašanje. ReS Jg, tudi, da je v vzgojnem objektu, med £. jenci, navadno velika razlika: so vzg J Ijivi in manj vzgojljivi, ki iskrene n mene in nagibe vzgojitelja razum®! in ki jih nočejo umeti. Seveda kr
anja
odpovedi in samopremagovai
ie gre. Že navadni najnujnejši r-i
neke
tudi ne gre. Ze navadni najnujnejša v zavodu in lepo vedenje zahtevata posameznika precejšnjo mero prema= vanja svoje spontanosti.
Seveda dobro in plemenito spont»^ teženje krščanska vzgoja goji in ne stopa vsevprek proti čustvom; n. usmiljenje, pogum, srčnost (n. Pr- \ stanovski dolžnosti, ki terja žrtv ^ ljubezen, strah, žalost (n. pr. nad £

^0ln, kesanje), upanje, veselje, pač vse ^obro in plemenito. Zato po drugi stra-spet krščanstvu očitajo čustvenost ln da je le stvar čustva in tako očitki Padajo z vseh strani.
Volja, krščanstvo in Kant Volja (svobodna volja, voluntas ut ,.atio) se mora v človeku večkrat uve-Javiti in se dejansko uveljaviti proti sprotnemu teženju njegove .sponta-,°sti. Seveda to ni brez nagiba nekih rednot, recimo etičnih. Kdor v fizičnem
j^du premaga velik odpor, dvigne težko ga imenujemo močnega. Tako
t-udi
v v moralnem redu imenujemo člo-eka močnega po posebnem razpolože-
Pjh njegove volje ob preizkunjah in te-
ža-
yah; ko se n. pr. ne maščuje ob težki
v lvici, vrši svojo dolžnost kljub ne-j^rriosti. To vse je iz volje in njo zato y611 ujemo „močno“. Ni nujno to zmota iz l^uutovstvo, ampak zgolj analogno v ^unje o realnosi psihičnega reda, r jUju volje, po analogiji iz fizičnega Ha ’	mišic in njihovega uspe-
, ' Res bi to moglo zavesti v napačne kot ■ Ve 0 te-i duhovni realnosti, volji, v , J6 to pri neumevanju analogije la ^0- A to je stvar le znanstvene raz-eiln narave in delovanja volje, ne lo-0 Vprašanje kantovstva. (Saj tudj W Prizna, da je ne le možno, ampak z z /^vadno, da so dejanja v skladu Šibo n°m	razRenih drugih na-
pe v>. ne le iz spoštovanja kategorič-lrnPerariva; le to mu tedaj ni mo-Pijjjj0’ ampak le legalno.) Med moder-voli PsjR°logi nekateri namreč uče, da ip0-^ ui zmožnost, ki bi v sebi bila Pasriv se HrePila> ampak pod danimi SvoK j zg?lj odloča in med možnostmi čepe n° izbira; a ne sledi nujno dolo-aiUn t ,naSibu, morda najmočnejšemu, da a- 'ma neko svobodo nad nagibi, ija ja 'iuinčenemu odločujoč vpliv. Vo-dejaJ . v tem 'pomenu gospodar svojega boH Ka’ Prav te svoje izbire. Volja je s!pe}. kretnica, ki na tračnicah določi l°Van Vozila; tako odloča ona smer de-hioč Ja‘ A se ne krepi. Kar imenujemo v°ije> je dejansko le moč nagibov.
Vzgajati voljo pomeni, predstaviti umu prave in odločilne vrednote, ki naj voljo nagibajo. Ti nagibi pa so najrazličnejši. Tudi abstraktna načela morejo imeti za tistega, ki jih je doumel in mu pokličejo v spomin dojete vrednote, silno moč. A vse to je samo eua, res dobro utemeljena razlaga o moči volje proti tistim, ki zmožnost volje pojmujejo kot v sebi močno ali slabotno m kot da v sebi krepi, ki pa zato niso
nujno kantovci.	(
Tudi izraz „ta človek nima volje moremo pravitno umeti: se ne odloča po diktatu pameti, ampak po spontanem nagnenju; „naučiti se hoteti“ pa pomeni prav nasprotno. ....
Seveda more tako govoriti tudi pravi kantovec. A ti izrazi sami in poudar-ianie volje niso še dokaz kantovstva, ampak večkrat pomenijo le poudarjanje svobode, ki je danes tajena. Ni to nujno nekatoliško, ampak more biti pozitivno katoliško stalisce.f
Še bolj previdni moramo biti v očitku kantovstva pri res katoliškem^ izobražencu in vzgojitelju in še bolj pri očitku kantovstva splošno slovenski katoliški vzgoji. Med krščanstvom in kan- t tovstvom je v osnovnem nauku tolikšna razlika, da je že a prion ta povezava nemožna, razen če bi si upal tvegati trditev, da pri nas ni bilo pravega krščanstva. Vzgoja namreč predpostavlja določeno stališče v važnih filozofskih in verskih vprašanjih in da bi pri nas katoliška vzgoja ne bila, splošno gledano, na osnovi krčanske resnice, ne moremo reči. Zgolj sorodno izražanje, ki je med sočasnimi filozofijami . razumljivo, še ne dokazuje medsebojni prevzem nauka. Sicer bi tudi današnjemu ortodoksnemu katoliškemu filozofu kdo moral očitati kdaj hegelstvo, dialektični materializem, kar bi pa bilo popolnoma zgrešeno.
Ne da bi označil osnovni nauk kantovstva sploh, naj omenim le glavne razlike o vprašanju volje in etike, o čemer je tu govor. Najprej v krščanstvu ne dokazujejo kantovstva poteze, ki bi bile obema skupne, pa jih ima krščan-
stvo iz sebe. Taka sorodna poteza je moralna resnoba in brezpogojnost etične dolžnosti in prepričanje o nujnosti žrtev pri nravnem izpopolnjevanju, kar je značilno tudi za nauk kantovstva. A kantovstvo to čisto drugače pojmuje in utemeljuje kot krščanstvo. Nekaj drugega je kategorični imperativ ob avtonomiji kantovske volje, ko moralni „kategorični imperativ“ krščanstva.
Kantova volja in etika je avtonomna, ker je v kategoričnem imperativu človek sam sebi zakonodajalec. Tako je Kantova etika v bistvu laična in ateistična. Saj metafizične resnice (Bog, duša, svoboda, nesmrtnost) niso umsko izvestne (spekulativni agnosticizem), ampak so v nas tvorba volje. Ta namreč v „praktičnem umu“ naroči spekulativnemu umu pristanek nanje. Vera je pri Kantu umsko neutemeljena in negotova. V tem je značilna avtonomija Kantove volje in etike.
V tem je tudi kantovski voluntarizem in antiintelektualizem, katolištvu pa večkrat nasprotno očitajo intelek-tualizem. Tudi sicer je v vseh navedenih oznakah kantovstva krčansko sta-liče nujno popolnoma nasprotno. Nam je etični „kategorični imperativ“ nazadnje izraz božje volje in tako učimo v tem pogledu heteronomijo človeške volje in etike. Vsemu je temelj vera, ki je iskreno umsko prepričanje o metafizičnih resnicah. Kristjan iskreno sprejema te objektivne danosti, ki niso odvisne od njegove volje. (Pustimo vprašanje svobode v veri kot jo uči katoliški nauk, kar nikakor ni kantovska avtonomija volje.) Krščanska etika je religiozna in ji prav religija daje najtrdnejši temelj in nagibe.
Res naš nauk o svobodi tudi vključuje neko avtonomijo volje, kar pa je nekaj popolnoma različnega od kantovske. Naša volja je avtonomna nasproti stvarem, ki ji nobena v svojem imenu ne more nalagati dolžnosti in je ob nagibih vendar gospodar svojega dejanja. In etika je avtonomna v tem pomenu, da je po zakonih, ki so v človeški naravi.
Dalje je za kantovstvo značilen etR' ni formalizem in rigorizem, ki je sp®1 iz posebnega pojmovanja kategoričnega imperativa. Ta mu je edini moralni na gib volje in mu je moralno le, kar 1 iz tega imperativa, zgolj zaradi eticn dolžnosti, iz formalnega značaja za' kona kot takega; vsak drug nagib d je iz samoljublja (kazen, plačilo) } zato nenraven. Ne uči pa, da bi b1 nemožno tudi ob drugih nagibih ^e'°. vati; to je kantovstvu celo navadno, to mu tedaj le ni res moralno. Tak je ta etični sistem odtrgan od hierarhd vrednot in nagibov.
Nasprotje med tem stališčem in k . čanstvom se vidi že v tem, da katolh veri in morali kantovstvo večkrat oči ^ utilitarizem. O vsej hierarhiji vredn0^ in nagibov, ki oblikujejo krščansko zl Ijenje, nam ni treba govoriti. V te okviru si vedno zastavljamo najra ličnejše „cilje“, ki se za njimi ženem ' Cilji so nagib naši volji, kar kantovsk etika odklanja.
Ne moremo trditi, da bi v teh °sn?e vah moralnega prizadevanja in vzg°l_ slovensko katolištvo ne bilo res krščad. sko, ampak kantovsko. Če v tem kantovstva, ga tudi iz krščanstva gag mega razumljive analogije nikakor dokazujejo.
Krščanstvo dopušča še vedno ke meje različnega osebnega doživU . nja bogate njegove resnice, ki je v vS . polnosti itak nihče ne more izčrpa1^ Ob popolni ortodoksnosti so možni lični, na videz si nasprotni relig102 tipi; intelektualistično kot afektiy1^ usmerjena duševnost more biti v nJeI^ popolnoma utešena.Drug drugemu P‘ morata priznati pravico biti druga®®.
in ga ne soditi po svoji usmerjenos ;
kot da bi bila edino pravilna. Tako slovenskemu katolištvu, menim, P° n kih pojavih ne moremo očitati kam0., stva, sicer bi mu po drugih pojaV nasprotna duševnost v nestrpnosti ni gla očitati spet kako drugo, oni P0P° noma nasprotno zmotno usmerjenost-
DR. FRANC GNIDOVEC
PRVO PRIJATELJSTVO
Prvi znak dozorevajočih let je v tem, a si začne prebujeni „jaz“ iskati so-r®dno dušo (sošolke prijateljice, sošol-Cl Prijatelje), dokler se končno mladost-J15 ljubezen ne obrne od dekleta na fan-a 1*1 obratno.
Tak je redno duševni in telesni razvoj. , Piva ljubezen je pri vsakem člove-a tako različna, kakor so različni Iju-|le- Mladostna prijateljstva so navadno ^a> brez umazanosti, toda vsi vemo,
Navadno ne vodijo v zakon.
Prva ljubezen se namreč večkrat za-prezgodaj. Otroka sta še, ko ta
Mad,
zl>liŽ;
a> komaj se prebujajoča skrivnost a dečka in deklico. Saj se pa tudi
odigrava čisto po otroško: srečata ’ nato se spremljata, si imata toliko -edati o domačih, o delu, o šoli, o J^iših in tovarišicah, pa še o tem in žg6111’ Polakoma — a ne takoj — tudi la 0 sebi; začneta primerjati svoje t0 ^ostl: „Jaz tako! Kako ti?“ „Meni Ved'a V*e^' Pa tebi?“ Na vse to se-staa ^rug drugemu pritrjujeta, povsem 1hor|S">S'aSna v ml^ljeniu> sorodna, har-lcria, kakor pravi pesem:
Vse, kar belo je, to jaz ljubim vse, ker moj fantič mlinar je!
ep ,
Pre?. Ca vse to je navadno zgodaj, vse &°daj. To ni resnično življenje, to
je le sanja in pesem mladega človeka; zato navadno iz tega ne pride „resničnost“ in taka pot večinoma ne pelje v zakonsko zvezo.
Prva zgodnja ljubezen sloni na otroških, nezrelih podlagah. Do, srečnega zakona pa more pripeljati le tisto, kar je zraslo iz zrelega življenja, ne iz otroških sanj, ki so seveda lepše kot resnično življenje. V tej dobi sta še oba brez samostojnosti; navadno na to niti ne mislita, ker živita še brez gospodarskih skrbi v krogu družine, vsak pri svojih starših.
Starejši zdravnik pripoveduje, kako ga je „prva ljubezen prijela“, ko je bil v četrti šoli. Kot gimnazijec se je srečal z deklico svojih let, ki se je v Ljubljani učila kuhanja. Bila je s kmetov, pa menda „kakor jutranja rosa“ lepa. Takp prečudno sta se pri nekem „srečanju spogledala“, da sta sklenila kmalu se poročiti. Lepe načrte sta naredila: on bo šel v trgovino k svojemu stricu, kjer bo zaslužil; ona bo kuhala, šivala, prala, otroke zibala in še vse, kar k takemu gospodinjstvu gre. Seveda, prej je bilo treba stopiti iz šole. To je bila velika skrb, a deklica ga je spodbujala. Napotil se je torej k ravnatelju. Vse mu je po pravici in resnici povedal; v ognju svoje ljubezni mu je razgrnil vse načrte za prihodnost. Ravnatelj, moder in izkušen mož, je vse trezno poslušal in ni fantu nič ugovarjal. Le skrbno in
tehtno je pripomnil, da so načrti prav sijajni, da bi mu pa kot ravnatelj le svetoval, naj poroko malo odloži, tako do konca šolskega leta, da bo imel malo maturo, s katero si bo v življenju lože pomagal, kakor pa če gre k stricu v trgovino. Le pridno naj se uči, ob koncu leta mu bo pa sam priskrbel izvrstno službo. Mladi fant je bil ves navdušen za načrt, prav tako pa tudi njegova deklica. Pridno se je oprijel učenja in dela za naravoslovno zbirko, s katero naj bi ravnatelj obogatil svoja učila. Razred je naredil z odliko in končno se je vpisal v peto šolo.
Take mladostne simpatije nastanejo večkrat zgolj zaradi slučajnega sožitja dečka in deklice; ista vas, ista pot v šolo, isto dvorišče, ista hiša, pogosti obiski staršev in sorodnikov. Ko pa se tako okolje spremeni, v večini primerov tudi simpatija preneha. Ko pozneje s takim fantom ali dekletom govoriš ali če pogovor na to nanese, navadno dobiš odgovor: „Smo bili pač otroci!“
Prva ljubezen navadno tudi zato ne pripelje v zakon, ker se znajdeta navadno dekle in fant enake starosti. To je spočetka docela naravno, če drži znani ključ, da je harmonija med fantom in dekletom takrat najpopolnejša, kadar ima dekle pol fantovih let in še sedem povrh.
Zlasti okoli 14. leta, to je ob koncu osnovne šole ali pa nekje v začetku pete gimnazije („petošolska ljubezen“), ima dekle natanko pol fantovskih let in še sedem, namreč: 7 + 7 = 14. Toda že po nekaj letih se to razmerje spremeni v korist dekletu in v škodo fantu. Dekle namreč v duševnem razvoju fanta kmalu prehiti, ta pa zaostane. Zanjo se' zanimajo starejši fantje, mnogi boljši kavalirji, izkušeni, zreli za zakon, imajo že naslove in službe, skratka, vse govori za druge in zoper njeno prvo Iju-
bežen, ki je še pravzaprav „zelen® „domišljavec“, „revček“, neroden, še ^ ni in nič nima. In s tem je njene P ^ ljubezni konec. Fant pa tudi sam da ne more tekmovati s svojim £oS!^ darjem, učiteljem, profesorjem, 1)1 strom ali šefom. Ne preostane mu p drugega, ko da se umakne. Razen pa ga čaka še vojaščina; in kaj vse bo medtem še spremenilo!
V teh letih se pokažejo tudi že 11 ^ pake, ki jih prej idealna, zasanja11 mladost ni videla. „Ona se kujaj . muhasta“; on jo mora tolažiti, ^ ^ opravičevati; on se odtujuje, ni ^ pozoren, le lahkoživec, mu ni skrb delo, za uk, za študij, pije itd. Po nem preudarku se taka, morda že ^ let trajajoča ljubezen razide, kar veda ni majhna stvar in zlasti dek neprimerno globlje zadene kot fanta' ^
Tudi neenaka prva ljubezen ne pelje v srečen zakon. Dekle se na P mer z vsem srcem prve ljubezni, °k ^ fanta, ki je v teh zadevah že PreC.,«_ „izkušen“, ki ima že „veliko za seb°z(r V tem primeru bo deklica hudo ra ^ čarana nad njim. Po prvih neobzir približevanjih in poskusih zbližanja bo boječe in razočarana umaknila-zočarana zato, ker je v njem gl®
prijatelja, varuha svojega mladega
Živ'
Ijenja in ideal svoje prve dekliške Ü bežni. Prav kmalu pa bo morala ^ deti in doživeti, da ni varna pred Še huje pa je, če se mu pravi cas umakne in je potem še zapeljana-
Ne primeri pa se samo, ko že ”^eJI šen“ fant izrabi prvo idealno ljube* mlade deklice; zgodi se, da .tudi neizkušen fant „pade v roke“ s^a.rejjV pokvarjene ženske, kjer v omami ^ Ijenja prve ljubezni pozabi na sv»je ^ stojanstvo in globoko zabrede; tak se potem le težko še kdaj dvigne višino uglednega moža.
Verske težave današnje mladine
Te besede so namenjene tistim staram in vzgojiteljem, katerim je krščan-stvo velik zaklad in neprecenljiva dobrina. Tistim staršem, ki se trudijo, da bi njihovi otroci ob viru božje ljubezni ln krščanske pravičnosti črpali moči za življenje in da bi v verskih dobrinah in v krščanskih moralnih zakonih našli smernice za dosego svoje sreče in sreče drugih.
Kolikokrat sem slišal mater, ki je tožila: Dokler so otroci hodili še v šolo, •■o še šlo. V cerkev so hodili radi in pogostno sveto obhajilo jim je bilo v ve-Se'je. Sedaj pa ne poslušajo več. Jezim fe, a ne pomaga. Delajo po svoji glavi u za cerkev ne marajo več, češ da to *d v skladu z zahtevami modernega časa.
Krščanski starši in vzgojitelji stojijo ^aradi takih razmer pred težko nalogo, ■^■rsčanska vzgoja mladine jim je sveta Oolžnost. žalostni so, ker ne morejo s\ojega vzgojnega dela opraviti tako, kot želijo.
Še en razlog bi mogli navesti za u konec prve ljubezni: če namreč S° traja, je spočetka lepa in idealna,
Pola
Nič
Pjim
goma pa se sprevrže v umazanost, lepega pričakovanja ni več med
Več a’ Ve° vat,ljivega in po ničemer c hrepenečega. Prehitro se je odgr-dek) Zavesa življenja. Zato tak fant in ka 6 n^sta drug drugemu nič več mi-se^. že ju slišiš: „Drug drugega sta je vna^eličala.“ Ali še huje: „Sit sem Za' 6 " bi deklica takrat mogla nafto i-	prvo, lepo, idealno mladost-
Ijub
več.
ezen, kaj bi dala?
Pa te poti Dr. AT
Kaj torej storiti?
Če bi poznal točen in kratek odgovor, bi ga prav rad takoj zapisal. A. odkrito povem, da v mnogih stvareh poti'šele iščemo. Pa tudi ne bi rad zašel v dušnopastirska vprašanja. Omenjam pa, da so vzgojitelji, ki hočejo krščansko’ vzgajati, neke vrste dušni pastirji.
Če je vsako vzgojno delo težavno in odgovorno, velja to še posebej za vzgojno delo, ki se naslanja na vero in njene zahteve.
Preden se lotim kakega dela, moram imeti pred seboj začrtan cilj, ki ga želim doseči. Modro moram proučiti pot, ki naj me pelje do cilja. Znana mi morajo-biti sredstva, ki jih bom rabil, in njihova učinkovitost. Končno moram poznati ovire, na katere bom pri delu naletel, to se pravi: vsaj tiste, katere lahko ugotovim. In kljub še tako temeljiti pripravi bomo redno naleteli na nove in nepredvidene težave, ki utegnejo ovirati ali celo popolnoma uničiti naše delo, trud in trpljenje.
Na vprašanje: kaj storiti, lahko torej odgovorimo le postopoma. Še težje pa bo vse to praktično izvesti.
Omejimo se samo na nekatera vprašanja in skušajmo nanje odgovarjati vsaj delno.
Kje so težave?
Zakaj je danes tako težko obdržati mladino pri krščanskem življenju? Zakaj jo je tako težko vzgojiti v krščanskem duhu? Zakaj jo je tako težko pripraviti do tega, da bi se držala krščanskega življenja? Da bi bila verna?
Na katere težave naleti mladina?
Težav in ovir je mnogo. Različne so po času in po razmerah. Oglejmo si nekatere, ki se pojavljajo v vseh časih in krajih in za katere večkrat ne nosijo odgovornosti ne vzgojitelji ne mladina.
Kdor je le malo poučen v verskih stvareh, ve, da je vera (verstvo, religija) spoznavanje Boga in izražanje svoje zavisnosti od njega. Dobro ve tudi, da spoznavanje Boga zahteva od človeka verovanje resnic, ki jih je Bog v teku časa razodel človeštvu. Dobro ve, da človek izraža svojo odvisnost od Boga z bogočastnimi dejanji, zlasti z molitvijo in daritvijo in z izpolnjevanjem Tbožjih zapovedi. Ve, da se človek mora držati načina življenja, ki je v osnovnih načelih nespremenljiv, ker je tako določil Bog, ki hoče, da bi človek živel ne samo kot dobro, pošteno in pravično bitje, ampak tudi kot otrok božji z vsemi pravicami, ki pritičejo otroku božjemu. Kratko povedano: vera, ki ni samo čustveno in minljivo doživetje, zahteva od človeka verovanje verskih resnic, izpolnjevanje zapovedi božjih in če-žčenje Boga kot najvišjega bitja.
Kako naj torej mlad človek ne naleti pri vsem tem na kup težav in nepremagljivih ovir ?
Verovati pomeni, imeti za resnico, kar nam je Bog razodel in nam sveta katoliška Cerkev zapoveduje verovati. To pomeni, da mora tisti, ki hoče verovati, ubogati, poslušati, sprejeti resnico, čeprav te resnice še ne razume in je ne more dojeti.
Kako naj mlad človek sprejme vse to danes, ko je tako kritičen, ko bi se rad popolnoma osamosvojil, ko mu avtoriteta večkrat le malo pomeni, ko noče več ubogati, ko ima tako malo zaupanja do starejših, ki so navezam na navade in prilike, ki njemu povedo prav malo ali celo nič ?
Takšni smo dandanes! Ne verjame-
mo, če nismo prepričani, da je tisti, ivl nam kaj pove ali nas o čem pouči, ''rft den našega zaupanja. Ubogamo le, c vidimo, da je ukaz utemeljen in moid-1 tudi koristen. Beseda „moraš“ nima ?‘l nas nobenega pomena več, če ni utem® Ijena. Tako je tudi pri mladih. Otre-noče poslušati svojih staršev, če ni sp° znal, da imajo starši prav. To pa spozn:1 le zelo redko. Vzgojitelji to dobro ved0-Pa bo kdo prigovarjal: Kako mlad človek razume? Saj za nekate1® stvari še ni dovolj dorasel. Prizna111' Prav imate! In tukaj je težava. Mn°. gokrat so mladi premalo dorasli, da mogli razumeti pomen in vsebino nauk°v in dokazov.
Verska vzgoja
Preidimo k verskim resnicam in v®r skim naukom. Tu so težave še mnoS0 večje.
Verske resnice je treba sprejeti j jih verovati. Zakaj? Ker Bog tako ho01-' Ali si lahko mislite mladega človek0’ ki bi to zahtevo takoj sprejel ? Ne S*6. tako lahko. V njegovi duši se poj0'1 kup dvomov in vprašanj. Dokler je P° slušal verne starše, dokler je sledil ka tehetu, je še šlo. Potem pa vedno te^' Verske resnice slonijo na trdni pou lagi, to je na božjem razodetju. ' s res ne moremo dojeti, a vemo, da 1 vera utemeljena, ker sloni na razah1 skem spoznanju o Bogu, na razodetju’ na Kristusu in evangelijih kot zgo^-0 vinskih knjigah, na Cerkvi in podobo0 To so pa težka vprašanja, katei'1^ je v mladih letih kos le malokateri. stalno opazujemo v šoli pri verouk0 Pa še ni vse! Mladina bi iskala 0 govorov na vsa ta vprašanja, če bi inie-i; vedno odprto pot do koga, ki bi spoznavanju vodil in navduševal, je ta pot mnogokrat nedostopna in z3^ prta. Marsikje sliši, da je s temi vpra
p1.:
žal J1
šanji moderni svet že davno pometel, je moderna znanost dokazala, da Vera nima nobene znanstvene podlage, “ä je med vero in pozitivnimi vedami ^Premostljivo nasprotje, da je vera Srednjeveški ostanek. Ne omenjam trdi-tve, da ni Boga. O Kristusu pa sploh tle govorim.
Kako naj. se mlad človek pusti po-učiti o vseh teh vprašanjih, kako naj ^ruje oznanjevalcem evangelija — duhovnikom, če so mu te naslikali v naj-'•etunejših barvah, tako da je izgubil Vanje vsako zaupanje? Vsem protiverskim trditvam mlad človek kaj rad ver-j&tne, ker se boji, da ga bodo drugi lrneli za manj naprednega in moder-hoga.
Kakor vidite, je v mnogih, premno-primerih prva in glavna ovira za 'oro nepoznanje vere same. še večja ožava pa je nepravilno ali celo popa-en° poznanje vere in njenih zahtev.
Neki duhovnik mi je omenil sle-eeo bridko resnico: Če našim vernim Judem kdo reče, da ni Boga, navadno ho znajo odgovoriti. Kvečjemu rečejo zadregi, da nekaj pač mora biti. Da h5 takem znanju in prepričanju ne mo-re rasti krščansko življenje, ki včasih Sahteva od človeka tudi junaških del, ^ (lovolj jasno.
Vera stavi človeka v središče vsega varstva. Vsak posameznik je Bogu ^ govoren za svoje delo. Bog bo člo-0 'a poplačal ali kaznoval po njegovem
Pluženju.
. kaj pomeni danes človek v očeh n adine? Kaj pomeni človeška oseba in 0Sebnost ?
v ^'oveška oseba doživlja veliko raz-p^notenje. Dobro pa veste, da brez v 6Sa pojmovanja osebe in njenih vj not ni mogoče graditi vere, ki veže °vcka z osebnim Bogom. Dokler ne amo človeku vseh njegovih vrednot
in pravic, ki jih ima po naravi, je vsak govor o veri skoraj brezpomemben. Zato pa tudi vidite, kako se težnje po verskem udejstvovanju vedno bolj pojavljajo prav tam, kjer opažamo tlačenje najosnovnejših človečanskih pravic. Tam raste hrepenenje po veri, ki naj človeku znova vrne njegovo dostojanstvo.
Vrnimo mladini to dostojanstvo, pa se bo vrnila na pot, ki pelje k Bogu.
Krščanski starši in vzgojitelji se trudijo,- da bi njihovi otroci šli po tej poti. Mnogi se tem naporom upirajo zavestno ali podzavestno. Tako se je mladina znašla v krizi, ki daleč presega vsako drugo.
Ali se bo iz nje rešila ? Gotovo se bo, a le pod pogojem, da ne bo v odločilnih trenutkih zašla na pot zablode in hudobije.
Moralno življenje
Kakor smo videli v začetku, je druga zahteva vere moralno življenje, ki se mora vršiti po določenih nespremenljivih zakonih. Te zakone poznamo pod imenom božje zapovedi. Po teh zapovedih, katere je dopolnil Kristus, mora kristjan uravnavati svoje življenje. A ne samo zasebno življenje! Tudi družinsko, zakonsko, družbeno, politično, kulturno življenje se mora razvijati po teh načelih.
Vera nam govori dalje o čednostih in krepostih, kakor na primer o ljubezni do Boga in do bližnjega, o pravičnosti, dobroti, usmiljenju. Brez konca jih je.
Kaj pravi mlad človek k vsem tem zahtevam ? če mu jih kdo lepo razloži in ga zanje navduši, jih bo sprejel brez posebnih težav. Videl bo v njih ideal svojega življenja, za katerega se je vredno bojevati. Vsaka zmaga, dobljena s sredstvi milosti, mu bo dala novega poguma.
A tudi ta stran verskega ali krščan-
skega življenja je premnogim nepoznana. Mnogi imajo o moralnih zahtevah napačne pojme. Življenje po morali je zanje velikanska težava. A ne samo težava, temveč sila, ki žene človeka proč od vsakega verskega udejstvovanja, tako da včasih pripelje do izrazitega sovraštva zoper vse, kar je verskega.
Mladina vidi v zahtevi po moralnem življenju veliko težavo, zato hoče vidnih zgledov krščanskega življenja. Hoče poštenih, dobrih, zvestih, vernih ljudi, takih, ki živijo čisto življenje. A takih je malo. Celo takih vzgojiteljev ni veliko. ,
Kako naj beseda pomaga, če je ni okrepil živ zgled?
Če ima mladina pred sabo dobre žive zglede, opazi življenje vse drugače, kakor ga slikajo današnje razmere, ko imajo čednosti le malo cene, ko se v filmih in igrah poveličujejo zločini proti imetju, ljubezni, zakonski zvestobi, človeškemu življenju in podobno, in sicer vse v lepih barvah. V takih razmerah postane brez dobrih zgledov mlademu človeku vse lepo: igralci, igranje in tudi zločin. Zelo je razširjeno načelo, da lahko vsakdo dela, kar hoče, da le drugim ne povzroča škode. Spolno izživljanje izven zakonskega in družinskega namena se slika kot lepo in celo potrebno za izpopolnitev osebnosti.
Kje naj bo v takem srcu še prostor za vero ?
Odnos mladine do molitve in bogočastja
Ostaja sedaj še vprašanje o bogočastju in o stališču, ki ga današnja mladina zavzema do bogočastnih dejanj, kot so molitve, sveta maša, razni liturgični obredi. To naj samo omenim, kajti vprašanje je preobširno.
Nakazal sem nekaj verskih težav. Nisem izčrpal vsega. Marsikdo bi lahko
Sence...
Sence padle so v srce, temne in globoke — na obraz si denem roke, da zakrijem bol, solze.
Kdaj spet tvoja luč vzcvete in kot valoveče morje brazde duše spere, zorje, dan kristalen v m.eni vžge?
Andrej Bregar
dodal še veliko primerov in opomb. Kar sem pa pokazal, je že dovolj jasen d° knz, da današnja mladina od vere veli^0 zahteva. Pa tudi vera lahko od današnj6 mladine veliko prejme, če se bodo nat1-vzgojitelji, ki bodo znali mladini vib1 prave ljubezni do Boga in do bližnjeg3' Tu mora biti začetek. Naj torej mladin£l vidi v krščanstvu ideal lepega in juna žkega življenja.
Kdor ima opravka z mladino, vidn da je mnogo takih, ki so jih težave pre magale, vrgle na tla in jim ne pustij0’ da bi se dvignili. Ne bomo se dan®3 vpraševali, kdo je tega kriv.
Pa tudi nekaj veselega vam lahk° pove vsak dober vzgojitelj, čeprav hteva izpričevanje verskega prepri®3 nja od mladega človeka veliko pogn®11' najdemo med našo mladino mnogo Pre pričanih in odločnih vernikov. Njih°'a vera je jasna, njihovo življenje je čist0’ vdanost Bogu brezmejna. Pogumno n° sijo skozi viharje pečat vere, do katere so se povzpeli z odločno voljo in vztra) nim delom.
Tak mlad človek vere ne opusti ve Njegova je pridobitev, njegova je z111® ga. To so dejstva, ki dajejo novega P° guma tudi nam. Delajmo, da se bo vsa naša mladina povzpela do odkrite izP° vedi svojega verskega prepričanja!
Prof. DR. LOJZE ŠKERL, Tr-at
„TRABAJANDO COMO EN LA PATRIA“
V	marčni številki „Duhovnega živ-Jenjä,“ je argentinski duhovnik, gene-ralni vikar škofije Moron, Juan Anto-^io Presas pohvalil slovenske duhovnike v Argentini, kako da so se vživeli v ^6želo in kako da vsestransko delujejo, ’jComo en la patria“. Da pa tudi drugod
oljenje do nekaj podobnega pripelje,
služi sledeče poročilo o delovanju ^katerih naših rojakov v Venezueli, ki se večkrat omenjajo med tistimi našimi 2seljenci ali begunci, „ki so drugod po Svetu“.
V	vasi Güigüe — ki pa 'hoče biti ^sto, seveda — ob lepem Valencijan-skem jezeru ima dokaj veliko posestvo
rojak Uija Anton iz Lahovč na prenjskem. Begunstvo je preživel v lenzu in Spittalu, za stalno pa se je Vselil s svojo družino na sedanjem po-®®stvu leta 1951 in je začel v popolni _lvjini — prva streha za kuhinjo in dom . ^ je bila majhna kamioneta, danes rria pa že čeden velik dom in urejeno k°sestvo, kakršnih ni daleč na okrog. , ^ Je bil prvi privatnik v tem delu ®zele, ki je zemljo oral, njegova žena eta pa prva, ki je kruh pekla. Pred-ri°sti oranja so videli tudi drugi in se oprijeli, ker to opravi traktor, naj-6ckrat kar njegov, kruha za družino n ni mogoče tako udobno „na mašino“ zato ga po sedmih letih še vedno „senora Margarita“ peče za ves °nš in je nihče ne posnema.
Lansko leto v oktobru pa so pp. re-
demptoristi priredili v tem delu dežele misijon in prišle so na vrsto tudi Güigüe in okolica. Lepega dne, že pozno proti večeru, se pripeljeta na revnem „jeepu“ dva misijonarja in začneta sklicevati ljudi za prvo misijonsko pobožnost, ha prostem, seveda. Postavita tudi majhno' električno centralo, da bi bil prostor razsvetljen — toda centrala ne deluje, motor ropota in razbija kot divji žrebec, luči pa ne da nobene. Kaj sedaj, kdo bo tu posegel vmes in prisilil motor, da bo dal luč ? Kdo drugi kot „musiü“, „don Antonio“, tam imajo vse, tam znajo vse. Njegov sin Nace (tu je-„Ignacio“), ki je v taborišču v Lienzu začel v šolo hoditi, je danes že dober mehanik. Pa je bolan — takrat je v Venezueli razsajala azijska gripa — leži v postelji z visoko vročino. Toda luč mora biti, ker v temi ni mogoče imeti cerkvene pobožnosti — in misijonarja pograbita vso napravo, jo prineseta v hišo in postavita prav k Nace-tovi postelji, ki je kljub svoji vročini napravo res spravil v red, da kmalu brezhibno deluje.
Da bi ljudem omogočila udeležbo pri maši, sta misijonarja izrazila željo, naj" bi se na določenem mestu postavil „misijonski križ“ z oltarjem, kjer bo v času misijona vsak dan maša, pozneje pa vsaj ob nedeljah. Kdo bi znal in mogel kaj takega izpeljati? „Don Antonio,“ kdopak. In res je „don Antonio“' vzel stvar v roke in v nekaj dneh po
lastnih načrtih s sodelovanjem domačinov postavil pet metrov visok železo-betonski križ s podstavkom, ki služi za oltar. Njegov opaž je služil še na štirih drugih krajih, da so postavili enake križe oziroma oltarje, kjer je bila v dneh misijona maša. Pozneje so mašo opustili, ker ni bilo ljudi, ob tem — prvem — križu je pa še vedno vsako prvo nedeljo v mesecu maša, vsak dan pa rožni venec, ki ga molita hčerki „don Antonia“, Micka in Anica, ali pa dve domačinki, ki sta se ga ob tej priliki naučili od njiju.
Ob tej priliki sta misijonarja tudi skušala urediti družinsko življenje okoliša, t. j. poročiti moške in ženske, ki že leta in leta žive skupaj, ne da bi bili poročeni. „Don Antonio“ je bil pri tridesetih takih porokah za pričo, njegova hči Micka pa zapisnikarica.
Misijon z vso to „reformacijo“ okolice je trajal tri tedne. Ker je bil naš rojak ves ta čas vedno po kakih opravkih z doma, prav tako tudi njegovi dve odrastli hčerki, so domačini sami prišli in pod vodstvom njegovega sina Joža prostovoljno pomagali pri neodložljivih delih, zlasti pri živini, da dom ni trpel škode. Misijonarja sta ob odhodu dejala, da še nikjer v Venezueli nista naletela na tako sodelovanje s strani prebivalstva, „don Antoniu“ pa sta v znak priznanja podarila lep kip oziroma relief Matere božje vedne pomoči, ki ga je pa ta dal v oltar ob misijonskem križu, kjer ga je pa kmalu nekdo ponoči ukradel — in danes v bogve kateri kolibi prižiga sveče pred njim in ga milo prosi, naj bi mu dal doseči to, kar si žele vsi rodovi drug za drugim: da bi zadel v loteriji velik dobitek, glavni dobitek, in postal čez noč bogat, bogat! „Don Antonio“ si dogodka ni gnal posebno k srcu. Za oltar je kupil drugo
sliko, ki jo pa zdaj čez noč prenesej0 v njegovo hišo.
Letos v januarju smo imeli v Vene
zueli nekaj revolucije, o kateri so se P°
časopisju razširile strašno pretirane 'e
sti n. pr. da je „po caracaških uhc‘
tekla kri“, ko so tanki „sejali smrt r<1
okoli“ in je bilo „pobitih nad 400 re'®
lucionarjev, nad 2000 pa ranjenih“ 1
januarja). V vsej Južni Ameriki ni
kega idealizma, da bi se ljudje za P°;
litične ideale tako gnali! V resnici n
bilo nikjer nad 3000 ljudi skupaj, ne
eni, ne na drugi strani. Najhuje je ^ _
pred sedežem danes že razpučene »
guridad Nacional“, ki jo je
napadalo s kamenjem in krepelci, P°
cija pa od zgoraj branila s pištola ^
med njimi še mnoge na bobenček
ne na eni, ne na drugi strani ni
v
nobenega mitraljeza ali mocnej» ^ strelnega orožja, ker so vsi vodilni v leta, namesto da bi oborožili in 0P,ot mili vojsko in policijo, raje kradli ^ srake, nato pa ob prvi nevarnosti P pihali v Miami Beach. Vsega skupal bilo menda okrog 14 mrtvih — ^ temi več policajev, ki so padli raZ"‘je jeni množici v pest — okrog 50 b bilo ranjenih, točnejši podatki Pa a*.|0 bili nikjer objavljeni, pač pa je požganih več osebnih avtomobil0' avtobusov, več dragocenih izložb®^ stekel je zažvenketalo v nič in n trgovin je bilo izropanih.
Konec koncev se je ves zadržani ljudstva naperil zoper tujce, pred'v zoper Italijane. Več jih je moral0 begniti v gozdove ali se potikati p° gih skrivališčih, več njihovih trS° gt[ je bilo izropanih, zlasti v notranJ ^
srd
države, kjer so bili manj zaščiteni
la<D
pa v glavnem mestu, kjer je nova ■ ^
•n
Tedaj, ko je bilo najbolj vroče 1
kmalu posegla vmes in vzpostavila
‘Misijonski križ, ki je v Venezueli Ustavil naš rojak Tone Ilija
Jayn° mnenje najbolj besno pihalo zoper lee, ko se je več tisoč Italijanov skri-'aM° po gozdovih, so domačini prišli k ”don Antoniu“ in mu rekli, da njemu n|hže niti lasu ne bo skrivil — in v junici so se on in vsi člani njegove lizine ves ta vroči čas gibali med do-'i'Hcini, kot da ni nič, in se še danes,
*2°. l*k“
como en la patria“, skoro L. I.
^genttna
Tudi letos so poromali v nedeljo, tjA maja, Slovenci iz Argentine v sve-• Ce Marije Device v Lujanu. Raču-
hai
v0'1?’ da jih je z vlakom in z raznimi titio ?ri®M° 1800 z raznih strani Argen-
j2 e- Jedro seveda so tvorili Slovenci le aa°Mice Buenos Airesa. Pripeljal jih d0 v>Seben romarski vlak. Pot s postaje ^ja..azilike je dolga pol ure peš hoje. Spj. 1 rojaki so jo v discipliniranem ce^VoclP prehodili z molitvijo in petjem SprWenih pesmi na ustnicah. Na čelu Sl0vv°da so trije stasiti fantje nosili Stav nsko, papeško in argentinsko za-})r;st0' Po prihodu v svetišče je takoj °Pil k oltarju g. direktor Anton
Orehar, ki je opravil sv. mašo za vse Slovence v Argentini. Ljudsko petje je odlično vodil g. Stanko Kavalar, ki je prav tiste dni odhajal iz Argentine v Francijo kot izseljenski duhovnik za ta-mošnje slovenske izseljence. Zelo veliko je bilo razdeljenih sv. obhajil. Sploh so Slovenci vsako leto skupina, ki najbolj resno vzame svoje romanje, pristopi v strnjenih vrstah k sv. obhajilu in pokaže največ smisla za urejenost. To se pokaže še posebej pri vsakoletni popoldanski procesiji okrog trga. Argentinci iz Buenos Airesa jo napravijo kar po notranjosti cerkve, kajti zunaj bi zglodali bolj kot gruča manifestantov kot pa verska procesija. Popoldne je govoril v Marijinem svetišču salezijanec g. Janko Mernik o ljubezni slovenskega naroda do nebeške Matere. Veliko smo videli že dežel, pa je težko reči, da bi še kje drugod, izven Slovenije imela Marija toliko svetišč kot prav pri nas. Po govoru je bila procesija, združena z darovanjem. Romarji so ob tej priliki dobili v spomin lične podobice Lurške Matere božje, na katerih je bil napis: „Poglej nas milostno, o Marija, popotnike v tujini! Spoznali smo, da ni var-
nosti ne miru drugje kot pri Jezusu. Prosi Ga , naj nam oprosti dvome, za-.blode, hudobijo, in nas privedi nazaj k Njemu. (S Tvojo pomočjo Mu bomo vedno ostali zvesti.“ — Po procesiji so bile pete litanije, ki jih je opravil g. direktor Anton Orehar ob asistenci gg. dr. Filipa Žaklja in Borisa Komana ter številnih slovenskih duhovnikov in bogoslovcev iz Adrogueja. Nato je vsa «cerkev zmolila posvetilno molitev k Marijinemu brezmadežnemu Srcu in prejela blagoslov.
Med dopoldansko sv. mašo je imel g. direktor Anton Orehar zelo tehten .govor o upadanju zdravega pojmovanja v pogledu družinske morale med slovenskimi izseljenci. So Slovenci, ki že skušajo razumeti rojake, ki se tu civilno drugič poročijo, ko imajo še živo ženo doma; ali ki prikimavajo tistim, ki živijo le v civilnem zakonu, dasi v isti sapi trdijo, da so od doma radi vere zbežali. Vsi ti dokazujejo, da ne poznajo krščanskega pojmovanja o zakonu; da je Kristus zakon dvignil v zakrament; da je ta pogodba nedotakljiva in nerazvezljiva do smrti. Mnogi tudi ne vedo, kakšne dolžnosti ima žena do moža, in mož do žene. Mnogi starši .ne znajo več vzgajati svojih otrok. Menijo, da je dovolj, če jim poskrbijo dobro službo, ni jim pa mar, da jih pošiljajo v drage drugoverske zavode. Ni čuda, da ti otroci kasneje ne poznajo svojih dolžnosti do staršev, saj jim ni o njih nihče govoril. Taka je torej slika naših družin, ki se začne pojavljati med nami. Ne smemo sicer pretiravati ali posploševati, toda priznati pa le moramo: Zdravo družinsko življenje med nami je v nevarnosti! Marijo, našo Mater, prosimo, naj varuje naše družine, naj jih ogreje z milostjo Jezusovo, da bodo res toplo ognjišče krščanstva.
Slovenska vas v Lanusu je v nedeljo 25. maja doživela velik dan. Dela pri Baragovem misijonišču so že toliko napredovala, da so se mogli gg. lazaristi vseliti v novo hišo. Ker je istočasno bil pred durmi praznik Marije Kraljice sveta, kateri bo posvečena bodoča cer-
kev, ki je trenutno še v gradnji, so g£' lazaristi smatrali za primerno, da P°' vabijo vso slovensko družino iz 'e! Buenos Airesa, da pridejo v Lands, ® tam ogledajo že izvršeno delo in Pj'1' sostvujejo blagoslovitvi nove stavb6; Bog je pripravil čudovito lep dan, daS precej mrzel, saj je ob 8.30 toploffl6^ pokazal dve desetinki stopinje PoC! ničlo. Toda Slovenci smo vajeni — vsaJ bili smo nekdaj — na vse večji mraZ’ zato mraz ni bil ovira, da ne bi veS dan hitele skupine naših ljudi med ro' jake v Lanus. Začele so se slovesnosti s sv. mašo, ki jo je med dvigajočimi s® zidovi nove cerkve opravil lazariste'' ski vizitator za Argentino g. Reinald Conforti CM. On je tudi opravil obred6 blagoslovitve Baragovega misijonišča-. Med njegovo sv. mašo je pel lanusk pevski zbor argentinske in slovensk6 cerkvenee pesmi, ob priliki blagosl0' vitve pa je zapel slovenski pevski zbor „Gallus“ dve pesmi misijonske vsebin6-Isti zbor je prepeval tudi pri drugi S'-maši, ki jo je daroval g. direktor Anton Orehar. Med sv. mašo je g. direkte tudi govoril. Oprl je pridigo na praZ' nično skrivnost — bile so tisti dan binkošti in primerjal božjega Duha posvetnim duhom ter opozarjal, naj Pa” zimo, da slednji ne bo pregnal božjega Duha iz naših duš. Po opoldanskem 0 moru je zbor „Gallus“ v prostoru no ^ cerkve predvajal izbrane Marijine P6*j mi. Ves čas so si mogli rojaki nabav1 srečke misijonske loterije, ki je irne.u sto dragocenih dobitkov, dar mnog misijonarjev iz različnih misijons» ^ dežel. Na prostoru za misijoniščem Pt so se ob mizah neprestano menja'’-rojaki in preživljali pb jesenskem cu in toplih jedeh prijetne ure v.s‘,0 venski družbi. Tako je veliko dejsp postalo resnica: že stoji Baragovo * sijonišče, ki naj nasleduje nekdanje „ sijonišče Groblje pri Domžalah. pG, tega misijonišča so: vzgojiti novih nll^0 jonskih poklicev, delati za Barag0 beatifikacijo, ustvariti žarišče sloven® misijonske akcije v zamejstvu.
Dne 23. maja je zapustil po desei
.e^em delovanju v Argentini novi svet j? se odpeljal v Francijo g. Stanislav j'avalar. G. škof dr. Gregorij Rožman, ** je ob lanskem obisku slovenskih iz-^'jencev v Zapadni Evropi od blizu ‘clel, kako naši ljudje versko hirajo pomanjkanja slovenskih duhovni-?v> se je obrnil na slovenske duhovnike v Argentini, da odidejo v Evropo n odpomorejo veliki duhovni potrebi aših izseljencev. G. Kavalar, ki je ves deloval v sanluiški škofiji in bil lsv°ko spoštovan radi svoje izredne go-ečnosti in vneme za božjo čast, se je yvi temu pozivu odzval. Naj Bog bla-a°slovi njegovo velikodušno odločitev!
Dva lepa večera je nudila v mesecu
Slovenska kulturna akcija svojim jänorn in prijateljem. 3. maja je g.
Juržec, avtor knjige „Ljubljanski ^'Ptih“, ki je med Slovenci v zamcj-. Tu vzbudila izredno pozornost in toplo j|riznanje kot do sedaj malokatera dru-jL knjiga, orisal generacijo med prvo drugo vojno, ki je dala ljudi, katere datelj v knjigi opisuje. Nato je pojas-0,1 .Pomen nekaterih slik in naznačil <yil' likov, ki jih je obdelal v svojem
Občinstvo je to pot bilo izredno šte-v*. 0 in ni štedilo s ploskanjem v znak ^'znanja. — 19. maja pa je dr. Tine Pa k Jak razpravljal o drugi knjigi, ki n,, no letos šele izšla: o prevodu Dan-^UhVe »Božanske komedije“. Slovenska d ‘turna akcija misli izdati najprej prvi p, »Pekel“. Prevod je oskrbel dr. Tine v .)eljak, ki je tudi prebral iz tega dela 6c odstavkov.
j)e Mesec maj je bil doma mesec rož in ^^i. Tudi v Argentini smo doživeli ta wS®c lepoto slovenske pesmi — in to va .lz nst naših najmlajših. V slovenski jj; v Lanusu je gdč. Zdenka Virantova Dj .'kovala otroški zbor, ki se je 4.
Prvič predstavil v San Justu slo-h(.askejnu občinstvu in žel prisrčno odo-s]6j.3nJe- Petim Marijinim pesmim je V3 vrsta naših narodnih, vmes pa b.n^1'3 še dva pevska prizorčka. Dvo-Poljj’ j® zel° prostorna, je bila po-0tna zasedena, dokaz, da naši od-
rasli cenijo otroško pesem in so hvaležni vsem, ki jo v naši skupnosti gojijo.
Dva tedna nato pa je povabil mladinski pevski zbor „Gallus“ na spevo-igro-pravljico „Kresniček“. Predstavi sta bili dve: 17. in 18. maja, obakrat v farni dvorani v Ciudadeli. Žal je slabo vreme preprečilo polnoštevilno udeležbo. Mladi pevčki, ki so praznovali koncem maja obletnico svoje ustanovitve, so nastopili zanosno in pogumno. Zlasti Majda Tomazinova je vlogo Kresnička res izvrstno odpela. Pevsko-tehnični del je bil v rokah gdč. Nuše Kristanove, ki vodi mladinski pevski zbor, igralsko režiserski del s plesnimi vložki pa je izredno spretno pripravila ga. Ema Blejec. Zelo lepe so bile kulise, delo g. Hotimirja Gorazda in obleke, ki jih je izdelala ga. Savellijeva.
ITALIJA
V Rimu je 11. maja slavil sedemdesetletnico svojega rojstva preč. g. Marko Kranjc, slovenski javni delavec in svoječasni narodni poslanec za ptujski okraj. Rojen je bil v župniji sv. Barbara pri Mariboru, v duhovnika pa posvečen 11. septembra 1910. Med prvo svetovno vojno je bil štiri leta vojni kurat, po končani vojni pa dušni pastir v Makolah pri Slovenski Bistrici. Leta 1919 je prišel v Maribor ter prevzel uredništvo listov „Slovenski gospodar“ in „Straža“. Z novim letom 1921 je postal tajnik Slovenske ljudske stranke za južno polovico Štajerske s sedežem v Celju. Tam je vodil še Kmečko zvezo ter prosvetna društva in mladinske organizacije svojega okoliša. Obnovil je tudi mladinsko glasilo „Naš dom“, ki ga je že pred prvo svetovno vojno ustanovil v Mariboru dr. Anton Korošec. Ko je postal Ivan Žebot poslanec, se je g. Kranjc vrnil v Maribor in prevzel tajništvo stranke ia vso štajersko in Prekmurje ter del Koroške, ki je prišel pod Jugoslavijo. Leta 1938 je bil izvoljen za poslanca. Po zlomu Jugoslavije je prišel v Ljubljano, kjer je bil član Narodnega sveta ter sodeloval pri podtalni Sloven-
ski zavezi. Zaradi svojega narodnoobrambnega dela so ga ob začetku prve svetovne vojne zaprle avstrijske oblasti; v Jugoslaviji je bil nekaj časa zaprt v času diktature, pod italijansko okupacijo pa od Italijanov. Leta 1945 je v mesecu maju spremljal slovenske protikomuniste na Koroško kjer je dvakrat zanje posredoval pri angleških silah, žal brez uspeha. Sedaj živi v Rimu ter še vedno neumorno dela v vrstah slovenske politične emigracije. Naj nam ga Bog ohrani še dolgo vrsto let!
VENEZUELA
25. marca je prispel v Venezuelo g. Janez Grilc, do tedaj duhovnik v Bra-gadu (Argentina), z namenom, da prevzame dušno pastirstvo med tamošnjimi Slovenci. Prvič se je sestal z njimi 27. aprila v zavodu Nuestra Senora de Guadalupe. Ob petih popoldne je bila sv. maša, na kar je sledilo zborovanje v dvorani. Tri deklice so izročile novemu dušnemu pastirju pozdravni šopek. Nato so se navzoči (bilo jih je okrog 70), dogovorili, da bo nedeljska sv. maša vsako nedeljo ob 17 v tem zavodu. Pevski zbor bosta vodila ga. Bijeva in g. Maks Sodja. Osnovan je bil tudi odbor, ki naj pomaga rojakom v gmotnih težavah, zlasti pri iskanju služb, ker je trenutno radi pomanjkanja dela za mnoge položaj postal težak. V ta odbor so bili izvoljeni: dr. Urbanč, ing. Sagadin, bivši urednik „Slovenca“ Lojze Ilija in Boris Težak.
Da imajo sedaj Slovenci v Venezueli
svojega duhovnika, ima zasluge predvsem g. Ivan Rojnik. Rojaki bodo sami plačali oz. povrnili potne stroške vožnje g. škofu dr. Rožmanu, ki je založil denar za g. Grilca. Prvi del denarja so že odposlali. .
ZDRUŽENE DRŽAVE
V Gowandi, država »New York je
umrla v starosti 86 let teta g. misijonarja Janeza Kopača CM, Marija Bečan. Pokopali si jo 25. marca. Bila je velika dobrotnica župnije Marije Pomagaj v Torontu in slovenskih lazari-
stov. Od prvih začetkov zidanja cerkve pa do svoje smrti je to delo P0(1' pirala gmotno in z molitvijo.
V novi cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli pred veliko nocJ, misijon, ki ga je vodil g. Janez KopaC. CM. Udeležba je bila zadovoljiva, da^L je v župniji še precej Slovencev, z-ps.1 med moškimi, ki se še niso zbudili ) verske brezbrižnosti. Nova cerkev, kij zgrajena v novoromanskem slogu, spad‘ med najlepše cerkve v Clevelandu 1 dela čast župniku g. Jagru kakor slovenskim župljanom, ki so za cerkj, že mnogo prispevali, pa bodo še mor3'1’ saj je sedaj župnija precej zadolžeI)‘ in potrebuje velikodušnih darovalce^
KANADA
šk»
V začetku letošnjega leta je nio^ . veja Katoliške akcije pri slovenski fj. Marije Pomagaj v Torontu s pomoti ostalih verskih organizacij izvedla a cijo za verski tisk. Nad šestdeset naü^e ralcev je obiskalo skoro vse slovens družine. Dosegli so lep uspeh. Za vel^0, mesečnik „Božja beseda“ (izhaja v >■ rontu) so dobili 74 novih naročnik0 ’ za „Duhovno življenje“ 28; za „KatL. ške misijone“ 25, za „Ave Marijo1' °^ za slovenski katoliški dnevnik riška domovina“ 20. Mohorjevih knP so Slovenci pokupili 250 izvodov. iskrene čestitke vsem požrtvovam1 pobiralcem.
G. Karel Wolbang CM je im®! ^ postnem času misijon za Slovence Windsor ju, Port Arthurju in Winp1^ gu, nato pa je obiskal Slovence v MU11 šoti (USA). Ker govori že dobro gleško, ga vedno bolj vabijo tudi angleško govoreče katoličane najra ličnejših narodnosti.
O sv. Tomažu Akvinskem je P0'" 0l,r. 8. marca v okviru Tomaževega tedna = Peter Markež. Te dneve prireja vS^ij-leto za svoje članstvo Slovensko ka ško akademsko starešinstvo. Zadnji tek v aprilu pa je bilo na sest»0 starešinstva govora, kako vera VP na umsko bolne.
Slovenija
i Kljub vsem oviram, ki jih stavi rezbožni režim Mohorjevi družbi, je a še vedno prva po številu svojih čla-Letos so izšle tri knjige v nakladi ^•000 izvodov. Ker pa oblasti še do niso vrnile tiskarne družbi, si ta pomagati tako, da da tiskati l'jige različnim tiskarnam. Tako je Vožnji koledar izšel v Mariboru, dr. rstenjakova knjiga v Murski Soboti, j Pernice pa v Kopru. Koledar je ža-Jstiia slika razmer, ki vladajo doma. Vbno se izogiba vsega, kar bi se na-^šalo na krščanstvo. Ne omenja ne .petnice lurških dogodkov, ne cerkve-knezov, ki vladajo Slovencem, niti j6 govori o življenju Cerkve. Vidi se, •a «mejo biti Mohorjeve knjige poučne Rarodno vzgojne. Pa nič več. Spo-j.'Rjati bralce na Cerkev in njeno živ-2JeRje, graditi v njih krščanski ideali-®Rb vse to je izdajateljem zabranjeno Slti. Ljudje to vedo, zato kljub tem U^Rnjkljivostim segajo po mohorjev-s, L kajti če že niso pisane v krščan-duhu, pa vsaj ni v njih grobega j^terializma, ki so ga polne vse ostale
slovenska koroška
jg ^relat dr. Rudolf Bliiml je slavil ' abrda šestdeset let življenja. Rodom t Krnice pri št. Pavlu je po prvi sve-žčen’ v°jni vstopil v celovško semeni-’ Postal duhovnik in kasneje na Du-iR dosegel dvakratni doktorat. Od
leta 1929 do 1932 je upravljal rožansko župnijo Št. Janž in organiziral tajništvo '„Karitas“ v celovški Mohorjevi hiši. Kmalu ga je celovški škof poklical v glavno mesto Koroške, kjer je postal stolni župnik. Po Hitlerjevem prihodu je g. prelat romal najprej v zapor, nato pa še^ štiri leta v izgnanstvo. Od leta 1950 poleg vodstva dušnopastirskega urada vrši nadzorstvo verouka na koroških srednjih šolah ter poučuje v celovškem bogoslovju. Po zlomu nacizma je dal pobudo za obnovitev dela pri Mohorjevi družbi, katere predsednik je bil od leta 1938 pa vse do razpusta. Družinska revija „Vera in dom“ in „Naš tednik“ ga štejeta med svoje najzvestejše sotrudnike. Tinjski tečajniki imajo v njem svojega očeta, sestre in njih gojenke pa svojega duhovnega vodjo. Vsa ta dejstva nas silijo, da se obra-čamu k Bogu z eno samo prošnjo: „Vsemogočni, ohrani nam g. prelata še mnogo, mnogo let!“
Celovški Slovenci so proslavili šestdesetletni življenjski jubilej prelata dr. Rudolfa Bliimla s posebno akademijo, ki je bila 20. aprila v dvorani pri uršu-linkah. Govorili so g. kanonik Aleš Zechner, ki je zlasti posegel nazaj v slavljenčevo mladost, dr. Vinko Zwitter, ki' je kot dr. Bliimlov sodelavec v nad tridesetletni dobi opisal jubilantovo delo za Boga in slovenski rod na Koroškem, p. Jakob Vučina v imenu slovenskega Tretjega reda, Šturm Andrej iz Št. Tomaža pri Celovcu v imenu „Grude“, ki je društvo absolventov
tinjske šole ter Mici štiker iz št. Jakoba v imenu zveze absolventk gospodinjskih šol slovenskih šolskih sester na Koroškem. Sledila je lepa igra „Žrtev spovedne molčečnosti“ v priredbi dr. Janka Poljanca, ki jo je postavil na oder g. Vinko Zaletel, igrali pa člani Farne mladine iz št. Jakoba. Ob koncu se je g. jubilant Bliiml v ginjenih besedah zahvalil za izkazano pozornost tako vsem sodelujočim kot vsem, ki so na prireditev prišli, nato pa vsej klečeči množici podelil svoj duhovniški blagoslov.
„Nenadna smrt — usoda duhovnika“. Ta rek bi lahko navedli tudi ob smrti župnika Jožefa Murna. Saj ni nihče pričakoval, da bo rajni tako hitro umrl. Res, da je moral radi poškodbe v bolnišnico, vendar so farani iz Gorenc, kjer je rajni zadnje mesece deloval, pričakovali, da se bo kmalu spet vrnil med nje. Res se je vrnil — a mrtev. Njegova smrt je farane še toliko bolj prer tresla, ker so že delj časa bili brez lastnega dušnega pastirja. In zato so bili tem bolj veseli, da je prišel med nje. Tako so vsaj spet imeli - dušnega pastirja v svoji sredi in upali so, da bo dolga leta tako ostalo. Bog pa je drugače uredil: poklical je svojega zvestega služabnika ravno na veliki petek k sebi.
Rajni gospod Jože Muren je bil rojen 27. marca 1887 in je tako lani praznoval svojo sedemdesetletnico. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1910 in bi bil v dveh letih lahko obhajal svojo zlato mašo. Služboval je najprej v več krajih ljubljanske škofije. Po drugi svetovni vojski je prišel na Koroško, kjer je dolga leta pastiroval v št. Jakobu nad Krko — v mali gorski fari, kako poldrugo uro od znane božje poti Krke v Krški dolini, kjer je veličastna cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju in kjer je grob sv. Heme. — Lani v jeseni pa je pokojni gospod prišel kot dušni pastir v Gorenče. Tu se je lotil z vso požrtvovalnostjo dela. In baš na veliki petek, ko je vesoljna Cerkev
obhajala Jezusovo smrt na križu, J tudi njega doletela smrt in sicer v bo nišnici v Wolfsbergu. Pokojnega^ ® prepeljali v njegovo zadnjo faro. 1" je bil na velikonočni ponedeljek pogreb, katerega so se poleg faran0 ^ udeležili tudi mnogi iz sosednjih žup^ ni j. V spremstvu mnogih duhovnik0^ sobratov so ga položili na farnem P° kopališču k zadnjemu počitku.
V Št. Pavlu v Labodski dolini je ®
velikonočni ponedeljek umrla časti sestra Marija Makrina Mauchler. L ^ kojna je bila rojena 26. avgusta IS0" Št. Petru na Vašinjah. V želji, da bi s .
žila vse svoje življenje samo Bogu,
vstopila v red slovenskih šolskih ®eS* in napravila 15. avgusta 1909 svoje r dovne obljube. Skoro petdeset Iet tako posvetila delom ljubezni do in do bližnjega. Vse njeno življenje! bila neprestana žrtev. Nikoli ni bi posebno zdrava. Toda kljub temu, da -1
bolehala, je bila vedno zgledno P in požrtvovalna. Saj je še zadnji
ridn»
čas,
ko je bila že precej bolna, še ve^n0_,e to gledala, kako bi vršila svoje redo'^ dolžnosti in opravljala svoje delo-Delovala je dolga leta v Št. RuP01^ pri Velikovcu, kjer je posebno med za njo vojno veliko storila za tamkajsm farno cerkev, ki jo je krasila, skrb® za perilo in opravljala mežnarska d®^ Obenem pa je skrbela tudi za hostij® to tudi za sosednje fare. Po vojm 1 prevzela delo za mladino. Vodila 1 mlada dekleta, ki šo se zbirala v inte natu. — Zadnja leta pa je bila zaP slena v št. Pavlu, kjer jo je dohn® tudi smrt. Drugo leto bi prazn°va svoj zlati jubilej redovnih obljub. fal0 je Bog sedaj že poklical k sebi in ^ tako — upamo ji že sedaj povrnil ’ kar je v teh dolgih letih dobrega sto11
V nedeljo, 27. aprila, so Slovenci ^ Koroškem praznovali petdesetletni ustanovitve narodne šole. Nastala j®, P neumornem naporu šentjakobskega z /gt nika Mateja Ražuna, ki že petnajst ^ počiva v grobu. Pomagali so mu s P „ spevki predvsem Šentjakobčani, Pa 1
.'Sa Podjuna in Zilja, celovška Mohorja družba pa je poklonila 70.000 kron, var je bil takrat velik denar. Vodstvo ?°le
so prevzele slovenske šolske sestre
Maribora. Župnik Eažun je kasneje J^adi svoje slovenske zavednosti še •'»go trpel. Avstrijske oblasti so ga ed prvo svetovno vojno kot politično ^Zanesljivega zaprle za sedem mese-v- Po nesrečnem koroškem plebiscitu 2 je umaknil v Staro Loko na Gorenj-jj 6tt>, toda domotožje je bilo tako moč-da se je čez nekaj let vrnil v rojstno v Škocijan. Tam je užival zasluženi jV^oj. Toda Bog ga je še enkrat pre-*Usil. Omehčali so se mu možgani in ■ ernnil mu je razum. V takem stanju umrl leta 1943.
Sv pe obhaja narodna šola v Št. Jakobu 2 °1 zlati jubilej, imajo za to , posebno iev ^o s^ovenske šolske sestre. Hitler-(j, a oblast je šolo ukinila, kakor tudi g k° v št. Rupertu. Leta 1945 so se
e vrnile in obe prazni hiši zopet Skoraj tisoč deklet se je od f,-- leta šolalo samo v šentjakobski J-odni šoli. Posebno pa so se sestre tisi.azale velike, ko so se odločile za šole v št. Jakobu. Ražunovo
Sgrnue.
^a.tiovo je namreč upravljal odbor, ki tit Je Po drugi svetovni vojni prišel v tie|°.Vske roke. Odbornikom je bilo zelo tlel^r0’ vzgaja šola v verskem duhu. *tij 1 So na to, da sestre zavod zapu-da ' ^°nec nesrečnih spletk je bil ta, s° sestre šolo odkupile od — Slo-Isj ^ev ■ To je bila tista bridka kaplja, l-tij n* košnjo proslavljanje petdeset-^la’Ce’	ker vemo, da sestre ne
zase, temveč v božjo čast, veru-»t^lj ’ da bodo zmogle zmagati tudi na-%	in ohraniti zavod za krščan-
Vzeojo slovenske mladine.
Cb Priliki
zlatega jubileja so tudi
.-•c ?°jenke kmetijsko-gospodinjske ^ v št. Jakobu v Rožu priredile obi-akademijo. Imela je dva dela, kjer
-tühj Y^stile pevske točke in rajalni na-^ akademijo je bila združena raz-^ojetl?°^nih del in kuhinjskih izdelkov.
ke so nastopile trikrat: v soboto, dneh, ki spominjajo na 40 let mašni-
26. aprila, za šolsko mladino v farni dvorani, v nedeljo ob pol treh popoldne na šolskem odru, zvečer pa spet v farni dvorani.
Kmetijsko-gospodinjska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu je 4. maja zaključila nov letnik svojega uspešnega poslanstva med slovensko dekliško mladino na Koroškem. Gojenke so pripravile dve predstavi: ob dveh popoldne za daljne goste, ob štirih pa za bližnjo okolico. Na sporedu so bili oderski prizorčki, igra „Presneta trmoglavost“, govor, petje in simbolično rajanje. Ves dan je bila tudi razstava ročnih del, kuharske izdelke pa so si mogli udeleženci ogledati do srede popoldneva, ko so jih pridne kuharice v splošno zadovoljstvo razprodale.
Na slovenski državni gimnaziji v Celovcu je bilo 16. aprila ustanovljeno „Združenje staršev državne realne gimnazije za Slovence“. Taka združenja obstojajo v Avstriji na vseh srednjih šolah in jih ministrstvo za pouk močno priporoča. Vsak član združenja plačuje letno 10 šilingov. S tem denarjem nastajajo potem knjižnice za dijake, istočasno pa se dijakom omogoči nakup potrebnih in dragih učil. Za predsednika je bil izvoljen dipl. trgovec Janko Urank, ravnatelj šole dr. Jožko Tischler je pa podal kratek pregled o delu in uspehih na slovenskem zavodu. Za prihodnji prvi razred vlada med Slovenci veliko zanimanje. Tako bo to jesen (septembra meseca) šola štela že štiri gimnazijske razrede. Nižja slovenska gimnazija bo torej postala popolna.
PRIMORSKE VESTI
Jubilej tržaškega škofa. Dne 1. maje 1918 je bil posvečen v mašnika sedanji tržaški škof g. Anton Santin. Ma-šniško posvečenje je prejel v cistercijanskem samostanu v Stični, kjer so bogoslovci goriškega semenišča našli zatočišče. Prvo sveto mašo je prevzvišeni daroval 5. maja na Dunaju v neki zasilni kapeli med istrskimi begunci. V
škega veselja, trpljenja in milosti, _slo-venski verniki prosijo Kristusa, naj da prevzvišenemu novih milosti in novih moči pri delu za rast božjega kraljestva.
Števerjan. V začetku aprila je tiho in skromno obhajal sedemdesetletnico svojega življenja gospod župnik Ciril .Sedej. Več kot polovico svojih let je preživel v števerjanu. Prišel je v kraj leta 1920 in našel števerjan v ruševinah. Ljudje so se komaj vrnili domov iz vseh dežel, kamor jih je kot begunce razgnala prva svetovna vojna. Mladi župnik se je z vnemo vrgel na delo. V težkem času med dvema svetovnima vojnama je bil skrben čuvar verskih in narodnih vrednot. Ko je spet nova vojna zajela naše ljudi, je bolj kot kdo drugi doživljal tragiko svojega ljudstva. Silno je trpel zlasti tedaj, ko so mu v rodnem kraju v Cerknem komunisti ubili dve nečakinji ob strašnem pokolju petnajstih cerknanskih žrtev. Zato ni čuda, če so vse te hude preizkušnje zlomile njegovo zdravje. Šte-verjanci mu kljub temu želijo, da bi še dolgo ostal med njimi, saj je tudi tiha molitev in skrito trpljenje odlično apostolsko delo v dobro ljudi in župniji.
Sveti misijon v Ukvah. Na velikonočni praznik zvečer se je pričel v Ukvah v Kanalski dolini sv. misijon, katerega so zaključili na belo nedeljo. Sveti misijon sta vodila dva misijonarja, č. g. Cvetko s Koroške za domače vernike in č. g. Joško Jacolin za italijanske. Udeležba je bila polnoštevilna, tako v cerkvi pri splošnih kakor pri stanovskih govorih.
Peti kulturni večer v Gorici. V ponedeljek, 14. aprila, zvečer so Goričani zopet lahko občudovali čudovito lepe slike g. Vinka Zaletela iz Koroške. Ta večer so njegove slike in lepo vezana beseda, posneta na magnetofonski trak, popeljala poslušalce v središče verne Avstrije, v Marijino Celje, kjer so še enkrat sodoživljali sončne ure nepozabnega skupnega romanja. Videli so tudi slike in slišali pesmi, ki jih je
g. Zaletel posnel na lanskem vseslovenskem kongresu v Marijinem Celju.
Večer slovenske besede v Gorici. Nj* odru doma Brezmadežne na Placuti S. v aprilu nastopili najmlajši kul turn* ustvarjalci v besedi in glasbi. Sporedi obsegal osem točk, pet literarnih in tr glasbene. Po večini so bili vsi dija**1 slovenskih srednjih in višjih šol.
Sv. Ivan v Trstu. V nedeljo, 27. aprj' la, je priredila slovenska Marijina dru» ba lepo uspelo štiridejanko „Vrnitev • K predstavi je prišlo obilno občinstv0' ki je z velikim zanimanjem sledilo mz voju dejanja. Pri režiji so priskočile n pomoč č. šolske sestre, za garderobo P je poskrbela rojanska Marijina družb3' Tako so bile s skupnimi močmi vse žave premeščene in dostojno prikazan delo, ki bi sicer zahtevalo večji oder * večjo dvorano za toliko občinstva. T0** vladajoči krogi rajši podpirajo titoVS^ kulturo, na demokratične Slovence mestu pa kljub mnogim volilnim obU bam radi pozabljajo.
Prvomajska slavja. Po vseh večj^ mestih in trgih Italije so slovesno P*'3, novah prvi maj — praznik dela. G? ški katoliški Slovenci so se zbral* ^ cvetočem števerjanu na prostem ^ borovci, kjer so z velikim veseljem s .. dili točkam na odru. Pozdravni goV°r,l, imel dr. Kacin Anton iz Gorice. Po** jj ril je pomen tega slavja, ki hoče (!‘ y delu primerno čast in ga prikazat*.^ luči naše vere kot sredstvo, s kater si služimo časno in večno srečo, h ^ stopili so nato združeni pevski zbot* Gorice in Goriške ter zapeli vrsto ših najlepših pesmi. Prosvetno drUfJro iz Pevme pa je nastopilo s šalo1® „Trije tički“. Krasen pomladni ^ a čudovita lepota cvetočih Brd, Pa sladka briška kapljica, združena z lino naših pesmi, vse to je priporno»^ da se ljudje kar niso mogli ločit* ^ prijaznega grička nad Gorico. Še d3°,i v noč se je razlegala slovenska Pej^ preko slovenskih Brd in kot blag0^. rosila dobro voljo in prijetno razp ženje v vsa srca.
Sove knjige
Stanko Kociper:	Na božji dlani.
Vornan. Str. 404. Buenos Aires 1957.
, Kot 22. izdanje v vrsti svojih publi-Kacij je Slovenska kulturna akcija v ^onos Airesu izdala roman Stanka ^°cipra z naslovom „Na božji dlani“, Kl je prvi del iz nameravanega cikla naslovom „In svet se vrti naprej“.
Stanko Kociper je izdal pri Slovenci kulturni akciji v Buenos Airesu že 1954 knjigo črtic iz Slovenskih go-!ic — Mertik. Te črtice so bile tiskane C drugje, v Mertiku jih je pisatelj Cfal v eno knjigo. „Na božji dlani“ je J9, novo, izvirno delo, v katerem pisa-jfij riše dogodke, ki so zavihrali nad lovenijo od 6. aprila 1941 do 22. juni-* 1941, to se pravi od dne, ko so vdrli Slovenijo (v kolikor niso že stali na *°* * * * venskih tleh) naši dedni sovražniki etnci in Lahi, pa do začetka spopada ^1 Nemci in Sovjeti. Z veliko Ijubez-J° do kraja in ljudi nas pisatelj skozi ^ Prične barve svojih spominov pelje ^ Slovenske gorice in nam s svojo lepo ^sedo.pripoveduje usodo zemlje in Iju-, > nad katere so planili apokaliptični 2(leci groze in razdejanja v odurni po-Hitlerjevih vojakov, ki so razbili lstalno mavrični svet, ki nam ga riše
taln0
SeVe:
j^atelj, uničili idilo življenja in bru-razpršili slovenske ljudi na jug,
j r in zahod in jih hkrati uklonili kot u °te pod svoj nacistični škorenj. Tudi °r je od daleč spremljal usodo od j 6nicev zasedene Slovenije in njenih ^ ai> je čutil, da so planili na rod Slo-ti^lov Z0Pet Huni (kakor je tiste dni na Y	povedal tolminski dekan Jože
.Sopivec), zato se zdi, da je pisa-iriu a morda prevelika objektivnost v azala marsikaterega predobrega v velikem morju slovenske ne-e’ ko je Slovenija imela občutek,
GOSPODOV DAN
Poljana v sončno jutro se prebuja, blestijo cvetke se v srebrni rosi, kot da najdražji biser vsaka nosi in ga Gospodu v hvalni dar ponuja.
Čez breg in dol kot pesem se ubrana iz line glas zvona lepo razliva, da gozd posluša ga in mlada njiva, v nedeljskem oblačilu nasmejana.
Po stezah trume vernikov hitijo: k molitvi božji hram na gričku vabi; tam gori duša vse gorje pozabi in v srcu novi upi zagorijo.
Ves teden hrepeneče sredi cvetja Pastir dobrotni čredo pričakuje — če prej vihar jo besni premetuje, na dan Gospodov najde tam zavetja...
Ljubka Šorli
da so jo vsi zapustili (kot so jo tudi
res) in je ostala sirotna in negodna in
teptana na božji dlani, od katere edine je upala pomoči.
Pisateljev jezik je živ in sočen, kristalen in zveneč in je leskeč kot grozd
v žarkih jutranjega sonca — zato ni bilo in ni prav nič potrebno, da tu in tam zdrkne v naturalistično surovost, čeprav morda pisatelj misli, da s tem jasneje karakterizira nekatere osebe. Prav tako se zdi hitri prehod čustev od jeze in pretepa do sočutnega prijateljstva pri fantih, ki bežita čez nemško mejo proti Ljubljani — neverjeten. . .
Daši je pisatelj omejil svoje delo na razmeroma ozek krog ljudi, dočim smo imeli takrat vtis, da bobni vsa zemlja, in čeprav napravi vsa knjiga vtis ozke krvaveče črte preko naše domovine, bo ta knjiga Slovencu, zlasti na tujem, draga...	Slavko Srebrnič
PAPEŽEV GOVOR O POSLANSTVU PLEMSTVA V
DANAŠNJEM SVETU
Ko je sv. oče začetkom letošnjega leta sprejel rimsko plemstvo in druge odličnike, ki so se mu prišli poklonit, je v odgovor na voščilo njihovega zastopnika kneza Aspremo Collono podal nekaj misli o poslanstvu, ki ga imajo v človeški družbi.
Ob različnih priložnostih jim je že pojasnjeval, da si morejo samo s svojo delavnostjo zagotoviti častni naslov voditeljev človeške družbe. Vsi, ki so na visokih mestih, imajo še posebne dolži-nosti do socialno nižje stoječih in do skupne blaginje. Višji sloji morejo biti navadnemu ljudstvu v veliko korist, pa tudi v veliko škodo. Njihovo življenje mora odgovarjati izročilom plemiških družin. Časovne razmere zahtevajo od njih, da osebno sodelujejo pri zdravljenju ran, ki jih je povzročila vojska, podpirajo delo za mir in za obnovo narodnega življenja. Zato naj se ne odtegujejo in ne beže pred temi nalogami.
V novi družbi bo tudi zanje dovolj prostora, če bodo res plemeniti; to se pravi, če se bodo odlikovali v jasnosti svojega duha, v ljubezni do dela in v velikodušni zvestobi. Pregnati je treba iz src potrtost in malodušnost zaradi spremenjenih časov in se odločno prilagoditi novim razmeram. Krščanska načela jim kažejo vzor, ki jim more zagotoviti naslov pravega plemstva. S temi opomini in navodili bi jih papež rad obvaroval bridkih razočaranj, ohranil njihovim družinam slavno dediščino prednikov, družbi pa, kateri pripadajo, zagotovil njihovo pomoč in sodelovanje.
Kako naj dosežejo ta vzvišeni cilj?
Predvsem morajo sami vztrajati v v skem in nravnem življenju in skr tudi za versko in nravno življenje s' jih družin. Navaditi se morajo zs jevanja, ki ga zahteva današnje tro življenje in se varovati mehkužnos • Z dediščino svojih kreposti in daro» ki so sadovi njihovih dolgotrajnih Q žinskih izročil, naj vplivajo tudi . druge stanove. Krasiti jih morajo tor neustrašena odločnost duha, zvesto in nesebičnost iz višjih razlogov, is^rt, na in plemenita dobrohotnost do slab0 nih in ubogih, moder in preudaren b stop v težkih, resnih zadevah in oS®, no noštenje, ki bi morala biti stalna diščina odličnih družb.
Vse te lastnosti morejo ne da bi zatirali ali poniževali drugj zlasti nasprotnike ali tekmece ter J ^ delali silo. Vestno spolnjevanje ver.!f j,-in državljanskih dolžnosti bo naj prepričevalen odgovo? na vse predse in vsa sumničenja proti njim. NotrabL! duhovne sile zagotavljajo uspehe A zunanjemu življenju in delu.
Moč in uspeh pri delu sta dve z čilnosti pristnega plemstva. Moder^ družba ne priznava njihovemu sta nobene prednosti. Ne odklanja pa s° v, lovanja njihovih izbranih misleC Učenjaki namreč spoštujejo izročila visoko cenijo čast, ki jo je kdo zaslu Del družbe pa se ne sapio ne zaiu za stare oblike življenja, ampak jih c prezira. Zato je v nevarnosti, da j° pelje zunanji sijaj. Trudi se, da bi vzg; jila neke vrste novo plemstvo. Neka so vredni spoštovanja, drugi se pa v jajo domišljavosti in lahkomiselno _ Žele se polastiti sadov preživelih s rodavnih ustanov.
Moč in uspeh dela pa ne m priti do izraza v oblikah, ki so se, preživele. Vendar to ne omejuje ročja njihovega udejstvovanja. Odpr jim vsi poklici. Na vseh podrocjm rejo koristiti in si pridobiti ugle%h slavo. Udejstvovati se morejo v javne uprave, na znanstvenem, Ku
teTvl> umetniškem, industrijskem in Sovskem polju.
V Papež želi, da bi se pri svojem vpli-„ ni.u na družbo varovali resne nevar-ki je zelo značilna za moderne dvj6, Družba le tedaj napreduje in se ))t ?.a> kadar se kreposti enega sloja lvajo v drugega. Nujno pa propada, sif:.Se °d enega do drugega razreda vnaPake in zlorabe. Zaradi sla-tih 1 ^oveške narave in zaradi moder-t(!v sredstev, ki lajšajo medsebojno ob-poročanje in osebne stike' ne
hit).1111’... se slabosti in napake posebno f0,° sirijo. To velja ne samo za podtip nravnega zdravja. Nalezljivih
Ne""
med narodi, ampak tudi med ce-
0+;
ne morejo zadržati ne razdalje ne *4- Zat° v kratkem času dosežejo
yi.i oddaljene kraje, it, , .lsJi sloji morejo zaradi potovanja r]'anja v deželah, ki imajo različno,
tiajaa celo nižje nravno stanje ko do-Wai,j dežela, postati nosilci nravne po-Hu “enosti. Papež opozarja na tem me-itot,a a nevarnosti, ki prete svetosti za-StWpU-rski in nravni vzgoji mladine, kij0 . jivosti. Zaradi teh vrednot mo-zri?čil° svoje domovine ohraniti j4oVv . zmernosti v razvedrilu in MiC) nrjeno in ga obvarovati kužnih na3 prihajajo od koder koli.
H,	P°yzroča razkroj v svojem na-’ nisi njegovo čast in dostojanstvo.
V ° naj skrbe, da pogubnih nazo-l* Z rr- . zgledov ne bodo odobravali »»do	soglašali. Pazijo naj, da ne
»iiščg 0s,ta*i prevozna sredstva in og-i2).0-0| oženja. Globoko spoštovanje ?!®d J*h mora priganjati, da bodo ^e/d^vom ohranjali dragocene zali hai/1^ moglo današnje plem-C'°&o J -ei3®e spolnjevati svojo socialno Ofkvi ;lr* skazovati največjo uslugo
I,	n domovini.
Apjv
-'EVa POSLANICA MILANSKI O), Nadškofiji
V^Sa) U]ri Verske gorečnosti, ki jo je tl6»' vP:!r,edni misijon, pošilja papež dikom v Milanu svoj prisrčen ^ njim jih hoče podpreti v iz-
vrševanju njihovih sklepov. Pozdravlja jih z besedami svetega Petra, prvaka apostolov: „Milost vam in mir v obilju.“*
Milan, živo srce narodnega gospodarstva, žarišče kulture in umetnosti predočuje papežu' božje mesto, ki ga je premišljeval in pojasnjeval ki jih je določil Vsemogočni človeku tako, da se iz ljubezni do njega prostovoljno podredi njegovi oblasti.
Cerkev na zemlji ima nalogo, da zemeljsko mesto spremeni v božje. Prav to je tudi cilj njihovega izrednega misijona, ki je zajel, vse mesto. Milanci so se z veliko gorečnostjo odzvali božjemu klicu. Z iskrenim kesanjem so obnovili svojo gorečnost, napravili dobre sklepe in se vrnili na pot pravičnosti-Čudeži božje milosti so mrzla srca ogreli in jih spremenili v žive tabernaklje Svetega Duha.
Zahvalna pesem po končanem misijonu je zahvala za obilne milosti, ki jih je Bog v dnevih misijona delil mestu. Vendar pa to ni znamenje, da je zdaj delo končano. Zemeljsko mesto se namreč ne more v nekaj dnevih spremeniti v božje mesto. Milan ni o ra dokončati, kar je začel, poglobiti to, kar je spoznal, skrbeti, da to, kar je sejal, dozori in obrodi sad. Veliki misijon ne sme biti samo sijajen, toda bežen dogodek za letopise, ampak mora postati zgodovinsko dejstvo duhovne obnove vsega mesta in listina obveznosti, ki jih nalagata Bog in Cerkev.
Neskončno usmiljeni in modri Bog^ jih je v svoji previdnosti o pravem času poklical k temu delu. človeški dogodki zadnjih let in mesecev dokazujejo, da se narodi vedno bolj približujejo križišču rešitve ali propada. Človeštvo se mora odločiti za rešitev in blaginjo, ki ju ponuja samo materialistična tehnika ali pa najbolj zanesljiva in za človeka najbolj primerna obnovljena nadvlada duha.
Napredek in vera si ne nasprotujeta. Nadvlada duha namreč ne zahteva odpovedi blaginji, tudi ne omejitve tehničnega napredka, ampak le svetuje.
naj ne zaupamo, da nam bo srečo v tem življenju zagotovila samo obilnost tvar-nih dobrin. Obenem nas pa opozarja, da ne smemo dopustiti, da bi .gospodarstvo in tehnični napredek postala nerazsodna in nečloveška nasilnika. Zato naj človeštvo varuje pristno svobodo in dostojanstvo duha, ki edina moreta rešiti že pridobljeno civilizacijo in zagotoviti pravo blagostanje.
Svetemu očetu je v veliko tolažbo, ker je Milan v preteklih dneh s svojim najbolj izbranim prebivalstvom dokazal, da hoče ostati zvest veri in pravi kulturi. Ni in ne bo nikoli pozabil nauka svojega nedosegljivega škofa, svetega Ambrozija, ki pravi, da morajo imeti božje zadeve prednost pred človeškimi in duhovne pred telesnimi; pa tudi ne opozorila, ki ga je dal vsakemu posamezniku izmed njihovih prednikov: „Tvoje življenje je Krištus; samo On je življenje, ki ne pozna smrti.“ Nadvlada duha in življenje s Kristusom sta dva temelja, na katerih mora biti zgrajeno božje mesto.
Naj takoj začno graditi božje mesto. V njihovem mestu že cveto verske, kulturne, vzgojne in socialne ustanove. Hvalevredno je delo duhovnikov in redovnikov. Tudi katoliške organizacije se živahno udejstvujejo v znanosti ip tisku. Vendar je še mnogo praznih področij, kjer je treba graditi. Potrebno je povsod uvesti verski pouk, mladino učiti resnega življenja, vsem ljudem vzgajati vest, da se bodo zavedali svojih dolžnosti do Boga. Zmožnosti, ki jih uporabljajo pri zunanji graditvi, naj uporabljajo tudi pri duhovni. Od tega bo imel narod še večjo korist, kakor jo ima od njihove industrije.
Da bodo uspešno gradili božje mesto, naj se zavedajo, da je med njimi Cerkev s svojimi pastirji in zastopniki. V njih naj gledajo samega Kristusa. Zvesto naj se drže njenega nauka.
Svojo poslanico je končal z besedami svetega Pavla: „Bogu in Očetu našemu slava na vekov veke. Amen.“ (Flp 4, 20).
GOVOR SVETEGA OČETA OB SPR®' JEMU NEMŠKEGA PREDSEDNIC TEODORJA HEUSSA
Izgubljena vojska je povzroči^
,ir
Nemčiji celo množico razvalin, ne1 .........................-	- brid'
merno gospodarsko škodo in še
IHCXXIU	Ö1VUUU ill OC
kejšo politično katastrofo. Nemčijo, ‘tlT likor je je še ostalo, je bilo treba v krajšem času dvigniti in poskrbeti z
iviujsem času uvigmu in posKiuet-* , milijone beguncev, ki so prihajali iz nlf
j«
nega vzhodnega dela. Prebivalstvo
--1 4-_______ ___1 : 1 _ -	-4.:
moralo poleg tega veliko trbeti zato, ker je denar izgubljal svojo vre nost.
Toda Nemčija je tedaj kmalu
ob'
___ ____am •:
vladala svoj skoraj brezupen polo^j
Bog je namreč nemškemu narodu . može, ki so bili pravi mojstri v poli*1 ( in gospodarstvu. Njih imena so vre“!!J, vsega spoštovanja. Da je Nemčija ta _ hitro premagala gospodarsko katastj^
naliti ne le neutrudU1'
fo, se mora zahvaliti
delavnim in pogumnim delodajalfeI?Jj ampak tudi razsodnosti, močni volj' ^ zmožnosti delavcev. Nemški narod 1
v prvih letih no vojski v najbolj 0<^°
____t_	... •,	v..,	.„jj
V-— ' ^	UU, 1 IIlCl ZiVA-L*-*'
litični čut. Kdor zna biti potrpežlj1^
čilnih urah in najtežjih razmerah ^
čudovit način dokazal, da ima zdrav P° ....................... ^
zna čakati, dokazuje, zrel.
Stara Nemčija je bila že v 19- s e, letju življenjski živec osrednje ^vT^0-Papež sam je dalj časa prebival v 1 ^ nakovem in Berlinu. Zato dobro P0^ njene razmere in njen položaj v E' pi. Vesel je, ko vidi, da se je NeinC .. otresla nacionalizma, se prilagodila .V,v vim razmeram in zdaj dela za zdruZ1 Evrope, ki jo bo naredila močnejšo> kor je bila prej.
Papež je zelo zadovoljen tudi z^1j ko vidi, da sta se z zbližanjem, dohJ.^:]I odnosi in vzajemnim sodeloval, ustvarila jedro in hrbtenica zdruz Evrope. To je dosegla iskrena stena volja državnikov. To tudi n&Lpe odgovarja upanju in želji velike vfbjje narodov. To je dogodek, ki so ga že več stoletij pričakovali. Zato ga ^ pež izroča božjemu varstvu.
'..Toda Nemčija in Evropa morata re-jj še mnogo važnih vprašanj. Če nam-i ^ hočejo pravo svobodo in rešiti tisto jU'turo, katerima se mora zahvaliti Ev-za svojo veličino, se morajo za-v ^ati ne samo k tvarnim, ampak pred-Sj|erft k tistim duhovnim in nravnim j. bistveno združenim s kulturo, ki 8”Ce braniti in širiti človeško dostojan-8 0 in svobodo. Tudi sile, ki ogrožajo jo ' Sk° kulturo in svobodo, imajo svo-t geologijo, svojo razumsko utemelji-]0 .'.Zato morejo samo tisti, ki to ideo-I ®.lJ° odločno odklanjajo, uspešno de-0 1 za popolno svobodo Evrope in za . Vob°(Jitev tistega njenega dela, ki ga ^ lzgubila. Ako bi se Nemčija in Evro-„ vdali materializmu, bi bila to velika es,'eča.
](j ^ato papež omeni važno odločitev, s, tiče dobrih odnosov med Sveto h vlco in Nemčijo. Njegov prednik (pa-_Pij XI.) je leta 1933 na prošnjo Itojj^ke vlade sklenil z Nemčijo kon-1; dat. Sveta stolica je ves čas, tudi po vSe n* vojski, natančno spolnjevala P,,točke konkordata, ker je bila pre-|)0 dna, da konkordat spada med tiste Igjjpobe, katerih veljavnost je bila leta if, znova izrecno potrjena. Predsednik Pfefozna vlada sta zdaj izrazila isto t^dj Čanje. To prepričanje je potrdilo $Vo: "o J višje sodišče nemške države s
K. ” j 10 C! ri	t* r\ rr c*\ si ^ 11	-»i-v	rr
Posebno razsodbo. Tako je
.	-1 0 Tv> /1 d	C v* V-,	.
Zv,
ni e d Sveto stolico in nemško
f<3Zn	uvcu OtKllLU Jli ÜCIUB1VU
trdn 0 republiko spet postavljeno na 0 Pravno podlago.
loč^dkordati so pravne listine, ki do-Itatop-? P°Soje> Pod katerimi morejo - Cerkev, oziroma katoličani ^..države svobodno in mirno širiti «lov;‘:ski nauk in živeti po njem. Zgo-dokazuje, da nudi katoliški nauk 't6116 vrednote za ohranitev duhov-Zopj].nravnega temelja resnične ev-^ila ^ 'iulture. Brez tega temelia bi ■ • oorb,
nV
a za svobodo proti nasprot-
^lovn iaterega ideologija je postala Sv fS^a.’ naPrej izgubljerha. s SVof> °če želi, da bi nemški narod Sosj,A0 versko in nravno silo tudi v c arstvu vedno bolj napredoval. S
tem upanjem ga po' gospodu predsedniku prisrčno pozdravlja in prosi zanj obilja božjih dobrot in milosti.
MOLITEV KRŠČANSKE DRUŽINE
(Sestavil jo je sedanji sveti oče Pij X.)
O sveta Družina, zemeljska trojica: Jezus, Marija, Jožef, vzvišeni vzori in varuhi krščanskih družin! K vam se zatekamo ne samo zato, da bi dobili moči v prijetnem premišljevanju vaših ljubih zgledov, ampak tudi, da bi vas prosili varstva in spodbude, da bi mogli vedno vztrajati na poti, ki nam jo kažete.
Vaš mir in vaša stalna vedrost pre-rajata naša vznemirjena srca v stiskah vedno bolj zapletenega in težkega življenja. Prepričevalno nam dokazujeta, da morejo naša srca najti mir in srečo samo v tistih domovih, ki jih krase in bogate tiste domače čednosti, katere ste nas vi učili.
Vendar, kako naj se občutljiva rastlina današnje družine brani razvnetih, prevratnih strasti, varljivih upornih gibanj, ki se na vseh celinah porajajo, in hudournikov modernega življenja, ki hočejo vse uničiti ? Tega ne moremo doseči drugače, kakor tako, da poskrbimo, da bodo njene korenine prodrle globoko v rodovitno zemljo krščanske pobožnosti. Obenem moramo prositi zanjo Bo-ga, da ji bo pošiljal obilnega dežja božje milosti. Vse to si bo zagotovila tako, da bo skupno prejemala svete zakramente in gojila pristnega duha vere, s katerim bo premagala materialistične, samo tostranske poglede na življenje.
Posebno pa mora vse ude družine združevati močna vez krščanske ljubezni, ki pa mora biti tudi nadnaravna, ker bi sicer minila tako, kakor minejo vse^druge stvari na zemlji. Zato moramo člani družine utrjevati v sebi odločen sklep, da bo vsak izmed nas spolnjeval svoje dolžnosti, ki nam jih nalaga družinski red in vztrajal v nadlogah zemeljskega izgnanstva, v katerem bo večkrat celo brez dostojnega stanovanja in brez potrebne hrane.
V neredu nazorov, ki večkrat begajo ■duhove, starši in otroci posebno nagla-.šamo svetost, edinost in božje poslanstvo krščanske družine, celice družbe in Cerkve. Ponižno, toda odločno sklenemo, da bomo — vsak na svojem mestu — storili vse, kar bomo mogli, da se bodo tako svete zamisli o krščanski družini uresničile.
Sveti Jožef, zgled najčudovitejšega očetovstva, podpiraj nas, da te bomo posnemali v vestni skrbnosti, ki si jo skazoval Odrešeniku in Devici, ker si tako zvesto sledil božjim navdihom. O Marija, najljubeznivejša, najzvestejša in najčistejša med vsemi ženami in materami, pridi nam na pomoč! O Jezus, ki si postal izmed vseh otrok najpokor-nejši, da bi nam tako dal v vseh zadevah svoj čudovit zgled, stoj nam ob strani! Bodite vse tri osebe svete Družine z nami v veselih in žalostnih urah, pri našem delu in počitku, v naših naporih in nadah! Bodite vedno tudi s tistimi, ki prihajajo na svet in s tistimi, ki umirajo!
Posredujte pri Bogu, da bodo vaši zgledi posvečevali vse naše družine, da bodo tako za vse svoje člane šole kreposti, zatajevanja in svetosti ter jih tako zanesljivo pripeljale do tiste blaženosti, katero bomo, kakor upamo, po vaši prošnji dosegli. Amen.
SIMPATIJE ZA OBSOJENEGA ŠKOFA
Delavci v Pratu so sklenili zbirati podpise za spomenico, v kateri bi izrazili svoje simpatije za škofa Fiordellija, ki ga je sodišče obsodilo, ker da je „žalil“ zakonski par, ki je sklenil samo civilno poroko. Kmalu po izreku sodišča so delavci prinesli spomenico na škofijo. Ko so potem pregledali podpise, so ugotovili, da je med podpisniki bilo nad 200 delavcev, ki so bili do tedaj še včlanjeni v komunistično stranko. še isti dan je iz neke druge tovarne prišla skupina, ki je prinesla enako spomenico in so med podpisniki ugotovili 150 članov komunistične partije. V spomenici vsi ostro obsojajo sodbo sodišča
in gonjo komunističnih listov Pr0^ škofu.
Roccastrada je majhna fara med K1' mom in Firencami. Za velikonočno s°' boto je v Italiji navada, da hodijo dU' hovniki blagoslavljat domove. Tako Je tudi don Ba.silio, župnik v Roccastrad1’ napovedal, da bo hodil po hišah, vendar je izjavil, da ne bo vstopil v domo'e’ kjer žive civilno poročeni in kjer je ke od družine član komunistične strank6-Župnik je objavil pismeni seznam dru^ žin, katerih domove ne bo obiskal, h1® kateri med tistimi, ki so na listi, so s® obrnili na svoje odvetnike, da bi žili tožbo proti župniku zaradi „žalitve“.
Po nekaterih mestih so redovnik sklenili opremiti svoje avtomobile zvočniki. Vozijo se po ulicah in delal propagando za verske prireditve, ali P1' na trgih prirejajo posebne vrste zb°r0 vanja okoli zvočnikov. Komunisti s, obtožili eno teh vozil, da jim je Prea kratkim „onemogočilo“ zborovanje a trgu, ker je bil zvočnik preglasen. Vl°^ žili so posebno tožko proti frančiška nom. Najbolj znan je p. Toschi, ki i111^ že naziv „leteči frančiškan“. Njega ? komunisti ovadili sodišču, kardinal 1 nadškof mons. Lercaro pa je njeg°' _ delo ne samo odobril, ampak je uSt?0 novil poseben urad in imenoval za vodJ urada p. Toschi ja.
TRI EKSKOMUNIKACIJE NA MADŽARSKEM
Kongregacija za koncile pri S vel* stolici je objavila dekret, ki nosi datuP' 15. februarja 1958. Vendar je bil 0^a'e Ijen šele te dni v Acta Apostoli®® Sediš. Dekret navaja, da so bili iz° j čeni trije madžarski duhovniki: Rihars Horvath, Miklos Beresztoczy in Jan°_ Mate. Izobčenje je pridržano Sveti -s*jk lici speciali modo. Vsi trije so delovali v komunističnih „ organizacijah in s tem podpirali k011* nistični režim in to proti odločba ^ Svete stolice. Te odločbe je Sveta £10 lica objavila v juliju lanskega let®' Osservatore Romano je v septeml,r'J
duhovni-
noliti®1**
s,,57 Pisal, da sta bila Horvath in Bere-,l‘,0czy izobčena, ker se nista podvrgla Vj,1 °cbam, ki jih je Sveta stolica obja-(j a v juliju. Horvath je bil predsednik, „^sztoezy pa podpredsednik „Narod-odbora madžarskih duhovnikov za
tjj Rihard Horvath je cistercijanec in je 19 osebno izobčen dne 21. januarja vendar so izobčenje preklicali, ko d^upno z ostalimi duhovniki izjavil, Bt0 *e podreja Sveti stolici in je to 1 v navzočnosti madžarskih škofov.
aretacije NA ČEŠKEM
12 češka se je v dneh od 6. do ’oarca spominjala osme obletnice, so odvedli v konfinacijo praškega W. °fa Berana. Prav tiste dni je ko-afe,ls^ična policija izvedla celo vrsto in preiskav zlasti pri duhov-'Wh	250 duhovnikov je bilo kli-
,na policijo, kjer so bili zasliše-jih J6 policija pridržala v *ajj0 !”• Pozneje so jih razmestili po tiW la v Brnu, Pragi in Terezijinem t '1’ Več sto katoliških intelektualcev 'i1 zasliševali in koliko so jih pri-
držali, še ni bilo ugotovljeno. Uradnega poročila ni bilo.
PAPEŠKI LETOPIS
Vsako leto izide za praznik stolice svetega Petra (18. januarja) tako zvani Papeški letopis, ki poroča , o stanju katoliške Cerkve v minulem letu. Tudi letos je bil svetemu očetu na ta dan izročen prvi izvod tega Letopisa, iz katerega je razvidno, da je v katoliški Cerkvi 57 kardinalov, 350 nadškofov, 2150 škofov, 213 apostolskih vikarjev in 117 apostolskih prefektov. V številu papežev, ki ?o doslej najdalje vladali, je papež Pij XII. na 13. mestu, kar pomeni, da je od sv. Petra dalje samo 12 papežev vladalo dalje časa nego vlada sedanji sveti oče. V času njegovega vladanja od 2. marca 1939 do danes je bilo ustanovljenih 191 novih nadškofij in škofij. V novem Letopisu so navedeni tudi vojaški škofje v posameznih državah, škofje „Cerkve molka“ so navedeni tako, da je za njihovim imenom pripomba: „Zaradi vere v ječi“ ali: „Oviran v izvrševanju svoje službe“.
DAN RDEČEGA TISKA
Tiskar Barchini je bil tih zaveznik don Kamila. Kadar koli mu je dal Pepon v natisk kak letak, ki bi zanimal tudi župnika, je čez nekaj trenutkov že stal Barchini v župnišču.
Tudi to pot je bilo tako. Pepon je pripravil letak — poln pravopisnih napak seveda — v katerem je povabil prebivalstvo na proslavo komunističnega tiska.
V programu je bilo omenjeno tudi tekmovanje s kolesi domoljubno-umetniškega značaja, katerega se naj bi udeležili mešani pari z alegorično udeležbo predstavnikov italijanskih mest obeh spolov.
Don Kamilo je začudeno pogledal tiskarja. „Te klobasanje pa res ne razumem,“ je vzkliknil.
„Sem si mislil,“ je prikimal Barchini. „Gre za dirko s kolesi. Vsak tekmovalec bo imel pred seboj na vozilu po eno dekle, ki bo predstavljalo določeno italijansko mesto. Ker je dirka alegorična, bo fant, ki vozi s seboj predstavnico mesta Milan, oblečen v obleko tovarniškega delavca, kajti tovarne so značilne za to mesto; tisti, ki bo vozil Bologno, bo oblečen kot kmet, kajti Bologna je središče poljedelske pokrajine Emilije; in tisti, ki bo imel pred seboj Genovo, bo nastopil kot mornar.“
Don Kamilo je prikimal, češ da razume.
„Kaj pa tale točka: Streljanje na ljudsko- politično- satirični predmet?“ je poizvedoval don Kamilo naprej. „Tu zadaj se nekaj skriva.“
„Ne vem sicer, kaj te besede pomenijo, toda najbrže bodo v zvezi s šotorom, ki ga mislijo v zadnjem trenutku postaviti,“ je odgovarjal tiskar.
Don Kamilo je nadaljeval z branjem letaka. Do
Pogajanja za konkord med Vatikanom in Avstrijo
Na Dunaju so obja'ljj besedilo diplomatski not, ki so bile izmenjaj med avstrijsko vlado i Sv. stolico. Avstrija^ vlada je obvestila dr*a no tajništvo v Vatikan ’
da priznava konkorda; ki je bil sklenjen ^ Avstrijo in Sveto sto*1 v letu 1934 (štiri 1® pred anšlusom). Vena' pravi avstrijska v'a?j.g da so nekatere dolo®^ konkordata prišle ob ' Ijavo, ker je Avstr1^ sprejela med tem i'aZ • zakone, ki niso v
. skia*1“ starimi določbami k0®.
kordata. Zato naj bi
kordak
p»
sklenjen nov kon
Državno tajništvo v je odgovorilo z noto> kateri zelo kritizirp stališče. Nota pravb ^ ni niti pošteno, niti gično, ako kdo izjavi da je konkordat y® ^ ven, ne stori pa nie» , bi konkordat izpolni®'
lad°’
Državno tajništvo vrača avstrijsko v11 V| ker ni zavrgla zakon ki so bili v Avstriji u'
deni med nacistično
okd'
Ya in
pačijo (civilna Poro ^.nni drugo), ker so ti za. zelo kršili določbe kordata, zlasti so, to ^ koni, ki se nanašaj® ^ poročno pravo, na vZ". jo in na določbe, ki jajo finančni P°n?er cerkve v Avstriji- » pa je avstrijska 'dada^
po osvoboditvi celo vrsto zakona uredb, ki so konko* kršile. Sveta stolica n
nskl1?
ord»*
6^a3 miren je hipoma poskočil in zvedavo pogledal archinija: „Je to mogoče?“
»Da, tako je,“ je potrdil Barchini. „V nedeljo traj bo Pepon osebno ponujal rdeči tisk po vaških
Micah.“
»To je gotovo potegavščina!“
»Le zakaj? Ali niste brali, da po velikih mestih
nai bi
ravnatelji listov in poslanci to delajo ? Zakaj
se Pepon potem tega sramoval?“
kče
ta ^0lnaj -i6 Barchini odšel, je smatral don Kamilo Potrebno, da novico sporoči Kristusu na križu. »Gospod Jezus, le zakaj gre ta teden čas tako °Casi naprej?“
'Meni se pa zdi,“ je odgovarjal Kristus, „da Naravno kot vedno.“
»Že, že, toda pride do okoliščin, ko se zdi, da
“O »p .
minute spremenile v ure.“
Lristus je vzdihnil. „Don Kamilo, vidim, da te et obletavajo hudobne misli.“
^»Mene, pa hudobne misli?“ se je delal don Ka-iir ,hresenečenega. „Gospod, če bi nedolžnost mogla v 1 človeški obraz, bi bilo zadosti, da se pogledam h„j^e^al° In hi moral vzklikniti: „Glej, poosebljena
dolžnost!“
'Bon Kamilo, kar bi moral vzklikniti, bi bilo: Poosebljena laž’,“ ga je kratko zavrnil Kristus.
'Kj,
‘Mglo
Zaii>r
Kamilo se je ob teh besedah prekrižal in
^ dvignil. „Ne bom se pogledal v ogledalu,“ je riura] spotoma in hitro zaprl cerkvena vrata 5 ^boj.
Sj , °nčno je le prišel nedeljski dan. Po prvi maši p0^6 ^011 Kamilo nadel najboljši talar, si skrbno hju^ačil klobuk, očistil čevlje in zdrvel na trg. a na 36	k31" ^r'°'	80 se	brezbrižne,
obrazih se je videlo, da čakajo nečesa. npjQV. ^ se ie zaslišal raskavi Peponov glas. Skozi daja vCa J'e šla kot blisk vest: „Župan danes pro-čpsopisje!“ Vse se je skušalo postaviti na rob
ni, da ne drži izjava avstrijske vlade, da ni mogla izpolnjevati določbe konkordata in vztraja pri zahtevi, da se morajo določbe konkordata spoštovati in izvajati. Vatikan izjavlja, da bi bil pripravljen izvesti manjše spremembe v konkordatu, vendar to šele tedaj, ko bo avstrijska vlada dokazala svojo dobro voljo in namen spoštovati svoj podpis na pogodbi, ki je bila pravilno sprejeta in podpisana.
Francoski katoličani in kriza v Alžiru
Mission de France (Misijon v Franciji) se imenuje agencija, ki je bila ustanovljena v letu 1954 in ji predseduje v imenu vsega francoskega eniskopata škof v Li-lleu in kardinal Lienart. Agencija daje v javnost izjave, ki imajo poseben, skoraj da uraden značaj. Večkrat je že nastopila, ko je nastali položaj zahteval jasno pojasnilo katoliških voditeljev.
Koncem januarja je agencija priredila posebno zasedanje,- da bi obravnavali položaj v Alžiru in pojasnili stališče katoličanov do tega za Francijo tako perečega problema. Ob koncu je bilo poudarjeno, da mora stališče Cerkve presegati narodne vidike in se zato ne more istovetiti z enim narodnim stališčem proti drugemu, kakor se tudi ne more stališče enega naroda v borbi proti sta-
pločnika, kot da bi vsak trenutek moral iti mimo mogočen sprevod. Jasno, da je stal v prvi vrsti tudi don Kami! o.
Pepon se je prikazal z obilnim svežnjem časopisov pod pazduho. Tako dobro je posnemal prodajalce časopisov, da bi se vsi gledalci radi zasmejali. Toda njegov pogled je bil tako svečan, da si tega ni drznil nihče storiti.
Že je prešel župnika, ko je le-ta z gromkim glasom zavpil za njim: „časopis, prosim!“
Pepon ga je strupeno pogledal. Pa je stopil don Kamilo k njemu. Eno roko je držal v žepu, kot da išče denarnico. ,,‘Osservatore Romano’*, če ga imate!“ je nagovoril župana.
Pepona je skoro vrglo nazaj, tako ga je župnikova zahteva razdražila. Don Kamilo pa je ostal čudovito miren, še več: nasmehnil se je in dejal:
„Oh, oprostite mi, gospod župan. Bil sem raztresen, pa nisem opazil, da ste vi. Mislil sem, da ste eden izmed prodajalcev časopisov. Pa nič ne de. Kupim to, kar imate.“
Pepon je še bolj stisnil ustnice in obotavljaje izročil don Kamilu komunistično glasilo „Unitä“. Med tem je župnik počasi brskal po denarnici in končno izvlekel novčanico za pet tisoč lir.
Pepon ni dejal nič, le njegov pogled je povedal vse.
„Razumem, razumem,“ je don Kamilo nadaljeval. „Moral bi vedeti, da niste še toliko prodali, da bi mi lahko dali drobiž. Po svežnju vidim, da sem jaz prvi, ki sem danes kupil pri vas.“
Pepon ni zdržal več. Položil je časopise na tla in začel vračati don Kamilu razliko. „Da boste vedeli, ta sveženj je četrti, ki sem ga danes že prodal,“ je vmes sikal.
Don Kamilo ga je prijazno pogledal. „Zelo sem tega vesel. Zato je dovolj, če mi vrnete štiri tisoč petsto lir. čast, da sem list kupil pri samem županu, je več vredna kot petsto lir.“
* „Osservatore Romano“ je poluradno glasilo Svete stolice.
lišču drugega razlagi kot stališče Cerkve-Nadškof v mons. Duval je podal ^ javo, v kateri prav1» ^ „je opozoril na načela» ^ morajo voditi Ija^1 ,n0 bratski ljubezni, Pre ;e se je začelo preliva« krvi, ki sedaj zaliva žirijo.“ Takrat je P°' dal, da ta načela zan^ vajo spoštovanje ,c jakove vrednosti, da je ba pravilno razdelit1 ^ rodno bogastvo ir! ,tj morajo vsi ljudje lin svobodo pri izbiri vz^_ je za svoje otroke, °e nem pa imajo vsi en pravice pri delitvi ja' služb. Vse te zahteve ^ se morajo vpoštevah ’j_ spoštovanjem vseh ^ turnih dobrin Alžita na temelju bratske vezanosti med vsem1. ^ mi verskimi občinam1 krščansko, muslima11 in židovsko.“
Verska sociologÜ3 .
Katoliški raziskovan urad bodo v krat , ustanovili v Essenm ^ fija	v	Essenu je
ustanovljena pred K.j,0f kim	in	njen prv1 :-a.
mons. Hengbach je 1 y vil, da bo urad im®1 loga, olajšati dusn°P.e, stirsko delovanje 113 melju znanstveno J*,) tovljenih podatkov, v Essenu bo delal s no z uradom „Kom de“,	ki	ima svoje
store v	Dortmundu.	0
bosta delala poslej metodah, ki so Pod0[3v' sličnim zavodom v 1 nem življenju. , v
Kardinal Wende1
Peponu je prišel pot na obraz. „Tu imate štiri tis°č devetsto petinosemdeset lir. Niti ene stotinke ^atlj, prečastiti! In vedite, da ne potrebujemo va-SeSa denarja!“
Med tem, ko je Pepon zagrabil sveženj časopisov, don Kamilo začel listati po časopisu. „Unitd,“ je ®°časi prebral. Nato se je bliskoma obrnil k Pe-in dejal: „Saj je pisan po naše. Oprostite, jj0sPod župan, da sem bil v zmoti. Res sem mislil, a J'6 pisan po rusko.“
Pepon ni dejal ničesar. Le s tako jezo je od-v'hral, da se je zdelo, da je vojska z Zapadom že
V teku.
*
Popoldne si je don Kamilo hotel ogledati kole-
aarsko dirko. Toda ko je šel mimo šotora, ni zdržal, da
da
ne bi pogledal vanj. Kajti ljudstva je bilo toliko, Sl je moral dohod kar s komolci priboriti.
^ ozadju je zagledal šest lutk iz lesa; vsaka berila poldrug meter v višino in predstavljala
^avtle vaške politične voditelje desnice in sredine. ^a skrajni desnici je odkril tudi samega sebe. Sedaj
Sa
^Ž;
razumel, zakaj so se ljudje tako muzali, ko so 2agleclali.
Pon Kamilo ni dejal ničesar; le roke si je pre-
M in začel slediti igri. Ta je bila v tem, da si
^ nabavil šest krogel in jih začel lučati v lutke. , Podrl vse, si dobil denar nazaj in še nagrado,
pa je bil denar zgubljen. v ^rav tedaj je mlad fant, z rdečo ruto okrog
s 'b zahteval zase šest krogel. Videlo se je, da e n:
‘itke
na posel razume. Krogle so frčale in podirale j6 - drugo za drugo. Ko pa je prišel do šeste,
Nastal groben molk. Gledalci so čakali, kaj se bo godilo.
ki je
Pant je kradoma pogledal na don Kamila, ^dl ^orak Pr°e otj njega- Po mu 3e zadostovalo.
je kroglo in se tiho odstranil.
Ve.^0jeee mrmranje je šlo skozi množico in nihče
> Se ni upal približati k ograji, kjer je stal don ‘ai»iilo.
Miinchenu je izjavil, da je Katoliški raziskovalni urad v Königsteinu sklenil proučiti sociološki prerez 700.000 katoličanov, ki žive v Münche-nu. Predvsem bodo najprej ugotovili, koliko jih vsako nedeljo opravlja svojo versko dolžnost v 90 katoliških cerkvah, ki jih ima mesto. Poleg tega bo zavod proučeval še, kako tudi sicer obiskujejo cerkve, kako je med verniki učinkovita pastirska oskrba in zlasti ugotoviti, kje je obisk cerkva najslabši in zakaj.
Tako so Nemci začeli izvajati s posebno pozornostjo nalogo nove znanosti tudi na verskem polju in so med katoliškimi narodi prvi.
Te dni so jim sledili katoličani na Nizozemskem, kjer so ustanovili Institut za versko sociologijo v Haagu in je njegov ravnatelj p. L.Grond OFM. Nadzorstvo nad zavodom opravlja mons. Johannes Groot, generalni vikar škofije v Haarlemu.
Kaplani-delavci v Genovi
Genovski nadškof in kardinal Siri je izdal posebno pastirsko pismo ob 15. obletnici uvedbe kaplanov - delavcev na področju njegove nadškofije. Med drugim pravi kardinal: „Vsekakor moramo podčrtati naslednje: duhovnik je duhovnik in to naj ostane tudi tedaj, kadar dela z ostalimi delavci v to-
Tedaj se je prikazal Pepon. „Daj mi krogle!“ je kratko ukazal nastavljenem pri ograji.
Pepon je začel metati z divjo jezo. Lutke so padale kot snopi na polju. Končno je ostala le še tista z don Kamilovim obrazom. Tisti trenutek sta se stara nasprotnika spogledala. Pogled iz don Ka-milovih oči je bil tak, da je postal Pepon siv v obraz. Toda, šlo je za čast stranke. Zagrabil je za kroglo in jo sunil z vso močjo. Toliko sile je bilo v sunku, da bi mogla prevrniti bika, kej šele leseno lutko, toda krogla se je od lutke le odbila, ne da bi jo zbila na tla.
Pepon je bil sunkoma pri lutki. „A tako, sedaj razumem! Nova vatikanska spletka. Pero, ki naj bi sprožilo lutko, je nekdo zakopčal.“ Nato si je nadel suknjič in ponosno odšel, medtem ko so se gledalci, vidno olajšani, zadovoljno smehljali. Za njim je odšel tudi don Kamilo.
*
Na večer je župan nepričakovano obiskal župnika.
„Veste, po najinem srečanju v šotoru sem stvar razmislil in prišel do sklepa, da je boljše, če vašo lutko odstranim, kajti marsikateri bi mogel videti v lutki napad na vero. Tega pa jaz nisem nameraval. Jaz sem vaš nasprotnik le v politiki. Drugo me ne zanima.“
„Vzamem z veseljem na znanje vašo izjavo,“ je bil don Kamilo izredno prijazen.
„Tudi obžalujem,“ je nadaljeval Pepon, „da sem s tako jezo vrgel kroglo v lutko z vašo glavo. Sicer pa, vse se je srečno izteklo. Oba sva lahko zadovoljna.“
„Da,“ je don Kamilo pritrdil, „vse je šlo dobro. Vem pa, če bi bila lutka padla, bi bili z njo padli tudi vi. Pripravil sem se na udarec, ki bi ga niti slon ne prestal.“
„Sem to opazil,“ je zamrmral Pepon. „Toda, ker je šlo za ugled stranke, sem moral vreči kroglo, čeprav sem se zavedal posledic. Sicer pa, dopoldne ste me pa vi osramotili pred ljudmi.“
Don Kamilo je prikimal. „V tem imate prav!“
varni. Zato naj dela da , hovnik v tovarni saff^ tisto, kar odgovarja govemu poklicu. Vse stalo naj prepusti dr0 gim ustanovam in °r^e nizacijam. Duhovnis*1 službe naj ne vpleta akcije, ki ne morej imeti nič skupnega njegovim poslanstvoia; Duhovnik bo mogel bj vsem na razpolago 1 vsem govoriti enako s mo, ako ostane duho nik; vsi ga bodo PoS šali in vsi ga bodo sPrC jeli.“
Romarji iz Indija v Lurdu
Lurd je obiskala PT skupina romarjev iz . dije. Skupina je šte enajst oseb, vendar J bilo samo šest kristJ^ nov, pet katolikov 1? protestant. Ostali so P1* pogani.
Nadškof — upravnik hiralnice
V aprilu 1945 so b<djj 6 ta'
ševiki v Lvowu aret
potem odpeljali sšniega katoliško®
in
mošnjega --------- g.
nadškofa vzhodnega ^ breda mons. Josipa pyja. Obenem z nji1?1
bili tedaj aretiram
odvedeni v ječe in centracijsko taborišč® , ostali katoliški duhov ^ ki. Pred kratkim s°-cer Vatikanu prejeli n®.. 0f ki pravijo, da je.^^aj še živ in da je v-upravnik hiralnice Muklavu v srednji biriji.
»ni
dru
»Torej sva sedaj bot!“ je bil Pepon vidno vesel. »Še ne,“ je tiho dejal župnik. „Dajte mi nazaj Pet tisočak, ki ste ga zjutraj zmenjali. Dobite Sega, kajti oni je bil ponarejen!“
^epon se je široko razkoračil in si položil roka ^ OS. „In to mi poveste sedaj! Ne kroglo za lutko, Oobo z dinamitom bi vam moral vreči v glavo. J naj storim sedaj, ko sem denar že odvedel v
CePtralo?“
j »Vi ničesar. Meni pa ostane sladek očitek vesti,“ odgovarjal župnik, „da sem oškodoval vašo ^ranko za pet tisoč lir.“
Pepon ni vedel več kaj reči. V strahu, da bi se ^oke brez potrebe ne dvignile, je naglo odšel.
časnikar postal škof Novi pomožni škof v Valenciji v Španiji, mons. Rafael Gonzalez Moralejo bo letos star 40 let. Pred nekaj leti je bil še časnikar. Ko je bil 32 let star, je vstopil v bogoslovje. Tik pred tem je bil še glavni u-rednik lista Hoja Oficial de Lunes v Madridu. To je drugi škof v Španiji, ki je bil žurnalist. Sedanji škof v Malagi je bil tudi časnikar, predno se je odločil za duhovniški poklic.
br Pilo je v šoli. Učitelj je spraševal učence, če vedo, kdo je bil prvi komunist. bJh? za drugim se učenci oglašajo. Prvi pravi: Adam in Eva; drugi pravi: Kajn; kil reče: Mojzes je bil prvi komunist. Četrti pritrjuje, da sveti Trije kralji. Učitelj strme posluša tako različne in zanimive odgovore. Ker si jih ni znal ''ist Iazlo^iti> vpraša učence, naj še povedo, zakaj je bil kdo od teh prvi komu-••• Otroci drug za drugim odgovorijo:
b0 Prvi: „Adam in Eva sta bila prva komunista, ker sta se postavila po robu ■— Drugi: „Kajn je bil prvi komunist, saj je ubil brata.“ — Tretji: „Ni * ‘ "r'','zes je bil prvi, ker je ljudi zvabil v puščavo, da so vsi poginili...“ — A

s0 Razlaga, da so bili prvi komunisti sveti Trije kralji, ker so šli za zvezdo, pa
.	lici ;
e stalo našli..
bajr .Parček je moral paziti na mlajšega Jurčka, ker je bil vseh muh poln in je j^Jsi plezal po drevesih. Da bi ga odvrnil od tega početja, mu je kar naprej Sab da, če bo plezal po drevesih, bo padel z drevesa in se bo ubil.
Sg • Jurček si je besede dobro zapomnil, od plezanja pa ni prav nič odjenjal. Ko dfev °P neki priliki Petrček nekoliko oddaljil, je hitro porabil priliko in splezal na Žirok°- Toda, smola! Veja se je odlomila in Jurček je padel, kolikor je bil dolg in in j ’ y niehko travo; pri tem pa se mu ni nič naredilo. Petrček je zaslišal padec
^ rckov vzklik. Pritekel je ves preplašen in buljil v malega bratca, ležečega 'a vi.
^.jJurček se s težavo obrne in ga žalostno vpraša: „Petrček, povej, ali sem
Vedov f*"ank0 je prišel s svojim očkom iz popotovanja po Italiji. Doma je pripo-a* sosedovemu Jakcu o zanimivostih, ki jih je tam videl.
Ta mu reče Jakec: „Potem pa ti je zelo ugajalo v Italiji, ali ne?“
>T> seveda, kako ne!“ mu odvrne Stanko. „Samo, samo...“
»Samo...“ ga začudeno pogleda Jakec. „Kaj, samo?“ oj» »Samo,“ mu pojasni Stanko. „Ti veš, kako rad jem makarone;, pa ko sva kako 0m. jedla v nekem hotelu, bi jih bil rad naročil, pa sem v naglici pozabil, Se jim po italijansko reče.“
duhovno življenje
la vida eypirrlual
Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar)
Editor responsable:
Pbro. Antonio Orehar,
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Registre de la Propiedad Intel. 574.991
Ure ju je jo j
Jurak Jože
Mali Gregor
Šušteršič Marijan
Platnice in stalna zaglavja
je narisal
Hotimir Gorazd
Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 110 pesov.
Za Uruguay
in druge države,
če se plača v argentinskih pesih,
je naročnina 140 pesov;
za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev,
za Avstrijo 95 šilingov,
za Italijo 2000 lir,
drugod pa protivrednost dolarja.
Poverjeniki revije:
Argentina:
Dušnopastirska pisarna,
Ramon Falcon 4158, Bs. Aires Brazilija:
Vinko Mirt,
Caixa Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.:
„Familia“,
6116 Glass Ave, Cleveland, Ohio Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst:
Marijina družba,
Via Risorta 3, Trieste, Italia
Julij	št. 7	Leto XXVl*
V tej številki:
369
374
375
382
383 387
390
394
396
403
405
408
409
Izgnani Adamovi vnuki (Fr. G ■ Fervor de un pueblo (A. A- j4' Uresničenje fatimskih napovedi (Škof Gregorij Rožrna Pozabljena velesila	v \
Petnajstim v spomin (Z. PiščaI1e]1 Papeški mesečni molitveni narn,;\ (Alojzij KošmerlP Meja (G?egor Hribar)
Blagri (O. Charles —
f Fr. Herman Vodeni“' Spontanost, svoboda, osebnost _ , (Dr. France Gnido'® Prvo prijateljstvo (Dr. At.) Verske težave današnje mladine (Dr. Lojze ŠkerU' Sence (Andrej Bregar) . „n „Trabajando como en la patru1
G., n'
411 Med Slovenci po svetu
415 Vesti iz domovine	.v.
419 Nove knjige (Slavko SrebrnUP
419	Gospodov dan (Ljubka Šorli)
420	Po svetu	^
426 Don Kamilo (G. Guareschi-Jura 431 Šale
Sžo ® ggS i
8gH"
TABIFA
BEDUCIDA
Conculoi N*. 2U»
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia
Avstrija:
Anton Miklavčič,
Spittal a/Drau, D. P. Camp, Kärnte Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Avstralija:
rev. Bernard Ambrožič,	.
66 Grdon Str., Paddington (Sydney)
Tiska tiskarna Salguero,
Salguero 1506, Buenos Aires
^ juliju dozori pšenica in dopolni se drugi veliki čas VSake kmečke domačije — žetev. Svetlo hvalnico ^Uetski zemlji in žitu, je napisal naš pesnik Josip Urn-Aleksandrov pod naslovom „Pesem o klasu“. (Opombe: Medardovo — 8 junija; Margaretino — julija; sredi urnih maš — čas med Veliko mašo (15. avgusta) in Malo mašo (8. septembra).
^ zadnji strani: Lipovo cvetje. — Lipa je slovensko eVo> kras in ponos slovenskih vasi in gajev. O ,sv.
nas-je opajal vonj- njenega cvetja... Ali imamo 118 svojem vrtu ali pred svojo hišo to lepo, slovensko drevo ?
Na
Anj
šg
ßsßm o
ü
asu
Kot z zelene gore cesta, ravno polje, kot ves pisan svet nam se dnevi vrste!
Glej, izza teh brez polje in polje, tako daleč čez vse nam v zrno gre.
To je naša last, vse za naše dni!
Sebi v slavo in čast todi klas nam zori.
Da obvaruje Bog hudih ur ga, vetrov, da povsod! okrog zlije svoj blagoslov!
Na Medardovo jasnih dni mirne daj Margaretine, da se svet veseli — dobre letine —
da neznan glas noči ko s temo govori, da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi!
Da, za kruh, da za klas Bog usliši nas, čez razore zavej sredi urnih maš;
naj se dnevi vrste kot svet pisan z gore — Prepelica, hej, čez polje, hiti veter, zavej čez gore!
Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala; đ'jal sem da, sem v raju.