Št.J17jl5.219)letoLI^ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - UL Montecchi 6 - Tel. 030/7796600 _ GORtCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD. - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ IMfl UD postnma piačana v gotovini IDUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONL 57*75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dvJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČETRTEK, 4. MAJA 1995 Neurejen odgovor m ponujeno odprtost Bojan Brezigar Ko je pred nekaj leti deželni svet pripravljal novi volilni zakon, nista ne predsednik skupščine ne predsednik pristojne komisije uriela za potrebno, da slišita rnnenje predstavnikov slo-yenske manjšine, Čeprav se le takrat v zelo dramatičnih tonih postavljalo vprašanje slovenskega zastopstva -^ajamcenega ah posredno izvoljenega - v deželni Skupscini. Zato je treba vCe-rajsnjo avdicijo v deželni Palači pozdraviti kot pomemben korak naprej, ah, de hočemo, kot znak odprtosti do problemov sloven-ske manjšine. Seveda, mdnja beseda bo pripadla deželnemu svetu samemu, Vendar je pomembno že dejstvo, da manjšina kot subjekt lahko pove svoje mnenje. . Sicer pa ta znak odprto-sh ni osamljen. Tako je vCe-mj zunanjepohticna komi-sija poslanske zbornice na mkonodajni ravni odobrila zakon o finančnih prispevkih za kulturne dejav-dosti slovenske manjšine za to leta Res, denarja je pre-dmlo, saj bo manjšina letos Pmjela sedem milijard hr, v daslednjih dveh letih pa po P86® milijard, toliko kot leto 1991, kljub inflaciji in de-valvaciji. Vendar pa je tudi . cdobritev znak posluha m pozornosti do nas, na kar de moremo biti ravnodušni. m kako mi odgovarjamo 113 to znake? Včeraj smo se v deželnem svetu zopet Predstaviti neurejeno. Ne samo, da nismo imeli enot- dega staliSCa ■ so —’• - “ ‘Mučni pi Povsem običaj: drti nismo zde mr uokviriti v togrjo manjšini tov svojih pra1 tofo omejilo r kesanje stali«,' Ki __ • ~mxi.evaju zastopstvo, ii tovalcev; ce tonCno prebe je videti e um, ko bi I skupni do Sine - s i glaSamo ■ 1 1 ^mpone ^5uvore Bartoleja, dniverzit laga, da 8°Ce, obenem pa bi Dežeh Im tudi sami sebi) dokazati, da skupni nastopi niso le fddanja podoba, ampak so drdi vsebinsko bogati. HRVAŠKA / KRAJINSKI SRBI SO ZOPET NAPADLI HRVAŠKO PRESTOLNICO Zopet bombe na Zagreb Pri včerajšnjih bombnih napadih eden mrtev in kakih 50 ranjenih Zaskrbljenost tržaških poslovnežev TRST - Zaostritev na Hrvaškem zbuja tudi v Trstu zaskrbljenost in bojazen, da se spopadi ne bi zarsirili Se na druge države na Balkanu. Ce jih v kratkem ne bodo ustavili, pa se bodo posledice kmalu občutile zlasti v turizmu, kjer je letos zelo dobro obetalo, avtoprevoznistvu in drugih gospodarskih panogah. Na 5. strani ZAGREB - Včeraj okrog poldneva so Srbi na središče hrvaške prestolnice izstrelih Sest, na zagrebško letališče Plešo pa sedem izstrelkov. V najnovejšem napadu je umrla ena oseba, približno petdeset pa jih je bilo ranjenih. Štiri bombe s kasetnim polnjenjem (prepovedane po vseh mednarodnih konvencijah) so, tako kot v torek, padle na najožje poslovno središče Zagreba. Srbi so jih izstrelili z zasedenega hrvaškega ozemlja s pomočjo premičnega raketnega sistema vrste Orkan, ki ima od 40 do 60 kilometrov dometa. Eden od smrtonosnih izstrelkov je padel celo na zagrebško otroško bolnišnico, vendar k sreCi ni bil noben otrok poškodovan. Manj sreče so imeli baletniki, ki so bili v trenutku, ko je v bližini Hrvaškega narodnega gledališča razneslo drugo srbsko raketo, ravno sredi vaje. VeC baletnikov je bilo ranjenih. Naj-slabše pa so jo odnesli tisti prebivalci Zagreba, ki so se v Času napada znašli na uticah ali na tramvajskih in avtobusnih postajališčih. Krajinski Srbi so včeraj v odgovor na torkovo uspešno akcijo hrvaških sil v zahodni Slavoniji obstreljevali tudi Karlovac, Sisak, Novsko in Novo Gradiško. Na 18. strani RIM / POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA ZAKONSKI OSNUTEK Prispevki za narodni manjšini Predlog mora sedaj odobriti še senat - Soglasje demokratičnih sil in tiha podpora desnice SLOVENCI V PRISTOJNI DEŽELNI KOMISIJI Kako omogočiti izvolitev slovenskega zastopstva TRST - V deželni komisiji, ki se ukvarja z oblikovanjem novega deželnega volilnega zakona, je včeraj tekla beseda (na sliki Foto KROMA) o vprašanju izvolitve slovenskega predstavništva v deželnem svetu. Komisija je v ta namen prisluhnila mnenju predstavništva Slovencev, v katerem so biti zastopniki SKGZ, SSO, SSk, slovenskih komponent DSL in SKP, Demokratičnega foruma bivših socialistov ter Slovencev v videmski pokrajini. Slo je predvsem za koristno in zanimivo izmenjavo mnenj in stališč. NaS.strani Pokojnine: vznemirjenje pred odločilnim krogom pogajanj RIM - Ozračje zaupanja, ki je vladalo na pogajanjih o pokojninski reformi do včerajšnjega premora, se je pred današnjim začetkom zadnjega, odločilnega kroga žal skalilo. Dan premora je namreč najvecji italijanski sindikat CGIL izkoristil za sestanek svojega vodstva, na katerem so se stvari očitno zaostrile. Generalni tajnik Coffera-ti je novinarjem izjavil, da se je ozračje za pogajalsko mizo v torek pokvarilo zaradi zadnjih izjav predstavnikov Dinijeve vlade. Na to oceno so včeraj sredi popoldneva nemudoma reagirali trgi, seveda negativno. Lira je v trenutku izgubila nekaj vrednosti v menjavi z marko in dolarjem, kazalci na milanski borzi pa so dokoCno pokvarili štiridnevno serijo pozitivnih sestankov. Izgube sicer niso velike, kažejo pa na izredno občutljivost trgov za notranja dogajanja. Dinijevi vladi v pomoč je posegla centralna banka, ki je prek svojega generalnega poddirektorja Pierluigija Ciocca opozorila, da bo imel vladin osnutek pokojninske reforme ključni pomen tako za politično kot za gospodarsko usodo države. Cofferateve besede pa sta druga dva sindikata, CISL in UIL komentirala z opozorilom, da ne kaže izgubljati živcev in tvegati, da bi pogajanja propadla in da bi se z njimi končala tudi sindikalna enotnost. Na 2. in 11. strani RIM - Poslanska zbornica je vCeraj s široko večino odobrila zakonski osnutek o finančnih podporah slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji in Hrvaški. Zakon bo pravnomočen po odobritvi v senatu. Zakonski predlog doloCa, da bosta manjšini za tekoče leto dobili vsaka po sedem milijard tir, v letih 1996 in 1997 pa vsaka po osem milijard. Prispevke za Slovence bo še dalje delila Dežela s pomočjo posvetovalne komisije, prispevke za italijansko skupnost pa Farnesina in tržaška Ljudska univerza. Desnica je zahtevala in dosegla posvetovalno vlogo Združenja istrskih beguncev. Zakonski osnutek za podpore manjšinama je dozorel predvsem v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice, ki je svojcas soglasno osvojila stališče poslanca DSL Marca Pezzonija. Postopek je vseskozi spremljal tudi slovenski senator Darko Bratina, ki je imel glede tega celo vrsto sestankov na vladni in parlamentarni ravni. Ce ne bo zapletov, bo senat odobril zakonski osnutek v roku nekaj tednov. Na 2.strani Danes v Primorskem dnevniku Aretiran voditelj Fininvesta V okviru preiskave o podkupninski aferi, v katero so vpleteni Cirino Pomicino, Di Donato in De Lorenzo, so v Neaplju aretirati voditelja družbe Fininvest. Stran 3 Železarna spet na dražbi Tudi na današnjo drugo dražbo verjetno ne bo odziva v pričakovanju, da se izklicna cena še zniža. Stran 4 KGS o »kraškem parku« Kraški park naj upravlja KGS, v kateri se prepoznava pretežni del krajevnega prebivalstva. Stran 5 Priznanje CNEL Darku Bratini De Rita je priznal pomembno vlogo sen. Bratine pri snovanju ti. teritorialnega pakta za Goriško in s tem zavrnil očitke sindikatov, ki si sami lastijo zasluge. Stran 9 Jutri v Gorici 23. DOSP Slovenske soriške šole bodo jutri gostile 23. izvedbo Dijaškega obmejnega srečanja Primorske. Stran 9 Posvet o varnosti pri delu Na Opčinah bo drevi ob 20. uri strokovni posvet SDGZ o novih nonnah za varnost pri delu. Stran 11 RIM / ZA SLOVENCE V ITALIJI IN ITALIJANE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI TELEVIZIJA Zbornica obnovila prispevke za obe narodnostni manjšini Trud parlamentarcev Pezzonija in Bratine - Zadovoljstvo SKR Spet zaostritev med Kartelom in večinsko zvezo Težko bo uskladiti stališča, da bi se izognili referendumom RIM - Poslanska zbornica je obnovila državne finančne prispevke za slovensko manjšino v Italiji in za italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. Zakon bo pravnomočen po odobritvi v senatu, ki bo - kot kaže - pospešil postopek, tako, da bo končna odločitev najbrž padla v roku nekaj tednov. Zakonski predlog, ki so ga poslanci odobrili včeraj dopoldne, doloCa, da bosta obe manjšini v tekočem letu dobili vsaka po sedem milijard lir, v letih 1996 in 1997 pa vsaka po osem milijard lir. Parlament bo s to potezo dejansko obnovil javne dotacije manjšinskim kulturnim ustanovam, ki jih je Berlusconijeva vlada svojCas vključila v neki splošni proračunski sklad, kar je postavljajo obe manjšini v skrajno negotovo finančno situacijo. Sklep poslanske zbornice je sad pritiskov slovenske manjšine in novega, boljšega vzdušja v odnosih med Italijo in Slovenijo. Zakonski osnutek je v prvi vrsti dozorel v poslanski komisiji za zunanje zadeve in to po zaslugi poslanca DSL Marca Pezzonija, ki je vseskozi užival podporo progresistiCnih kolegov in poslancev Stranke komunistične prenove. Potek dogajanj v Rimu je vseskozi v prvi osebi spremljal tudi slovenski senator Darko Bratina, ki se je v ta namen nekajkrat sestal z vladnimi predstavniki, z visokimi funkcionarji zunanjega ministrstva in državnega računovodstva. Poslanec DSL Marco Pezzoni Zakonski osnutek je bil v zbornici odobren s široko večino glasov, v bistvu tudi s tihim pristankom desnice, ki je do zadnjega zahtevala (in dosegla) enak tratma za obe narodni manjšini. To je moCno pospešilo parlamentarni postopek in po mnenju poslanca Pezzonija tudi predhodno preprečilo nepotrebne polemike in celo škodljiva razhajanja med manjšinama. Da je zakonski predlog politično dozorel v zunanjepolitični komisiji pa tudi nesporno potrjuje, da so na pospešeni postopek v zbornici zelo vplivali tudi novi odnosi med Rimom in Ljublja-nom, zlasti po umiku italijanskega veta nad začetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Pezzoni, 46-letni poslanec, ki je doma iz Cre- mone, je od vsega začetka po nalogu progresistiCne skupine spremljal dogajanja o finančnih prispevkih za obe narodni manjšini. Do odločilnega zasuka in razpleta je, kot rečeno, prišlo v komisiji za zunanje zadeve, kjer je prav Pezzoni pred približno dvajsetimi dnevi z ustreznimi popravki predlagal, da bi dotacije za obe manjšini sicer ohranili v sklopu zunanjepolitičnih vprašanj, a jih hkrati združili v poseben zakonski osnutek. Dinije-va vlada je na to pristala in Pezzonijev popravek je kasneje naletel na soglasje elanov zunanjepolitične komisije. Da se je postopek potem nekoliko zavlekel je treba pripisati dejstvu, da je zakonskemu predlogu zmanjkalo ustrezno proračunsko kritje. Bratina in Pezzoni sta v najbolj kritičnih trenutkih vzpostavila stike s funkcionarji proračunskega ministrstva in s samo vlado, njuna prizadevanja pa so, kot vidimo, obrodila stvarne sadove. Zadnjo oviro, Ce jo lahko tako imenujemo, je predstavljal predsednik poslanske proračunske komisije Francesco Liot-ta (Forza Italia), ki je imel nekatere tehnične pomisleke nad proračunskim kritjem tega zakonskega osnutka. Tudi ta vozel pa je bil ugodno rešen. Podpore Slovencem bo, kot doslej, delila deželna uprava s pomočjo obstoječe posvetovalne komisije, podpore Italijanom v Sloveniji in Hrvaški pa še dalje zunanje ministrstvo in tržaška Ljudska univerza. Desnica je dosegla, da bo pri delitvi sredstev imela posvetovalno vlogo tudi Fe- deracija združenj istrskih beguncev. Slovenska komponenta Stranke komunistične prenove v tiskovnem sporočilu z zadovoljstvom ugotavlja, da je rešitev finaCne stiske slovenskih kulturnih ustanov prehodila pol poti. »Vendar se sedaj mudi, kajti zakonodajne dobe je lahko konec že poleti, zakonski predlog pa mora potrditi še senat. Kot v zbornici, se bo SKP tudi v senatu prizadevala, da bi zakon bil odobren brez sprememb in postal takoj operativen. Naglica je sedaj potrebna, ker se ne Berlusconijevi, niti Dini-jevi vladi ni zdelo potrebno, da bi podpore manjšinama ob naši meji namenila s takoj veljavnim odlokom«. SKP ugotavlja, da je zbornica v bistvu za tri leta podaljšala finančno kritje 14. člena zakona za mejna področja, ki je na predlog senatorja Spetiča namenjal podporo slovenski manjšini do odobritve zaščitnega zakona. S tem je o vržena teza, češ da je zakon za mejna področja imel zgolj triletno veljavo. Pač pa je potrjena obveza parlamenta glede odobritve organskega zaščitnega zakona. Žal bo v tej zakonodajni dobi zmanjkalo Časa, bi bi prišel v obravnavo. SKP je iz previdnosti -piše še v tiskovni noti -na začetku predstavila zakonski osnutek, ki so ga pripravile manjšinske komponente v skupnem zastopstvu. Sedaj upa, da bo ta osnutek vključen v program snujoče se demokratične volilne koalicije. RIM - Reforma televizijskega sistema je spet jabolko spora med Kartelom Silvia Berlusconija in strankami, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija. Dogovor je bil, da se bodo te stranke srečale danes v ožjem odboru posebne komisije za reformo radijskega in televizijskega sistema, vendar vse kaže, da srečanja ne bo, ah vsaj ne bo uspešno. Spopad se je vnel včeraj dopoldne, ko je poslanska zbornica z večino glasov sklenila, da morata kulturna in ustavna komisija pospešiti delo. V bistvu jima je razpolovila Cas za sestavo osnutka, ki naj bi bil osnova za plenarno razpravo o reformi radijskega in televizijskega sistema. Pravočasna reforma je namreč edina možnost, da bi se izognih referendumom o radijskem in televizijskem sistemu, ki so že napovedani za 11. junij in ki zadevajo razne aspekte televizijskega sistema (od privatizacije Ra-ia do omejitve reklamnih prekinitev med predvajanjem filmov). Stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado so sklenile, da izglasujejo nujnost reforme televizijskega sistema, da bi pospešile delo komisij, ki jima predsedujeta predstavnik Forza Italia Vittorio Sgarbi in Nacionalnega zavezništva Gustave Selva. Predsednika obeh komisij obtožujejo, da zavlačujeta z delom, da bi preprečila dogovor o zakonu. Toda ta sklep je razhudil predstavnike strank Kartela, ki so odločili, da se ne bodo udeležili za danes napovedanega srečanja. »Gre samo za pretvezo. Resnica je, da je Kartel hotel tajna pogajanja samo z DSL in je vzrojil, ko je razumel, da mi na to ne bomo pristah in hočemo javna pogajanja z vsemi komponentami,« je obtožil Kartel predstavnik DSL Franco Bassanini. In podpredsednik progresistiCne skupine Fabio Mussi je dodal, da je »Kartel ob tem vprašanju razdvojen«. Predsednik poslancev Nacionalnega zavezništva Giuseppe Tatarella je takoj odgovoril, da gre za gole izmišljotine, predsednik komisije za nadzorstvo nad Raiem Marco Tara-dash (reformatorji) pa dodal, da progresisti skušajo vsiliti svojo voljo in pomakniti nazaj kazalce na uri ter spet zasesti Rai. Predsednik KDC elemente Mastella je kritiziral progresiste zaradi sklepa o nujnostnem postopku za razpravo o zakonu za reformo, obenem pa kritiziral tudi sopotnike Kartela zaradi njihovi stališč o reformi televizijskega sistema. Po njegovem mnenju je potreben zakon, s katerim bi se izognih referendumom, medtem ko se Marco Pannella zavzema za ljudsko glasovanje. Tudi Silvio Berlusconi ne verjame v možnost, da bi se izognih referendumom, medtem ko je Gianfranco Fini rekel, da se je mogoCe izogniti referendumom samo, Ce bo soglasje vseh strank zelo veliko. Upravni svet Raia pa je medtem napovedal za danes predstavitev lanskoletnega obračuna. Očitno je to poteza, da bi dokazal, da je dobro upravljal, saj naj bi obračun izkazoval 25 milijard lir dobička. NOVICE Obsodba zaostritve v nekdanji Jugoslaviji RIM - Poslanska zbornica obsoja nevarno zaostritev vojne na tleh nekdanje SFRJ in obvezuje vlado, da se zavzame za nedotakljivost meja Hrvaške in Bosne-Her-cegovine. Poslanska zbornica odločno obsoja bombne napade na Zagreb in poziva mednarodno skupnost, da okrepi prizadevanja in prepreči totalno vojno v bivši Jugoslaviji. Mednarodni embargo proti Srbiji bo lahko mednarodna skupnost omilila ah odpravila le takrat, ko bo Beograd priznal suverenost BIH. Zveza zadrug: preiskava proti bivšima poslancema DSL BENETKE - V okviru preiskave o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešile nekatere zadruge iz Veneta je beneški tožilec Carlo Nordio vpisal v seznam preiskovanih bivša parlamentarca KPI-DSL Lal-lo Trupio in Enrica Marruccija in dva voditelja vsedržavne Zveze zadrug. Bivša parlamentarca sta bila takrat deželni tajnik KPI-DSL in predsednik Zveze zadrug iz Veneta. Njima je bivši pokrajinski svetovalec DSL Sergio Reolon iz Belluna odposlal pismo, v katerem je govoril o »mafijskih metodah« pri upravljanju kmetijskega sektorja zadružništva v Venetu. Pismo je bilo v vednost odposlano tudi takratnemu tajniku KPI Achilleju Occhettu, ka pa ga ni na seznamu preiskovanih. Reolon, ki ga je Nordio v okviru iste preiskave že zaslišal novembra lani, se je nato skliceval na pismo »tovarišema Guazzalocu in Ravelhju«, funkcionarjema Zveze zadrug iz Rima, kot na osebi, ki sta seznanjeni z nezakonitim stanjem v sektorju, ki mu je načeloval Alberto Fontana; slednjega so prejšnji teden že aretirali (z njim pa še 12 oseb) pod obtožbo združevanja v zločinske namene. POLITIKA / LEVA SREDINA D’Alema in Veltroni menita, da je le majhna možnost dogovora s SKP LONDON - Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je s svojimi izjavami o odnosu s Severno ligo in Stranko komunistične prenove razgibal italijansko politično sceno. Po ponedeljkovi izjavi se je na zahtevo novinarjev vCeraj spet povrnil k temu problemu. Po njegovem mnenju ni gotovo, ah bo levi sredini uspelo doseči dogovor z Ligo in s SKP. D’Alema je upošteval, da Bertinottijeva stranka noče v leosredinsko zavezništvo, a je razpoložljiva za morebitna volilna zavezništva. Vendar tako zavezništvo ima po D’Alemi smisel samo, Ce prispeva k upravljivosti države. Z D’Alemo je soglašal VValter Veltroni, ki naj bi s Prodijem sodeloval v vladi. Po njegovem mnenju »mora Liga ostati sredinska sila«, vendar je tudi voditeljem SL jasno, da »se morajo pogovarjati z levico«. Veliko težje je z Bertinottijem. »Ne vem, ah je mogoče skleniti z njim programski sporazum, še zlasti Ce vztraja v norosti obdavčitve državnih vrednotic,« je rekel Veltroni. D’Alemo so pohvalili republikanci, medtem ko se je Rocco Buttiglione vprašal, kakšen smisel ima, da se levica opredeljuje za liberalno revolucijo. Ostro je odgovoril Bertinotti, po katerem D’Alema in Veltroni nista prepričljiva, pa tudi leva struja DSL je z Al-dom Tortorello izrazila zaprepadenost nad tajnikovo izjavo. POKOJNINSKA REFORMA / SKALJENO OZRAČJE Kljub polemikam gre ohranili mirne živce Največ razburjenja v CGIL, CISL pa miri RIM - Iz vrha CGIL so vCeraj prišli neobetavni toni, ki so nekoliko skalili optimistično razpoloženje, v katerem so v zadnjih dneh potekala pogajanja o skrbstveni reformi. Dan premisleka pred današnjim nadaljevanjem pogajanj, ki naj bi prešla v odločilni krog, je najveeji italijanski sindikat izrabil za sestanek svojega vodstva, s katerega je prišlo precej pušCic na Dinijevo vlado. »Zadnje izjave predstavnikov vlade so poslabšale pogajalsko ozračje,« je novinarjem zaupal generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati in trditev utemeljil s prepričanjem, da se je vlada vrnila na nekatera stališča, za katera se je zdelo, da so bila že presežena. Cofferatijev nastop je pri priči odjeknil na denarnem in borznem trgu ter sprožil verigo reakcij, ki ne obetajo najboljšega razpoloženja na začetku novega kroga pogajanj. »Treba je ohraniti mirne živce, da spravimo pod streho eno izmed najtežjih sindikalnih zadev v zgodovini države,« je opozoril namestnik general- nega tajnika CISL Raffaele Morese, ko so ga novinarji zaprosili za komentar na Cofferatijeve izjave. »Najslabše bi bilo, ko bi se predah, potem ko smo v pokojninsko reformo vložih že toliko dela,« je dodal, »zato moramo odločno naprej v zavesti, da imamo nekaj točk, katerim se ne moremo odpovedati. To je vprašanje upokojitvene starosti in režima v prehodnjem obdobju od starega na nov pokojninski sistem.« Posredno je v razpravo posegel tudi sam premier Dini, ko je novinarjem suho dejal: »Delamo za to, da pridemo do zaključka.« Več ni hotel reči, ko ga je neka upokojenka na ulici spraševala, ah se bo njena pokojnina znižala, pa ji je zagotovil, da vlada nima nobenega namena omejevati dosežene pokojninske pravice. Diniju v pomoč je vCeraj posegla tudi Banka Italije, ki je dala vedeti, da bo imel vladin predlog za reformo ključni pomen tako za politično kot za gospodarsko usodo države. ITALIJA - FJK Četrtek, 4. maja 1995 TRST / SOOČENJE V PRISTOJNI KOMISIJI DEŽELNE SKUPŽCINE Kako zagotovili izvolitev slovenskega zastopstva? Različna mnenja o tem vprašanju - Pozornost deželne komisije TRST - Kako zajamčiti ^ omogočiti izvolitev slovenskih svetovalcev v deželnem svetu? Vprašanje je Se brez odgovora, o njem pa je tekla beseda na včerajšnjem srečanju med deželno komisijo, ki snuje novo volilno zakonodajo, in skupnim predstavništvom slovenske manjšine. Izhodišče za soočenje je bilo strokovno stališče, ki 8a je o tem vprašanju - po nalogu deželnega sveta -izdelal profesor ustavnega prava na tržaški univerzi Sergio Bartole. Izvedenec za itabjansko Ustavo je posredoval komi-siji več možnosti in hipotez za ureditev tega vpra-Sanja. Zajamčena izvolitev jnanjšinskega predstavnice (ali predstavnikov) po zgledu italijanske skupno-sti v Sloveniji ima po njegovem dve šibki točki. Zajamčeni mandat bi najbrž doživel negativno mnenje ustavnega sodišča, v vsa-Cem primeru predpostavlja preštevanje (ali volil-Uo registracijo) pripadnikov manjšinske skupnosti. Bartole zato pravi, da bi nroral deželni svet kar se da omogočiti (ah ustvariti pogoje) za izvolitev Slovencev. V tem okviru predlaga sistem izvolitve evropskega parlamenta ah ' v primeru večinskega vo-Ulnega sistema - oblikovanje volilnih okrožij, v kate-dh bi imeli kandidati slo- venske narodnosti stvarne Otožnosti za izvolitev. Izmenjava mnenj v deželnem svetu je pokazala, da obstajata med Slovenci benutno dva precej različna pogleda in tudi pristopa do tega vprašanja, ‘-banka Slovenske skupnosti namreč zagovarja necelo zajamčene izvolitve manjšinskega predstavnika in se pri tem sklicuje na mednarodno manjšinsko varstvo, na ustavne izkušnje v nekaterih zahodnoevropskih državah in na volilno zakonodajo, ki v Sloveniji jamči izvolitev poslanca italijanske narodnosti. Demokratična stranka levice in Stranka komunistične prenove pa sta mnenja, da mora zakonodajalec omogočiti izvohtev slovenskega svetovalca, ki pa mora - kot vsi ostati svetovalci - delovati brez obvezujočega mandata. Zajamčeni mandat bi po mnenju DSL in SKP emarginiral in tudi neke vrste izolbal slovenskega zastopnika, ki bi se pravzaprav ukvarjal le z manjšinsko problematiko. Gre, kot vidimo, za različni "filozofiji", ki odražata zgodovino in politične vrednote SSk oznoma obeh levičarskih sil. Kot so poudarili predstavniki vseh slovenskih komponent, pa ne gre za nepremostljiva stališča. Z nekoliko bolj strokovnim in realističnim pristopom vseh, bo lahko manjšina v doglednem Času izdelala kolikor toliko skupno stališče o tem vprašanju. To od nje pričakuje deželni svet, ki si žeti, da bi bila manjšina soudeležena pri oblikovanju nove volilne zakonodaje. Na temeljno vprašanje neobvezujočega mandata za vse izvoljene predstavnike, ki ga izrecno določa ustava, je opozoril tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Deželni svet je pokazal dobro voljo za rešitev tega vprašanja, na potezi so sedaj Slovenci. S.T. ________BENETKE / GREENPEACE ________ Dioksin tudi v Canal grande V kanalu pravi »koktajl« onesnažujočih in strupenih snovi RIM - Nad beneško laguno lebdi nevarnost zastrupitve z dioksinom; s to onesnažujočo snovjo, ki je proizvod industrijskih predelav, niso prepojene samo usedline industrijske cone pristanišča Marghera, ampak tudi usedline središčnega Canal grande. Tako ugotavlja Greenpeace, ki je predstavil dosje »-smrt v Benetkah«; v raziskavi poleg prisotnosti dioksina proučuje tudi »koktajl« industrijskih onesnažujočih snovi, ki so prisotne v laguni: sklicuje se na študiji višjega instituta za zdravstvo in instituta Mario Negri. Po mnenju obeh institutov obstaja prav v Canalu grande najveCja nevarnost za zastrupitev; v njem se namreč dioksin in poli-ciklične aromatične sestavine nahajajo v višjih koncentracijah kot pa v drugih predelih že pregledane lagune. Dioksi- na v Canal grande je vsekakor stokrat manj kot pa v kanalu Brentelle v bližini petrol-kemiCnega obrata, kjer je kontaminacija kar 15-krat višja od najvišje dovoljene meje za neobdelana področja. Količina dioksina je tu kar dvakrat višja kot v Renu, to je v enemu najbolj onesnaženih ekosistemov na svetu. To »skladišče strupa« v laguni namreč lahko močno ogroža zdravje vsakogar. Dioksin se z ostalimi onesnažujočimi snovmi koncentrira v materinem mleku, zaradi Cesar največ tvegajo prav dojenčki. V laguni so gojišča školjk, razvit pa je tudi ribolov; oCitno je torej nasprotje med industrijskimi dejavnostmi in pa izkoriščanjem ribolova. Canal grande je pač pravi lijak, v katerega se stekajo vse onesnažujoče snovi lagune. NEAPELJ / PODKUPNINSKA AFERA PROTI MAFIJSKA KOMISIJA V zaporu Fininvestov voditelj v Kampaniji Vzajemna pomoč s politiki KD, PLI in PSI Spopad o vprašanju zakonske ureditve problema skesancev Komisija je spet izrekla nezaupnico predsednici Parentijevi, ki noče odstopiti NEAPELJ - Družba Fininvest je v težavah tudi v Neaplju. Na ukaz državnega tožilstva je sodnika za predhodno preiskavo so karabinjerji včeraj zjutraj aretirali voditelja Fi-nuivesta v glavnem mestu Kampanije Mau-rizia Japicco, ki je osumljen kompcije, kršitve zakona o finansiranju strank, ponaredbe knjigovodstva in izdajanja lažnih faktur. Aretacija Japicce sodi v okvir preiskave 0 Podkupninski aferi v Neaplju, med kate-ro so bili aretirani bivša ministra Paolo Ci-jjn° Pomicino (Krščanska demokracija) in rrancesco De Lorenzo (liberalna stranka) t®r bivši socialistični podtajnik Ciuho Di Donato. Japicca je obtožen, da je trem parlamentarcem dajal prispevke v zameno za pod-Ppro, ki naj bi jo parlamentarci nudili Fi-ninvestu pri zakonih, ki so zadevah televi-Zli°- Z Japiccovo pomočjo naj bi namreč Nastali krajevni televizijski postaji Canale 8 !n Canale 7, ki so jih nadzorovali trije parlamentarci. Japica naj bi v obdobju 1987-94 bajal obema postajama programe, ki so jima omogočali življenje, tako da so De Lo-renzo, Cirino Pomicino in Di Donato imeli v~N§aplju_kar _dva_kanala, ki sta podpirala njihovo politiko in jim jamčila volilno propagando skoraj zastonj. Vrednost Japiccove pomoči naj bi po oceni sodstva znašala vsaj 10 milijard lir. Oblikoval pa naj bi tudi družbo za zbiranje krajevne ekonomske propagande, katere lastniki so bili omenjeni trije parlamentarci. Poleg tega pa je Japicca baje izdal za 800 milijonov lir lažnih faktur, da bi se tako izognil plačilu davkov, medtem ko ponarejanje knjigovodstva zadeva poslovanje obeh postaj. Postaja Canale 8, ki ima povsem druge lastnike, je z zadovoljstvom ocenila poseg sodstva in poudarila, da se je sedaj rešila vsakršnega političnega tutorstva. Cirino Pomicino pa je zavrnil obtožbe in zanikal, da bi kdaj dobil prispevke od Fininvesta. Bivši minister trdi tudi, da ni bil nikoli delničar postaje, volilno propagando pa je vselej plačal. Medtem sodstvo nadaljuje s preiskavo o vlogi Fininvesta tudi v Milanu. Sodnik za predhodno preiskavo Fabio Paparella bo moral odločiti o zahtevi za poseben dokazni postopek, ki so ga predlagali Berlusconijevi odvetnild.. RIM - Vprašanje skesancev, ki že dolgo Časa buri italijansko politično sceno, je predmet spopada v protimafijski komisiji, ki ji predseduje bivša sodnica in poslanka Forza Italia Tiziana Parenti. Parentijeva je predsinocnjim predložila komisiji v razmislek svoje poročilo o skesancih, ki naj bi postalo osnova za zakonski predlog za ureditev tega vprašanja. Toda komisija je z glasovi strank, ki podpirajo Dinijevo vlado, sklenila, da o tem poročilu sploh ne bo razpravljala. Glasovanje je bilo v bistvu zopetna nezaupnica večine komisije predsednici, ki je po oceni poznavalca mafije Pina Arlacchija (DSL) povsem onesposobila delo komisije. Pred tem je komisija že zavrnila poročilo Parentijeve o členu 41 bi s kazenskega zakonika, ki predvideva za zaprte mafijce izredno strog kaznilniški režim. Kljub nezaupnici pa je Parentijeva včeraj ponovila, da ne namerava odstopiti. S podporo poslancev Kartela svoboščin je prešla v protiofenzivo. Poslanci Kartela v komisiji so namreč pisali predsedniku republike Scalfaro in predsednikoma obeh domov parlamenta (protimafijska komisija je namreč dvodomna) in obtožili stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado, da zavirajo delo komisije. Skesanci so lahko ključno orožje države v boju proti organiziranemu kriminalu, od uveljavitve pa je Kartel skušal omejevati njihov prispevek. Med formalnimi in prijateljskimi odnosi Jože Pirjevec Z Borisom Race-tom sem prišel prvič v stik pred približno dvajsetimi leti, ko sem objavil svojo knjigo o Nikoli Tom-maseu. Založništvo Marsiglio jo je bilo sicer pripravljeno tiskati, zahtevalo pa je, kot je to v Italiji v navadi za znanstvene publikacije posebno mladih avtorjev, da krijem del stroškov. Ce se prav spominjam, so govorili o treh milijonih lir, kar je takrat zame bila ogromna vsota, s katero gotovo nisem razpolagal. V svoji stiski sem se s priporočilom starejšega tržaškega kolege najprej obrnil na tržaško Cas-sa di Risparmio, ki se je zavezala, da bo odkupila nekaj sto izvodov moje knjige. Kljub tej ljubeznivi gesti pa je ostajala nepokrita še vsaj polovica zahtevane vsote, ki jo je bilo treba na kakšen način dobiti. Mislil sem že, da bodo sle moje publicistične in z njimi povezane univerzitetne ambicije po vodi, ko sem si dejal, da bi bilo vendarle treba povprašati tudi pri SKGZ, ali mi ne bi prišla na pomoC. Tistemu krogu sem bil povsem tuj; zrasel sem v družini z mo-Cno liberalno tradicijo, kjer simpatije za titoisticno Jugoslavijo gotovo niso bile velike, saj smo zaradi nje postali begunci. Kljub temu sem zaprosil za sestanek z Racetom, ki me je ljubeznivo sprejel, prisluhnil mojim problemom in mi pomagal. V poznejših letih, ko sem se tudi zaradi publikacije svoje knjige vrnil iz Pize v Trst, kjer sem dobil mesto na filozofski ,fakulteti, sem se vključil v kulturno življenje naše manjšine, začel sodelovati z radiom in s Primorskim dnevnikom, postal predsednik Narodne in študijske knjižnice, elan kulturnega odbora pri SKGZ, in tako imel večkrat priliko, da se srečam z Racetom. Najini odnosi so bili sicer vedno zelo formalni, Čeprav me je dokaj hitro povabil, naj se tikava, in tako so ostali tudi do konca. To pa seveda ne pomeni, da bi si o Race-tu ne ustvaril svojega mnenja in da bi do njega ne razvil tudi toplega človeškega odnosa. Kar mi je pri njem najbolj imponi- ralo, je bila njegova treznost, racionalna zadržanost, s katero je vodil svojo politično linijo, nagnjenje k zmernosti in k dialogu. Nikoli si nisem delal iluzije, da bi bil njegov manevrski prostor zelo širok, saj je bilo oCitno, da je SKGZ tesno povezana s SZDL v Ljubljani, preko nje pa z ZKJ. Kljub tej odvisnosti pa je Race znal dati svojemu politiCe-mu delu osebno noto in verjetno v marsičem prispeval k temu, da so se v našem prostoru po Čustvenem in ideološkem viharju prvih povojnih let strasti pomirile in da smo Slovenci, Čeprav z nasprotnih barikad, zaceli govoriti med sabo. Se najbližje k Race-tu-cloveku sem prišel med nekim radijskim intervjujem. Po snemanju mi je v šali dejal, da sem mu postavil dokaj delikatna vprašanja, kakor da sem ga hotel stisniti v precep. V resnici sem hotel predvsem razumeti njegovo življenjsko zgodbo in tiste pomembne dogodke, ki so jo najbolj oblikovale. Živo se spominjam, s kakšno preprosto in iskreno zavzetostjo je govoril o svojih partizanskih letih, o svoji odločitvi za odpor proti okupatorju, o razlogih za vztrajanje proti fašizmu in nacionalizmu. Kljub sporadičnosti najinih kontaktov, je nekaj tiste zavzetosti prenesel tudi name. Na 1. maj sem se vozil skozi OpCine, kjer so nad cesto visele rdeCe zastave. Nenadoma sem se zavedal, da sem vesel, ker spet vidim rdeCo zastavo, ki je, odkar so jo sneli s kremeljske kupole, znova simbol boja za pravičnejše odnose med narodi in ljudmi. Pomislil sem tudi na Raceta in svoje veselje nad rdečo zastavo povezal s spominom nanj. NOVICE Občina Devin-Nabrežina: v torek občinska seja V torek 9. se bo na redni seji ob 18. uri sestal devin-sko-nabrezinski občinski svet; na dnevnem redu so sporočila župana in občinskega odbora, vprašanja in resolucija o Kraškem parku, odobritev sklepov občinskega odbora ter razni sklepi. V soboto 6. pa se bodo sestale svetovalske komisije. Obvestili nabrežinske občine Uprava devinsko- nabrežinske občine poziva vse interesente, ki tega še niso storili, da na osnovi novega zakonskega odloka št. 507, da v davčnem uradu dvignejo obrazec za prijavo zasedenih površin, ki bo služil za določevanje davka na odstranjevanje gostih mestnih odpadkov. Na ta naCin bo občinski upravi omogočeno hitrejše in pravičnejše vpisovanje v davčni seznam. Občinska uprava nadalje obvešča, da bodo obrazce za vpis v seznam psov občine Devin-Nabrežina neposredno izpolnjevali za to pooblaščeni živinoz-dravniki Zdravstvene ustanove in to v javnem pesjaku v Ul. Orsera v Trstu in to vsak dan od ponedeljka do petka, od 10. do 12.30. Davek TOSAP: sporočilo Pokrajine Tržaška pokrajina opozarja, da je 28. aprila zapadel rok za predstavitev samoprijave in za plačilo novega davka na zasedbo javnih površin TOSAP (vključno s prehodi za vozila). Davčni zavezanci lahko uredijo svoj položaj, s plačilom znižanih kazni, do 28. maja in sicer v uradu za dajatve Pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4 (v 1. nadstropju - tel. 3798315, ob ponedeljkih in Četrtkih od 9. do 13. in od 15. do 17. ure). Od spora do davčnega procesa V dvorani Bachelet pravne fakultete bo danes ob 11. uri prof. Claudio Consolo s katoliške univerze Sacro cuore iz Milana predaval na temo: od spora do davčnega procesa. Seminar o režiji in produkciji Začelo se je vpisovanje v seminar (s simultanim prevajanjem v italijanščino) o režiji in kinematografski produkciji, ki ga bo julija vodil znani ameriški filmski producent in režiser Roger Corman na povabilo Cappelle Underground in deželne kinoteke. Interesenti se lahko obrnejo na sedež Cappelle na Trgu Benco 4, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure (tel. 363-637). Predavanje o Španiji v 18. stoletju Danes ob 11. uri bo v dvorani D departmaja za zgodovino Tržaške univerze v Ul. Economo 4 konferenca dr. Marca Mugnainija s florentinske univerze na temo: Italija gleda na Španijo v 18. stoletju - mit in stvarnost. Dokument Camminatrieste Odbor za pravice pešcev Camminatrieste bo danes ob 17.30 na svojem sedežu v Ul. Battisti 2 razpravljal o predlogu programskega dokumenta za 7. okrožje (Valmaura - Skedenj - Naselje sv. Sergija). Odbor Camminatriste se je že sreCal z načelniki svetovalskih skupin rajonskega sveta in na sestanku razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo ta mestni predel. PrimM dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500UT-55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni tj. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG SE BO ZANJO POTEGNILA TUDI TRETJA PODJETNIŠKA NAVEZA? Danes na vrsti druga dražba za železarno Po vsej verjetnosti bo potreben še tretji poskus ZBOR SO USTANOVILI PRED DESETIMI LETI Jubilej lovskega zbora Doberdob V soboto na Colu slavnostni koncert ob sodelovanju drugih zborov Confitarma proti spojitvi Tržaškega Loyda z Italio Italijanska konfederacija ladjarjev (Confitarma) je včeraj odloCno dvignila glas proti tistim krogom znotraj holdinga Finmare, ki bi v okviru lastne reorganizacije najrajši spojili Tržaški Lloyd z genovsko plovno družbo Italia. Ladjarji so se v isti sapi prav tako odločno izrekli zoper ustanovitev javnega (državnega) organizma za urejanje priobalne plovbe, ki bi ga vodila sam Finmare in državna železniška uprava. Združitev tržaške in genovske plovne družbe bi bila po zatrdilu Confitarme v popolnem nasprotju z vsako logiko, saj bi pomenila uresničitev združljivosti nezdružljivega. Zakaj? Zaradi tega, ker bi šlo za nenaravno zakonsko zvezo: eni delajo oziroma poslujejo na jadranski, drugi pa na tirenski strani, kar pomeni, da si ne morejo biti v laseh kakor dve podjetji na eni in isti obali. Skratka: Confitarma se je zavzela za to, da bi Tržaški Lloyd in genovska Italia ostala samostojna in se kot taka lepo dogovorila z zasebnim podjetništvom glede privatizacije ene in druge družbe. V taksnem primem bi vsakdo ohranil vplivnostno območje v vsestransko korist. Seveda nimamo tu opraviti samo z običajnimi lobiji, katerih strategija že desetletja označuje odnos med Trstom in Genovo, marveC tudi z učinki vojne na Balkanu, ki prav zares ne more spodbujati podjetnikov, da bi vlagali denar v jadranski svet in morje. Razen, morda, Nemcev, kdo ve. (dg) Notarja Camillo Giordano in Roberto Comis-so bosta jutri najpozneje ob 12. uri prejela pisni ponudbi za odkup ške-denjske železarne na dražbi. Prvi poskus se je, kot znano, ponesrečil, verjetno pa se bo tudi današnji. Kaj bo potlej, se ne ve. Minister za industrijo Alberto Cio je svojcas napovedal, da se bodo v primeru izjalovitve druge dražbe zaCela neposredna pogajanja med kandidatoma, to je med zastopstvom jeklarske skupine, ki jo vodi bivši predsednik Confindu-strie Luigi Lucchini, in predsta-vništvom podjetja Bolmat, na Čelu katerega sta traderja Bruno Bolfo in Vittorio Ma-lacalza. Ni pa rečeno, da bo prav tako. V sindikalnih krogih smo zvedeli, da utegne priti do tretje dražbe, kar je v določenem pogledu seveda razumljivo; tedaj bi se izklicna cena tako znižala, da bi ta ali oni brž izkoristil priložnost... Na prvi dražbi, ki je bila lansko leto, je izklicna cena znašala 83 milijard lir, na prvi letošnji dražbi je bila 64 milijard lir, danes pa se bo sukala pri 51, 2 milijarde lir; podjetje Bolmat je lani ponujalo za tovarno 89 milijard lir, zdaj pa je pripravljeno odšteti zanjo samo še 33, 5 milijarde lir, medtem ko se suCe Lucchinijeva ponudba okoli 40 milijard lir. Vprašanje je, kaj bo ukrenil tretji kandidat, se pravi skupina podjetnikov, ki jo vodi Furlan Andrea Pittini. (dg) Slovenski lovski pevski zbor Doberdob obhaja letos desetletnico neprekinjenega in plodnega delovanja. Ta okrogli jubilej bodo slovesno obeležili v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu, kjer bodo dogodku vtisnili kulturni pečat z bogatim koncertom zborovskega petja. Pravzaprav bo to prava revija, saj se bodo na odru, poleg jubilantov, zvrstili Se lovski zbor Zlatorog iz Vipave, ki ga vodi Stojan Koren, mešani zbor Skala iz Gropade pod taktirko Anastazije Purič, in lov- ski zbor Dekani, katerega zborovodja je Fabio Vatovec, ki bodo odpeli vsak po pet oziroma Sest pesmi, na koncu pa bo v skupni zasedbi še izvedba Lovske himne. Ob tej priložnosti bodo nekatere odbornike in pevce nagradili z zasluženimi priznanji. Pevska skupina v sklopu lovskega društva Doberdob je spontano nastala na Goriškem že ob ustanovitvi društva, vendar pa je zaradi ozemeljske raztresenosti članov po celotnem območju Furlanije-Julijske krajine, delovala z ve- likimi težavami. Leta 1985 so lovci-pevci s Tržaškega območja strnili vrste in ustanovili lovski pevski zbor, ki ga z veliko zavzetostjo in predanostjo vodi Janko Simoneta. Zbor, ki ima svoj domicilj v Repnu, je v teh desetih letih veliko nastopal v zamejstvu in tudi Sirom po Sloveniji, kjer se vsako leto udeležuje srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Prav na tej reviji je navezal plodne stike s sorodnima primorskima lovskima zboroma iz Dekanov in Vipave. (B) V soboto in nedeljo tretja izdaja Bioesta V soboto in nedeljo bo na Trgu sv. Antona novega že tretja izdaja Bioesta, t.j. prodajne razstave »naravnega« oz. ekološkega pridelka in obrtniškega izdelka. Manifestacija bo v soboto od 10. do 21. ure, v nedeljo pa od 9. do 18. ure. Prireja jo Naturistično združenje ANITA s sodelovanjem Občine Trst, ki je že lani vključila Bioest med svoje institucionalne prireditve. Bioest si to priznanje vsekakor zasluži, že samo zaradi hvalevrednega namena prireditve: dokazati, da je možen razvoj tudi ob spoštovanju narave in okolja. Raz-stavljalcev bo letos 77, razstavljali pa bodo biodinamicne in biološke kmetijske pridelke, lesene igrače in druge predmete, izdelke in recikliranega ekološkega papirja, oblačila iz naravnih vlaken, materiale za biološko gradbeništvo, pralne praške rastlinskega izvora itd. Navzočih pa bo tudi 41 različnih naravovarstvenih, mirovniških in kulturnih združenj, med njimi dve iz Istre. Ne bo šlo pa samo za sejem, ampak tudi za pravi praznik s kulturnim sporedom, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo otrok, za kar bo v soboto skrbel krožek Arciragazzi, v nedeljo pa Združenje Lupusinfabula in Piano Suzuki. NOVOIZVOLJENI OBČINSKI SVET Drevi v Dolini prva seja Dolinski odborniki Dario Brajnik, Milan Lovriha, Damjan Ražem in Aldo Štefančič Danes ob 18.30 se bo v Dolini prvič sestal novoizvoljeni občinski svet. Novi župan Boris Pangerc je bil formalno umeščen že dan po neposredni izvolitvi, danes pa bodo uradno umestili novoizvoljene občinske svetovalce. Dvanajst svetovalcev pripada zmagoviti listi »Skupaj-Insieme«, dva svetovalca je izvolil »Polo per S.Dorligo«, po enega pa sredinska lista »S.Dorligo-Dolina« in Zelena lista. Zupan bo morda že danes predstavil novi občinski odbor. V njem bodo sedeh Aldo Stefančič in Damjan Ražem (oba Slovenska skupnost), Dario Brajnik (SKP) in Milan Lovriha (DSL). Stefančič bo Pangercev namestnik, v bistvu podžupan. Ražem in Brajnik sta novinca v občinski upravi, Lovriha in Stefančič pa sta že se- dela v odboru dosedanjega župana Marina PeCenika. Stefančič, šolnik, ki prebiva v Boljun-cu, ima, kot rečeno, za sabo upravne izkušnje in je na volitvah dobil največ osebnih preferenc. Ražem je po poklicu inženir in je doma iz Gročane, inženir je tudi Lovriha, ki je Dolinčan. Brajnik je novinec v občinskem svetu, je doma iz Domja in je bil precej let aktiven v sindikalnem gibanju. Na današnji umestitveni seji bodo verjetno tudi najavili načelnike svetovalskih skupin »Skupaj-Insieme« in desnosredinskega zavezništva. To skupino bo najbrž vodil županski kandidat Renato Schettini, ki sicer pripada KršCansko-de-mokratskemu centru. r[ DOLINSKA OBČINA Sekcija SSk zadovoljna z zmago skupne liste Minulo soboto so se zbrali na družabnem srečanju elani razširjenega odbora dolinske sekcije SSk in njeni aktivisti, ki so ocenili izide nedavnih občinskih volitev, s posebnim ozirom na uspeh koalicijske liste »Skupaj - In-sieme«, v okviru katere je aktivno sodelovala tudi Slovenska skupnost. Zbrani elani in prijatelji SSk so soglasno ocenili omenjeni volilni nastop kot nadvse uspešen tudi za sekcijo in kandidate, ki jih je bila predlagala volivcem na skupni listi in so bili vsi trije tudi izvoljeni. Poleg tega so prisotni poudarih, da je tako prodoren uspeh skupne občinske liste pripisati tudi stvarni in iskreni želji naših ljudi, da moramo Slovenci zlasti v novih spremenjenih razmerah, kjer se le da, nastopati skupno ob ohranitvi svojih takšnih ali drugačnih osebnih prepričanjih. Odbor sekcije SSk se zato zahvaljuje vsem volivcem in še zlasti tistim, ki so modro upoštevali njena navodila v zvezi z volitvami in tako odločilno pripomogli, da so bili doseženi vsi zastavljeni cilji. V tem smislu bo Slovenska skupnost še naprej delovala za dobrobit celotne krajevne in širše družbene skupnosti in za enakopravne odnose med Slovenci in Italijani na vseh področjih. Drugega dela družabnega srečanja SSk se je udeležil novoizvoljeni Zupan Boris Pangerc, ki je prisotne pozdravil, se iskreno zahvalil za zaupanje in zaželel nadaljnje sodelovanje pri upravi Občine. PO HUDIH SPOPADIH V SLAVONIJI IN RAKETIRANJU ZAGREBA ŠIRCA O PARKU Zaskibljenost tudi pri nas zaradi zaostritve na Hrvaškem Za Kras naj skrbi KGS Spopadi na Hrvaškem, nove številne smrtne žrtve zbujajo skrb, strah, da se požar razširi Se na druge države na Balka-nu- Znova so pod vprašajem sicer skromne gospodarske ve-zi in tokovi (glede na razmere izpred štirih, petih let), ki so jih znova uspeli vzpostaviti. "Pri splošnih gospodarskih bendih,« meni direktor SDGZ Vojko Kocjančič, »se nic bistvenega ne bi smelo spremeniti, seveda pod pogojem, da spopadi kmalu prenehajo, Hrvaška je itak bila v vojnem stanju. Propadajo pa upanja, na se bodo razmere vendarle normalizirale in da se prične razmah poslovanja. Z vojnimi operacijami se vse odloži in Poslabša, saj imajo te operacije prednost pred vsem ostalim, čeprav del gospodarstva de-ipje naprej. Ce pa bodo spopa-di dolgo trajali, bo tragično, v tem primeru se bo vse ustavi-to. Drugače je s človeške plati, tragična je že izguba enega človeškega življenja.« Zaskrbljenosti torej ne manjka... »Seveda. Marsikdo je že računal, da bo padel embargo, da bo vzpostavil poslovanje z drugimi bivšimi hjugoslovan-skimi republikami. Spopadi konec embarga oddaljujejo in s tem možnost sodelovanja, tudi za turizem ne kaže nič dobrega, turistični tok gre sko-m naše kraje, prekinil se bo. Ustaja nam upanje, da bo vsega kmalu konec, sicer bo tragično.« Prav v turizmu pa je letos »zelo dobro kazalo,« je pove-dal Egon Kraus (turistična Agencija Aurora). »2e lansko leto je bilo dobro, letos je kazalo mnogo, mnogo bolje. To Je torej velik udarec za hrvaški turizem na splošno, kajti tjudje, posebno tujci iz drugih držav, začnimo pri Italijanih rtd., vesti o "bombah na Zagreb” ali kaj podobnega istove- tijo z otokom Hvar ali pa z Malim Lošinjem. Njihovi geografski pojmi niso tako dobri, da bi lahko rekli: Zagreb je eno, otok Lošinj je povsem na drugem koncu, torej ni nobene nevarnosti. Ob geografskem nepoznavanju krajev moramo še pomisliti, da ljudje gredo na počitnice zato, da preživijo zasluzeni oddih v miru, brezskrbno itd. Ko obstaja morda tudi prav minimalna možnost incidenta, se ne počutijo več varni. Ce bo torej ostalo le pri tem, kar se je doslej pripetilo, če se bo vse v nekaj dneh poleglo, lahko še računamo na dobro sezono, sicer bomo na istem kot pred dvema letoma. Za katera področja imate rezervacije? »Ze za vso Hrvaško, vse do Korčule, do Makarske.« Je kdo odpovedal? »Dobili smo eno samo odpoved, danes (včeraj, op. ur.). Rezervacije namreč v glavnem veljajo za julij in avgust, tako da je zdaj preuranjeno karkoli napovedati. V naslednjih štirinajstih dneh bomo videli, kaj in kako.« Kdor ni še rezerviral, pa bo verjetno počakal... »Seveda bo počakal, sedaj ne bo nič rezerviral. Razen tistih seveda, posebno nas Slovencev, ki relativno zelo dobro poznamo situacijo in vemo tudi, kaj se dogaja na naj-bližjih območjih, kot je recimo Kvarnerski zaliv z otoki Krk, Rab in Lošinj. Ze pred dvema, pred tremi leti so naši ljudje vedeli, da ni nobene nevarnosti in so odhajali tja na počitnice, kar ni veljalo za italijanske someščane.« Nevšečnosti imajo tudi av- toprevozniki. »Pošiljanje tovornjakov na Hrvaško predstavlja veliko tveganje«, nam je povedala Mira Hrovatin, odgovorna pri podjetju Cunja prevozi s sedežem v tovornem postajališču pri Fernetičih, »ker pri raketiranju ni določenih ciljev. Poškodovali so tudi dve tovarni, kjer skoraj vsak dan nakladamo blago. Na Hrvaškem smo imeli 10 tovornjakov, vse smo pripeljali domov. Ostalo je še 5-6 prikolic. V zadnjem letu so se razmere normalizirale, kolikor toliko dobro smo poslovali, hudo bo, če se bomo morali vrniti v prejšnji položaj.« Kaj prevažate? »Blago široke potrošnje.« Prevoz ste torej začasno ustavili... »Ustavili smo prevoz iz Italije na Hrvaško. Nima smisla ga nakladati na prikolice, če ne morejo na pot. Ne moremo namreč tvegati ljudi in sredstev (ves naš vozni park zajema okrog 150 sredstev, tovornjakov, prikolic, dostavnih vozil). Počakali bomo do ponedeljka. Ce se bodo razmere normalizirale, bomo spet vzpostavili veze, sicer ne vem, kako bo. Sli bomo po prikolice in si skušali drugje zagotoviti delo, ki je izpadlo.« Spopadi na Hrvaškem za deželnega predsednika ACLI Tarcisia Barba pomenita propad politike OZN v teh krajih. Zato je potrebno to organizacijo preoblikovati, kar ACLI in druge inštitucije že dalj časa terjajo. Sedaj je na vrsti Evropa, nadaljuje Barbo, ki je bila doslej ob strani, opazovalka z umazano vestjo: sedaj mora postati protagonist, italijanska vlada pa mora odločno poseči, da pride do dialoga. Iz naše dežele, kjer so meje postale instrument sožitja in sodelovanja, pravi še Barbo, pa se mora oglasiti svarilo, naj orožje utihne. Hudo zaskrbljenost so izrazili tudi na srečanju v Kopru med tajnikom tržaške federacije DSL Steliom Spadarom in predsednikom Unije Italijanov Mauriziom Tremulom in elanom izvršnega odbora Claudiom Geisso. Na sestanku so se obrnili do mednarodne skupnosti, naj se zavzame za premirje in trajni dogovor, tudi v interesu demokratične stabilnosti na Hrvaškem, kar je pogoj za zagotovitev pravic italijanski narodnostni skupnosti. Z mejnih prehodov pa zaenkrat ni vesti, da bi se bistveno zmnanjšal prihod hrvaških potnikov, ki k nam prihajajo po nakupih. Na mejnih prehodih s Slovenijo namreč niso opazili kakšnih sprememb glede na zadnje obdobje. Avtobusi hrvaških kupcev na nabrežjih: nova zaostritev vojaškega spopada na Hrvaškem ogroža tudi tržaško trgovino (foto KROMA) HUDI PROMETNI NESREČI NA TRŽAŠKEM IN KOPRSKEM Pod Škofijami upokojenec v avtobus Do smrti povozil kolesarja in zbežal Brezvestni avtomobilist go je zbil pod Katinaro, nokor go je odbilo v drugi avto Na Tržaškem in Koprskem sta včeraj ugasnili dve človeški življenji. Ze v prvih popoldanskih urah se je na cesti, ki iz Škofij pelje proti Kopru, Pripetila težka prometna Nezgoda, v kateri je se je smrtno ponesrečil 69-let-^ upokojenec Sergio Cra-JUasteter iz Ul. Leoncaval-43. Bil je za volanom sv°jega avtomobila re-uault 11, ko je na zadnjem desnem ovinku pred križiščem za Ankaran iz nepojasnjenih razlogov zapeljal na nasprotni stran naravnost v avtobus haita, ki je bil namenjen Proti Škofijam. Cramaste-. )e bil na mestu mrtev, lz razbitin so njegovo tru-Pto potegnili gasilci. Koprska policija nima podatkov, da bi bil kdo v avtobusu ranjen. Tržačan je s sabo imel psa, ki je tudi poginil. V poznih sinočnjih urah pa še vedno niso ugotovili imena kolesarja, ki ga je brezvestni avtomobilist do smrti povozil pod Katinaro. Kaže, da je bil kolesar namenjen proti mestu, ko se je vanj nedaleč od umetnega predora pod Katinaro, pred križiščem s hitro cesto, zaletel avtomobil, ki je peljal v isto smer. Nesrečneža je odbilo na nasprotno stran, v vetrobran volksvvagna golf, nakar je obležal na asfaltu. Prihiteli so reševalci Rdečega križa, ki pa mu niso mogli pomagati, bil je že mrtev. Avtomobilist, ki je nesrečo povzročil, je zbezal, kolesar pa je bil brez dokumentov. Po prvih podatkih naj bi imel ojerog 28-30 let. Dve lažji prometni nesreči Na križišču med ulicama Gambino in Manzo-ni se je včeraj nekaj po 11. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri se je poškodovala 28-letna Jdone Lorelei iz Ul. Ere-mo. Zaletela se je namreč z avtomobilom, pri Čemer pa je imela precej sreCe: z resilcem Rdečega križa so jo sicer odpeljali v katinar-sko bolnišnico, vendar bo okrevala že v petih dneh. Na kraju nezgode so bili mestni redarji. Slabše se je godilo Emiliu Gobbu, ki se bo zdravil 25 dni. Predsi-noCnjim okrog 22. ure je namreč na križišču med ulicama Eremo in d’Angeli nenadoma izgubil nadzor nad svojim motornim kolesom in zgrmel na tla. Prihiteli so reševalci RK, ki so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Izvide so opravili mestni redarji. Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca nam je poslal v objavo stališče o načrtu za ureditev tako imenovanega kraškega parka. Priobčujemo ga v daljšem izvlečku. Po uvodni ugotovitvi, da se o tej problematiki veliko govori tudi na netvoren in neravnovesen način, predsednik Sirca naglaša: Prvič, Kras je gosto naseljen teritorij, zato se ni mogoče spopasti z vprašanjem njegove zaščite brez neposrednega sodelovanja njegovega prebivalstva; kajti Kras ni Stelvio... Drugič, kraško območje zaobjema kar 11 občin v dveh pokrajinah, ki se po razsežnosti in gostoti prebivalstva precej razlikujejo; vsak poskus vsiljevanja določenih odločitev z vrha in razpihovanje interesno zaznamovanih polemik na enem samem delu tega teritorija ali v posamezni občini bi torej izvotlila njegove vsebine sleherni poizkus za pozitivno rešitev problema. Tretjič, v kraškem parku bi bilo treba zagotoviti ohranitev kraških značilnosti in obenem tudi nadaljnji razvoj tega ozemlja, ker pa je le-to tako gosto naseljeno, se zastavlja vprašanje, koliko bomo imeli na razpolago resurzov - predvsem za kmetijstvo in za obrambo teritorija, in kakšna bo kakovost drugih dejavnosti, začenši s tradicionalnimi. Četrtič, območje, na katerem naj bi bil kraški park, označuje izrazita etnična specifika, zaradi česar je problem zaščite tega teritorija toliko bolj občutljiv, saj je potrebno v tem okviru upoštevati se izrecne kulturne vrednote. Petič, gradbeniški pritisk iz Trsta, Tržiča in Gorice na to ožje kraško ozemlje je že pred časom narekoval raznim občinskim upravam omejevalno, toda razumno urbanistično politiko; to pomeni, da pri načrtovanju parka nihče, niti deželna vlada, ne bo smel pregaziti izrecnih urbanističnih pristojnosti, ki jih imajo občinske uprave. Šestič, z vprašanjem parka se gre že od vsega začetka soočiti korektno, z zavestjo, da bo treba za obvarovanje in razvoj kraškega teritorija upoštevati raznolike potrebe in nujo po združljivosti različnih interesov; skratka, začeti je treba dobro, brez lažnih bližnjic. Sedmič, razrešiti je potrebno tudi vprašanje, kdo in kako naj bi kraški park upravljal. Jasno je, da ta naloga pri tiče javni ustanovi, prav tako jasno pa je tudi, da bi morala ta ustanova delovati ob sodelovanju s krajevnim prebivalstvom. Glede na dejstvo, da Kraška gorska skupnost skoraj v celoti krije ozemlje ondotnih občin, je jasno, da bi park mogla in morala upravljati ona, skupaj s pristojnim znanstvenim odborom in svetom uporabnikov. Predsednik KGS Ivan Sirca zaključuje dopis s sledečim zatrdilom: »Pripravljeni smo na kakršno koli soočenje o vsem tem, ne pa o jalovih predvolilnih špekulacijah.« DOLINA / VIŠEK PRIREDITVE BO V NEDELJO Jutri začetek Majence z odprtjem treh razstav V soboto pa bo uradna otvoritev razstave vin Po postavljanju topola, ki od prvomajskega predvečera stoji na vaški K’luži, se Majenca začenja jutri, 5. t.m., ob 20. uri z odprtjem treh razstav v galeriji Torkla in v cerkvici sv. Martina. Poleg tradicionalne razstave domačih likovnikov, ki jo dolga leta v okviru dolinskega praznika spodbuja KD Valentin Vodnik, bo letos doživela že tretje leto razstava umetniške obrti članov SDGZ, prvič pa se bo občinstvu »predstavila« razstava o oljkah in oljkarstvu, ki nastaja na pobudo Občine Dolina v sodelovanju z odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Jutrišnje odprtje bo s pesmijo obogatila ženska pevska skupina Stu ledi. Vzporedno s tem dogodkom pa se bo v dvorani Mladinskega krožka odvijalo ludsko ocenjevanje vin, ki jih je prva ocenjevalna komisija izbrala za nastop na letošnji 3. občinski razstavi domačih vin. Uradna otvoritev vinske razstave bo kot po navadi v soboto, ob 18. uri, na vaškem trgu, na katerem se bodo že vidno zaznavale še zadnje priprave na večerno oziroma nočno postavljanje maja. Kot narekuje ljudski obred, bo majenca doživela svoj višek pozno v noč, ko se bodo visokemu maju v pozdrav oglasili najprej vaški zvonovi, nato pa še pesem vseh prisotnih. Praznični dan bo seveda v nedeljo, ko bodo po koncertu Pihalnega orkestra Breg in nastopu TFS Stu ledi, na Gorico prišli parterji in par-terce. Z letošnjim županom Sandrom Kaiserjem in predstavnico dekliške Samuele Baldi bodo mladi fantje in dekleta sami trikrat zaplesali pod majem in tako o tvorili večerni ples. Majenca se bo zaključila v torek zvečer s podiranjem maja: po treh dneh in treh nočeh bo visoko okrašeno drevo na zamah predsednika gromko treščilo ob tla. Se prej pa bodo pod njim v slovesno slovo do prihodnjega leta zapeli vaščani, ki bodo kot vselej na ta dan s Sije prikorakali na dolinsko Gorico. Damiana Ota V Borštu in Boljuncu podirajo maje Danes se v Bregu začenja podiranje majev, ki sojih na prvomajski predvečer postavili v Boljuncu, Borštu in Prebenegu. Slednji je na vrsti šele v nedeljo, ko ga bodo vaščani v zgodnjih popoldanskih urah podrli ob zvokih godbe. Boljunski in borštansld maj pa se od svojih vasi »poslavjata« danes, prvi ob 17., drugi pa ob 18. uri. Dogodek bo spremljalo tudi igranje pihalnega orkestra, ki daje tivnutku še poseben pečat slovesne obrednosti. Letošnje postavljanje maja v Boljuncu je obogatilo še posebno srečanje: po prvomajski Barč’ci, ki so jo boljunski fantje in možje praznično odpeli prejšnji ponedeljek, so se namreč na uri zbrali vsi boljunski župani. Po navadi, ki so jo uvedli pred desetimi leti, je namreč bilo na vrsti srečanje in podeljevanje priložnostnih priznanj vsem Boljunčanom, ki so bili v teh letih zbrani za župana. Ob kostanjevem cvetu torej na praznično BarCco mnogi imajo na prsih pripet tudi znak boljunske fantovske, v srebrno kovino oblikovani »fouč«. (dam) NA VSEDRŽAVNEM NATEČAJU Lepo priznanje šoli S. Gregorčiča Raziskavo o ljudskem blagu v Bregu so strnili v brošuro, ki jo bodo predstavili jutri zvečer Slovenske šole na Tržaškem so se že marsikdaj lepo izkazale tudi v vsedržavnem pogledu tako na kulturnem kot na športnem in drugih področjih, zdaj pa se lahko ponašamo s še enim laskavim priznanjem. To pot gre zasluga nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini, točneje, njeni profesorski ekipi, ki je lansko leto speljala raziskavo o tako imenovanem ljudskem blagu v Bregu. Slavica Tavčar, Mira Susič, Fulvia Pre-molin in Fiorella Serio, katerih delo je vodil in usklajal pravkar izvoljeni dolinski župan in seveda profesor Boris Pangerc, so pisno strnile značilnosti in zanimivosti krajevnega govornega bogastva, pa zgodb, pravljic in legend, ter jih v obliki tipkopisa poslale prirediteljem tretjega natečaja z naslovom La scuola che serive v Turinu. No, izmed tisočih izdelkov iz 400 šol z vseh kotov Apeninskega polotoka sta bila delo in trud v dolinski šoli poplačana z uvrstitvijo med 63 najboljših, ki jih bodo dali na ogled s knjižno razstavo (Salone del libro) od 18. do 23. maja. Zavidljiv uspeh torej, za katerega velja pobudnikom toplo čestitati. To pa še ni vse. Ne bo namreč ostalo pri tipkopisu, temveč bodo sadovi raziskave izšli v obliki dvojezične, slovensko-ita-lijanske brošure (skupaj z dijakinjami in dijaki jih je v italijanščino prevedla Fiorella Serio), katere izdajatelji so sama šola Simona Gregorčiča, Majenca Dolina ter Narodna in Studijska knjižnica v Trstu; pri tem je z bistvenim doprinosom sodeloval tudi znani kulturni delavec Boris Kuret, sicer član uredniškega odbora. Knjižico bo predstavila prof. Slavica Tavčar jutri zvečer ob osmih v cerkvi sv. Martina nad Dolino, kjer bodo odprli tudi likovno razstavo - še poprej pa bodo v torkli odprli razstavo domačih pridelovalcev olja. Seveda ne bi bilo potrebno posebej omenjati, da je bila šola Simona Gregorčiča edina slovenska šola na italijanskih tleh, ki se je udeležila vsedržavnega natečaja, in da je zaradi tega njen uspeh še toliko večji. Ustanovili odbor za »DA« na referendumih o zakonu Mammi Na sestanku na sedežu ACU med raznimi tržaškimi združenji in organizacijami so ustanovili »Odbor za DA« na referendumih, s katerimi se bodo morali občani 11. junija izreči o morebitni spremembi zakona Mammi o radiotelevizijskem sistemu. V petek, 12. maja bo odbor pripravil prvo javno zborovanje, na katerega vabijo vse tiste posameznike in organizacije, ki se strinjajo s pobudo. Zborovanje bo ob 19. uri na sedežu ACU v Ul. sv. Frančiška 4/1. Kako so nekoč v Boljuncu postavljali maj O starodavnem običaju postavljanju maja v breških vaseh piše naš dnevnik vsako leto ob prvomajskem praznovanju. Posebna brošura z naslovom Maji v Bregu, ki je izšla na pobudo KD Valentin Vodnik iz Doline leta 1993, podrobno opisuje te običaje v posameznih vaseh Brega, seveda kolikor se na nekatere podrobnosti ni zabrisal spomin. V zvezi s tem, in sicer kar se tiče postavljanje maja v Boljuncu, želim navesti še en važen običaj, ki je pred tričetrt stoletja moral »iti v pozabo«. Kakor pravilno piše v brošuri, so v Boljuncu praznovali maj na prvo nedeljo maja. Kakor danes, ko se ta praznik praznuje na dan prvega maja, praznika dela, so od nekdaj fantje prikorakali z Jame na Gorico na omenjeno nedeljo ob petju Barč’ce. Želim opozoriti na običaj, ki se ga verjetno skoraj nihče več ne spominja, saj je poteklo že tričetrt stoletja, odkar je moral »iti v pozabo«. Ko so fantje na omenjeno nedeljo prikorakali z Jame na Gorico ob prepevanju Barč’ce, je za to določen fant nosil na dolgem drogu slovensko zastavo, ki je vihrala visoko nad korakajočimi fanti. To je bilo v navadi vse do konca prve svetovne vojne, ko so naši kraji spadali še pod avstroogrsko monarhijo. Ko je italijanska vojska leta 1918 zasedla naše kraje, so morah ta običaj opustiti. Prvo praznovanje maja po prvi vojni je bilo leta 1919. Tedaj sem imel deset let in se prav dobro spominjam, ko smo nekaj dni prej ugibali, ali bodo fantje še nosili slovensko zastavo. V vasi je namreč bila četa beršaljerjev, ki se niso nič prijazno obnašali do domačinov. Posebno naduto se je obnašal njihov kapitan. Po trgu se je sprehajal s korobačem v roki. Tu pa tam je z njim oplazil kakega starejšega moškega, ko je šel mimo in ga ni pozdravil. Fantje pa so se le opogumili in so na dan praznovanja prikorakali na Gorico s slovensko zastavo, ki jo je na čelu sprevoda nosil fant, kateremu smo po domače rekli Pepi Jozla. Sprevod se je vedno zaključil pred gostilno Jo- sipa Kraljiča na gornjem koncu Gorice. Tu se je Pepi obrnil proti vsem drugim, zamaha! z zastavo in vzkliknil: Živela Jugoslavija! Fantje so se nato zbrali v večji sobi gostilne v prvem nadstropju. Takrat namreč ni bilo še barake na Jami, ker so jo postavih šele po drugi svetovni vojni. Zato so se fantje za svoje ure vedno zbirali v omenjeni sobi. Naše zadovoljstvo, ker so fantje ohranili tudi ta običaj, pa je kmalu splahnelo. Že isti ali naslednji dan so italijanski vojaki Pepija prijeli, ga privedli pred omenjenega kapitana, ki mu je začel groziti. Da bi ga cim bolj prestrašili, so ga postavili k zidu in grozili, da ga bodo ustrelih. Od takrat je, na žalost, moral iti v pozabo ta lepi običaj. Naj omenim še, da so takrat na koncu visokega droga na sredi Gorice vedno pritrdili črešnjevo krošnjo, ki jo je pozneje zamenjal bor. Gospodarji, ki so jim v nočeh pred praznovanjem posekali najlepšo mlado črešnjo, so namreč skušali to preprečiti, s tem da so naj-lepše krošnje nekaj dni prej tako oklestili, da niso bile več lepe. Stara navada je tudi, da zaljubljenci v noči pred prvim majem okrasijo okno svoje izvoljenke. Kakor rečeno, so ob prvem praznovanju po prvi vojni bili v vasi beršaljerji. Dve dekleti sta se spajdaših z beršaljerji. Fantje so se tudi njiju spomnili na duhovit način. Na streho njunega doma so postavili slamnatega beršaljerja, ki se je kobacal skozi dimnik. Lutka je na strehi ostala kaka dva dni ob škodoželjnem muzanju mimoidočih, dokler je ni užaljeni gospodar ponoči odstranil. Dodam naj še, da je običaj postavljanja rdeče zastave na vrhu krošnje nastal šele po drugi svetovni vojni. Rdeče zastave na bližnja griča ob Boljuncu so fantje vsa leta med obema vojnama ponoči skrivaj pritrdili na najbolj nedostopna mesta, italijanske oblasti pa so zaman iskale »krivca«. Milan Bolčič Niz prireditev v repentabrski občini v spomin 50. na obletnico osvoboditve V repentabrski občini so običajno proslavljali osvoboditev na dan 25. aprila, ob letošnji 50-letnici odrešenja izpod naci-fašisticnega jarma pa bodo ta okrogli jubilej slovesno in razčlenjeno obeležili konec drugega majskega vikenda. Tako se bodo primemo oddolžili tistim, ki so žrtvovati svoja življenja na oltarju svobode, obenem pa spomniti, da je treba te vrednote in ideale stalno negovati in dokazovati, kar je še posebej aktualno v današnjih negotovih razmerah. Niz prireditev se bo začel v petek, 12. maja, ko bodo na pobudo kulturnega društva Kraški dom predvajali v Kulturnem domu na Colu, s pričetkom ob 20.30 dokumentarni film Balkan o požigu Narodnega doma v Trstu. Sledila bo razprava o fešisticnem zatiranju, o narodnoosvobodilnem boju in o kolaboracionizmu. Sodelovali bodo zgodovinarji Marta IvašiC, Aleksij Kalc in domačinka Katja Colja. Naslednjega dne bo Kraški dom pripravil kresovanje na Orešju - vzpetini nad Colom, ki je lepo vidna z obeh strani dražavne meje. Veselo vzdušje bo ustvaril tudi Glas harmonike. Višek bo proslavljanje doseglo v nedeljo, 14. t.m., ko bodo krajevna sekcija VZPI-ANPI, vaška skupnost Repentabor iz Slovenije, občina Repentabor in kulturno društvo Kraški dom, priredili, poleg osrednje slovesnosti, tudi pohod ob odprti meji (udeleženci bodo morali imeti s seboj veljavno osebno izkaznico) in že tradicionalni partizanski piknik. Netek-movalni pohod se bo začel ob 9. uri na trgu v Repnu, od koder bodo krenili do naravnega spomenika vsem žrtvam fašizma pri Stenah na Colu, kjer bo skupna proslava ob 50-letnici osvoboditve. Poleg nagovorov bo tudi kulturni spored, ki ga bodo oblikovali godba na pihala Viktor Parma s Trebč, lovski pevski zbor Doberdob in učenci osnovnih šol iz Dutovelj oziroma šole Alojz Gradnik s Cola. Po prireditvi se bo pohod ob odprti meji nadaljeval mimo Poklona do Vrhovelj, Dola in Vogelj, od koder se bodo usmeriti na prizorišče partizanskega piknika v bližini strelišča za PaCem. Piknik bo zaradi organizacijskih težav, rezerviran le za domačine z obeh strani meje, ker je pac v osrčju naravnega okolja pod Volnikom nemogoče postreči večji in številčno nedoločeni skupini udeležencev. Organizatorji pričakujejo, da bodo udeleženci pohoda, ki bo potekal v vsakem vremenu, sprejeli z razumevanjem to omejitev. Prireditev ima torej širšo razsežnost in bo združila repentabrske ljudi z obeh strani meje. Do leta 1949 so namreč bile Vrhovlje, Voglje in Dol sestavni del repentabrske občine in mejna Črta ni zrahljala prijateljskih in družinskih vezi. (B) Mladinski krožek KD Slovan s Padrič je prejšnjo nedeljo priredil proslavo 50 - letnice osvoboditve.' Vaščani, ki so se pobude udeležih v nadvse zadovoljivem številu, so se najprej zbrali na trgu ob kamniti “štimi” (na sliki -foto Balbi/KROMA). Tam je potekal namreč osrednji del proslave s pozdravi podpredsednice društva, Nataše Kalc, in predstavnika padriških partizanov, Pepija Grgiča. Sledil je govor - kolaž misli mladih, ki so dali pobudo za prireditev -, po govoru pa še recital partizanske in povojne lirike, ki so ga popestrili zvoki harmonike. Med dramskim programom so se na monitorju zvrstile stare fotografije iz povojnih let. Ob koncu kulturnega programa so vaški partizani simbolično predali venec mladima sovaščanoma, ki sta ga nato na čelu sprevoda ponesla do spomenika NOB. Tam so nastopajoči prižgali baklo, s katero so se podali v Bazovico, kjer je bila osrednja prireditev na predvečer prvega maja. Vaščani so pobudo mladih Padričarjev pozdravili z navdušenjem, saj je pozitivno prekinila večletni kulturni molk. Tudi zato so se člani pravkar ustanovljenega mladinskega krožka odločili, da bodo svoje delovanje razširili, upajoč seveda, da se bo v skupino še kdo vključil. Že proti koncu naslednjega tedna bo namesto brošure na voljo video kaseta s starimi fotografijami in filmskimi posnetki nedeljske prireditve, poleg tega pa si bodo lahko vaščani priskrbeli majčko s simbolom pomembne obletnice, ki ga je izrisal Thomas Žagar, član mladinskega krožka. Mladi Padričarji pripravili lepo proslavo BANI / PO OBČNEM ZBORU DRUŠTVA S sliko in poezijo zaključek uspešne sezone KD Grad V soboto v Ovčarjevi hiši odprtje razstave slik Milana Bizjaka s poezijami Veronike Bizjak Za vsako ustanovo je občni zbor važen moment članskega soočanja z opravljenim delom in načrtovanja novih pobud in smernic za nadaljnje uspešnejše delo in razvoj. Tudi SKD Grad se po tem občnem zboru in predvsem po uspešno opravljenem delu v sezoni, ki se izteka, lahko z zadovoljstvom ozre na prehojeno pot. Z večjim optimizmom lahko gleda v novo obdobje svojega delovanja, saj se je ustvaril krog ljudi, ki dajejo društvu poroštvo za nadaljnje uspehe tudi v bodoče. Sezona delovanja društva Grad se končuje s slikarsko razstavo umetnika Milana Bizjaka, ki se bo predstavil z novejšo zbirko svojih likovnih del. Njegova umetniška pot se je pričela pred leti, ko Banovci na prireditvah ob Kmetijskem vlaku »Kmetijskemu vlaku« v Čast so že ob njegovem prihodu v Trst zaigrali in zaplesali člani kulturnega društva Grad od Banov. Godca z diatonično harmoniko in skupina ženskih nos so sodelovali na otvoritveni slovesnosti v soboto dopoldne, ko so se se posebej zadržali pred stojnicami Kmečke zveze. Vključeni sb bili tudi v uradni del programa, saj so zenske v nošah pomagale razdeljevati pokale in priznanja predstavnikom Sol. Nekoliko številčnejša skupina se je z godcema predstavila Se v nedeljo dopoldne, ko se je na Trgu Unita zbralo precej ljudi, ki so z zanimanjem sledili kratkemu glasbeno-plesnemu izvajanju. je začel razstavljati z drugimi umetniki amaterji na Openskih bienalah. Nagnjenost do slikarstva je imel še kot otrok: tedanje razmere pa mu niso dale, da bi se umetniško izšolal. Tako je začel kot slikar amater in se postopno tudi uveljavil s samostojnimi razstavami v zamejstvu, kot tudi v Sloveniji. Kot vsak umetnik, tudi on izpoveduje svojo duševnost, svoje občutke, ljubezen do narave in tega kar ga obdaja - do rodne zemlje. S svojim likovnim ustvarjanjem nam Bizjak približuje kraski svet, stare hiše, travnike obdane z zidovi, gmajno, naravo v raznih letnih časih. Vse je živo, realno: živi a umirjeni odtenki barv na teh slikah sporočajo a obenem umirjajo notranje tokove duha. Otvoritev razstave bo popestrila ga. Veronika Bizjak, ki se bo ob slikarju Milanu prvič predstavila s svojo poezijo in tako obogatila otvoritev s svojim prvencem. Želela si je postati glasbenica, ta neuresničena želja je po dolgih letih privrela na dan v drugačni obliki. To notranje hotenje po glasbenem ustvarjanju se je spremenilo v poezijo. Tako nam je povedala. Obeta se nam zanimiv kulturni dogodek; poleg vidnega izražanja - slike umetnika Bizjaka, bomo imeh priložnost spoznati tudi svet besede - poezije v prvencu ga. Veronike Bizjak. Celotno dogajanje bo glasbeno popestrila še gdč. Sandra Stopar, ki obiskuje sedmi letnik šole v Ljubljani in je pravi virtuoz na violini. S tem smatramo, da bo celotna prireditev popolnejša. Otvoritev razstave bo v soboto, 6. t.m. ob 20. uri v Ovčarjevi hiši pri Banih. Vljudno vabljeni. P.V. jOLA »CANKAR« / SLOVENSKA PESEM IN NOŽA Dvakrat zanimiva učna ura Sobotni prikaz Stu ledi je posnela slovenska televizija RAI Za mlado publiko je najzanimivejši del oblačenje deklet v nošo (Foto KROMA) Kot vselej je bil za mlado občinsko še Posebej zanimiv zaključek, ne (samo) zato, ker se je predavanje-prikaz slovenske ljudske pesmi in tržaške noše končal, temveč predvsem, ker sta se lepo »odpravljeni« v manderjersko oz. Vedenjsko nošo radovednim pogledom predstavili njihovi sovrstnici Manuela in Sara. Začudenje nad metamorfozo deklet, ki sta - kot vsi današnji najstniki ' navadno oblečeni v kavbojke in široke oiajice, je bilo precejšnje. In tudi sicer je dijakom nižje srednje šole »Ivan Cankar« učna ura o slovenskem ljudskem izročilu in njegovem preučevanju Prinesla marsikatero novo odkritje, pa Čeprav gre za tematiko, ki najstnikov ne Pritegne posebno. Namen teh kratkih Prikazov pa je predvsem kratka, ne pre-yeC dolgočasna predstavitev kulturnih korenin Slovencev v Italiji, ki med drugim pričajo o njihovi globoki zasidranosti v okolje, kjer še danes živijo. Tokrat Pa je dodatno zanimivost predstavljala Prisotnost televizijske ekipe deželnega sedeža RAI, ki je učno uro »popestrila« z zahtevami snemanja. Tako se je pripo- ved o starih običajih s pesmijo prepletala z zakonitostmi televizijskega snemanja, rezultat pa je bila dvojna predstava v soboto dopoldne v šolski telovadnici, predvsem pa televizijska oddaja, ki jo je pripravila Martina Repinc. Tako bo učni uri o slovenskem ljudskem izročilu lahko sledila širša televizijska publika, in sicer v nedeljo zvečer po slovenskih televizijskih poročilih (okrog 20.45). Predavanje o slovenski ljudski pesmi in tržaški noši je pripravila že izkušena ekipa, ki je doslej obiskala že štiri nižje srednje šole na Tržaškem. O raziskovanju slovenske ljudske pesmi je govoril etnomuzikolog Ivo Tul, z izborom slovenskih ljudskih pesmi so se predstavile članice pevske skupine Stu ledi, nalogo, da v besedi in z oblačenjem mladih pomagačic predstavita slovensko tržaško nošo, pa sta opravili Breda Pahor in Franka Slavec, članici odbora TFS Stu ledi. Tokrat je program popestril še nastop odličnega godca na diatonično harmoniko Denisa Novata, ki sodeluje s folklorno skupino. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 4. maja 1995 CVETKA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 9.10 in zatone ob 0.18. Jutri, PETEK, 5. maja 1995 ANGEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,3 stopinje, zračni tlak 1026,8 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Paola Pe-trucco, Angelica Vascotto, Valeria Cefasso in Matteo Tinta. UMRLI SO: 75-letni Roj Alfred Gronnsell, 87-letna Giuseppina lurada, 54-letni Otello Geppa, 40-letna Maria Amendola, 71-letni Antonio Gulič, 80-letna Maria Cohilj, 85-letna Elda Palazzi, 84-let-ni Antonio Messina, 81-letni Stanislao Danieli. H LEKARNE Od TORKA, 2., do NEDELJE, 7. maja 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454).. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Una časa tutta per noi«, r. Tony Bill, i. Kathy BaEXCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Naked«, r. Mike Leigh. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Appro-posito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 1- 17.30, 19.45, 22.00 »Outbreak - Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Abatantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L6on«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman. NAZIONALE 4 - 16.3, 18.20, 20.15, 22.15 »II prete«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Viaggi caldi in autostop« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. Zadnji dan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Ben- SL0VENSK0 DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi elane na POSVET O VARNOSTI NA DELU (Zakonodajni odlok 626/94) Sodelovali bodo: dr. LUCIO PETRONIO - odgovoren za službo medicine dela pri KZE Trst - št. 1 inž. MARKO STAV AR - inženirski studio Meccano Trst pi. MARIO ABBONA - podjetje Sicut Progest Srl Trst, koordinator za Trst Vsedržavnega združenja izvedencev za varnost - AIAS Danes, ob 20. uri - Prosvetni dom na Opčinah ------- VABLJENA VSA PODJETJA -------------- Pripravljalni odbor zgoniške občine prireja ob 50. obletnici osvoboditve predvajanje dokumentarcev HOTEL BALKAN in D. TRŽAŠKI PROCES s posegom zgodovinarja BORISA GOMBAČA. Srečanje bo jutri, 5. maja 1995 ob 2030 v društvenih prostorih v Saletu. VLJUDNO VABLJENI SLOVENSKO STALNO ©LEDALIŠČE Sergej Vere SAMOMOR KITOV Danes, 4. t m., ob 16. uri abonma RED G Jutri, 5. t. m., ob 16. uri abonma RED H tivoglio. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Camilla«, i. Bridget Fonda, Jessica Tandy. PRIREDITVE NA INSTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Univerze v Trstu bo danes, ob 11. uri predaval prof. Miche-le Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu. Obravnaval bo temo: USODA RUSIJE V POEZIJI MAKSIMILJANA VOLOSINA ( 1877-1932). Predaval bo v sejni dvorani Filozofske fakultete, Ul. Lazzaretto Vec-chio 8/1. nadstr. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 50-let- nici konca druge svetovne vojne danes. V cerkvi ob 19. uri maša zadušnica za vse farane žrtve druge svetovne vojne. V Mladinskem domu ob 20. uri kulturni program, recital prerez fašističnega obdobja v slovenski literaturi, govor pisatelja Borisa Pahorja in nastop cerkvenega ženskega pevskega zbora. LJUBITELJI fotografije pozor! Krožek Foto Trst 80 vas vabi na MALO RETROSPEKTIVO IZRAZNIH DIAPOZI- TIVOV mojstra fotografije ter predsednika Fotografske zveze Slovenije dr. RAFKA PODOBNIKA, jutri, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. SKD GRAD - Bani prireja slikarsko razstavo likovnika Milana Bizjaka. Otvoritev bo v soboto, 6. t. m., ob 20. uri v Ovčarjevi hiši pri Banih. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno bo popestrila violinistka gdc. Sandra Stopar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sa- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) rajevskega akademskega slikarja Mihriždana Kulenko-viča Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V KRASKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6.t.m., ob 19. uri na srečanje s profesorico Diomi-ro Fabian-Bajc, avtrico slovarjev "Lažni prijatelji” in "Dve muhi na en mah”. H_____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA v Trstu vabi na izlet v Rezijo v Četrtek, 18. maja. Vpisovanje do 10. maja v trgovini Fortu-nato v Ul. Paganini 2, kjer boste dobili podrobnejši program in navodila. Spremljal nas bo prof. Merku. [!3 obvestila SK BRDINA sklicuje 3. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v jutri v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so Se v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72. H SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DP-ZIO J. STEFAN obvešča, da bo v jutri roditeljski sestanek za naslednje razrede: ob 17. uri za vse I. in II. razrede in ob 18. uri za vse III., IV., in V. razrede. Vabljeni vsi starsi SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča Solnike, da je v uradu na razpolago ministrska okrožnica, ki ureja dodelitev zsuplenc za pouCevnaje v tujini za naslednja bi šolska leta. Umik: pon. 16. -17.30, tor. 9. - 10.30, Cet. 16. - 17.30, pet. 11. - 12.30. ul. Carducci 8 -Trst. tel. 370301. MALI OGLASI MIZARSKA delavnica iSCe izkušenega delavca. Interesenti naj tel. na St. 226354. PRIZNANO import/ex-port podjetje iz Gorice iSCe uradnico/ka s tekočim znanjem francoščine in angleščine. Curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Uradnik/ca“. GOSPA NEMŠKEGA materinega jezika nudi lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 220730. SLAŠČIČARNA Saint Ho-nore na Opčinah iSCe pomožno osebje. Tel. St. 213055. PRODAM na Krasu zazidljivo zemljišče z odobrenim načrtom. Tel. St. 212376 po 19. ure. ISCEM zazidljivo zemljišče za enostanovanjsko hiSo s pogledom na morje. Tel. St. 662023. PRODAM motor Honda XL 600, 22.500 prevženih km, v odličnem stanju. Tel. (0481)522206. FRANC in TOMAŽ FA-BEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Trnovci Berto Škrk. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo sortiranih in odprtih vin, domaCe salame in oljenega olja. OSMICO ima odprto Emil PuriC, Repen 15. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. PRISPEVKI V spomin na Borisa Race-ta damjeta Luciana in Slavko Stoka 400.000 Ib za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na drago Ireno Suc-Danieli damjeta Luciana in Slavko Stoka 100.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob pok. Izidorja Colje daruje družina Košuta (Vižovlje) 20.000 Ib za oS Josip JurCiC -Devin. V spomin na Borisa Race-ta-Zarka in Ferdinanda Škabarja daruje družina Kufer-sin 100.000 lir za SZ Sloga. Lilijana in Marija CaC damjeta 100.000 Ib za DmStvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Sergiota KocijanCiCa damjeta Stano in Valerija 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob tovariša Žarka daruje Srečko Sedmak (DevinSCina) 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Borisa Raceta-Zarka damje Elvira Tence 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob dragega Žarka darujeta Tatjana in Jože Koren 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Marija in Andrej Žagar (Faksetova) - Bazovica 46 -darujeta v spomin na pok. Mirkota Pečarja 40.000 lir za SKD Lipa. V spomin na mamo Nado, ob 1. obletnici smrti, damjeta Stanka in Riko 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Stankino mamo daruje družina Cvelbar 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Celestino Gulin darujeta Stanka in Jelka 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Popravek: V spomin na Stankota Stoka darujejo žena Anica s hčerkama in sestra Lidija 100.000 Ib za MPZ Vasilij Mirk, 100.000 lir za PC Primorje in 200.000 lir za SD Kontovel. t V ponedeljek, 1. maja, je na Kontovelu dotrpel Stanko Daneu (Filipov) Pogreb bo jutri, 5. maja, ob 12., uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev na Kontovelu. Kontovel, 4. maja 1995 Ob nepričakovanem odhodu prijatelja in kon-tovelovega dobrotnika Stanka Daneva se ganjeni klanjamo njegovemu spominu. SD Kontovel VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogroaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogroaro (5.56), Tržič (6.47). Portogroaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 8.12 (D)* (IR) Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Treta do Vidma. Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.10 9.31 (E)* (R) Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogroaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogroaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogroaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogroaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.12 (E) (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (18.35), Portogroaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 14.47 15.05 (IR) (R) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogroaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogroaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogroaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogroaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogroaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videra-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grljanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grljanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grljanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) v brljanu ni NnZu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 18.05 (D) (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 19.29 (R) (D) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak DOL-POLJANE / OBČNI ZBOR DRUŠTVA KRAS Doljani razpravljajo o uporabi bivše šole Na občnem zboru poudarili važnost centra čeprav je kulturna dejavnost nekoliko pešala V četrtek je bil v prostorih nekdanje osnovne šole na Palkišču občni zbor Kulturnega društva Dol-Poljane. Dosedanji predsednik Franko Peric je v svojem govoru na kratko orisal zgodovino društva skozi povojna leta in se je še posebej zaustavil pri padcu delovanja, ki je zajelo društvo v zadnjih letih, Kot delno opravičilo je navedel trud in napor za gradnjo novega centra, ki jemlje članom društva in zadruge Kras vse moči. Podčrtal je uspehe memorialov v malem nogometu, ki še vedno žanjejo lep uspeh. Izrazil je željo, da bi novi odborniki našli nove prijeme in zamisli, da bi se društvena dejavnost lahko okrepila. Tajnik društva Joško Radetic je povedal, da je bil zadnji občni zbor leta 1989 in je podčrtal številno udeležbo na plesnih tečajih (obdobje od leta 1994). Vsega skupaj se je tečaja udeležilo 55 parov, kar je pomenilo čez sto ljudi. Dotaknil se je tudi drugih dejavnosti, ki jih je društvo začelo gojiti, a so propadle. Opozoril je na dejstvo, da je bila udeležba nogome- tašev na turnirjih malega nogometa vedno nad osemdesetimi prisotnimi. Nato je poročal še o udomačenih dejavnostih in manifestacijah. Razprava pred volitvami vodstva je bila nenavadno pestra in osredotočena predvsem na eno poglavitno temo. Doljani si namreč zamišljajo, da so prostori bivše osnovne šole pravzaprav nujni za delovanje in ohranitev samozavesti v Dolu. Padlo je več predlogov in zamisli, prisotni pa so si bili edini, da se mora doljanska skupnost zbrati in predebatirati nastali položaj. Iz tega bo moral iziti predlog, ki bi ga predstavili doberdobski občinski upravi. V novi odbor so bili izvoljeni: Darko Croselli, Vojko Croselli, Zvonko Fran-dolič, VValter Gorkič, Igor Krnic, Franko Peric, VVilliam Peric, Joško Ra-detti, Boris Vižintin in Vanda Vižintin. Na občnem zboru so prinesli svoj pozdrav Iztok Devetak v imenu KD Jezero, Jordan Vižintin v imenu zadruge Kras in Silvano Semolič v imenu društva Kremenjak iz Jamelj. (MJ) _____________KINO GORICA VTITORIA Gorica kine-ma, 20.45 »Belle al bar«. Rež. Alessandro Benvenu-ti. I. A. Benvenuti, Eva Robini, Assunta Šema. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sostiene Pereira«. Rež. R. Faenza, i. M. Ma-stroianni in N. Braschi. TR2IC COMUNALE Zaprto. SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave danes od 19. do 20. ure na sedežu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi vse, ki so se prijavili za izlet na Sicilijo in Sardinijo, da poravnajo saldo do jutri, 5. maja. Odhod bo v soboto, 13. maja, ob 5. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu. IŠČEMO RAZNAŠALCA PRIMORSKEGA DNEVNIKA za Gorico Vse informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 533382. OBVESTILA DRUŽBA se dobi v petek, 5. maja ob 19.30 na Placuti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi člane, da se udeležijo 16. spominskega pohoda Steverjan- Gonjače, ki bo v nedeljo 7. maja, s Startom ob 9.30. Odborniki bodo zbirali prijave pol ure pred odhodom. RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 10. maja postavljena razstava slik Bruna Canelle. Ogled od delavnikih med 9. in 13. uro in med prireditvami. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 6. maja. Ogled je možen po urniku knjigarne. prireja TEČAJ TEHNIKE PRODAJE (na drobno, uslug itd.) št. ur 40. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. IŽ KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, ob 20.30 koncert tambu-raškega zbora G. Verdi, skupine ‘Tmagens do Brazil” in ansambla “La Consonanza”. ; I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru - Al Lago, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 8.00, Luigi Di Lecce iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 8.45, Zarat-tin Antonia vd. Boato iz bolnišnice sv. Justa v Benetke; 9.30 Kociancig Viljem iz splošne bolnišnice v Podgoro; 10.15 Li-vio Andreossi iz splošne bolnišnice v Tržič; 11.00 Serafina Turus vd. Sarto-ri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.30 Jordan Macuz iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. .TERITORIALNI PAKT / PISMO PREDSEDNIKA DE RITE p CNEL priznava vlogo sen. Bratine Jasen odgovor na očitke sindikalnih zvez Predsednik vsedržav-jisga sveta za ekonomijo jrt delo (CNEL) Giuseppe P*6 Rita je včeraj s pisalom sen. Darku Bratini lin v vednost goriškim sindikatom, gospodarskim združenjem ter drugim krajevnim družbenim in institucionalnim predstavnikom) posredno odgovoril na neplodno pole-nuko, ki so jo pokrajisnki tnjniki sindikalnih zvez CCIL, CISL in UIL sproži-1 glede “očetovstva” za-^isli, da bi tudi na Goriškem skušali realizirati d' teritorialni pakt vseh krajevnih sil za družbeni 111 gospodarski razvoj. Kot srno pisali, je o tem paktu nil prvič govor pred več kot enim letom na javnem srečanju s sen. Bratino z raziskovalcem CNEL dr. “onomijem. Pred nekaj dnevi pa so se pokrajinski tajniki treh sindikalnih ZVez ostro obregnili ob nek Bratinov intervju s tem v zvezi in izjavih, da s° zamisel za teritorialni Pakt sindikati samostojno Postavili lansko jesen, ko so v ta namen pisali De Riti. Na to mizerno polemiko, ki jo je tajnik CISL Rrancati pogrel se na prvomajskem sindikalnem shodu v Krminu, sen. Rratina ni odgovoril, pač Pa mu sedaj pomembno Priznanje prihaja od sa- lnega predsednika CNEL-a. Giuseppe De Rita nam-rac navaja razloge, zaradi katerih je njegovo pozor-n°st pritegnila goriska stvarnost in poudarja dobe-s®dn°, da »...je za to bil °dločilnega pomena prispevek sen. Bratine, ki me le resnično “povlekel za roko”, da sem se zavzel za raziskovanje te stvarno- sti«. Toliko torej v odgovor sindikatom. Goriska stvarnost, še piše De Rita, je za CNEL zanimiva zaradi troje aspektov: zaradi njenega obmejnega utripa in prepričljivih teženj za odpiranje do sosedov; zaradi skupnega prizadevanja raznih subjektov, ki težijo k sodelovanju kot nekak skupni “območni subjekt”; zaradi možnosti podsistemskega pristopa (Gorica ne kot nerazvito območje, temveč kot Špica italijanskega severovzhoda, ki se odpira navzven). Prav v zvezi z razvijanjem teh treh dejavnikov predsednik CNEL-a navaja nekatere pomisleke, ki se ujemajo s kritiko sen. Bratine v omenjenem intervjuju, ne pa s stališči sindikatov, ki so senatorja izrecno napadli tudi zaradi navedenih kritičnih pripomb. De Rita v bistvu ugotavlja, da je med dosedanjimi preverjanji lahko ugotovil določeno razhajanje med cilji CNEL-a (navedeni trije aspekti) in posameznimi ter pogosto različnimi strategijami lokalnih subjektov. To postavlja delikatne probleme glede morebitnega izvajanja teritorialnega pakta, ki jih bo treba rešiti takoj po umestitvi obnovljene skupščine CNEL. V ta namen De Rita izrecno prosi senatorja Darka Bratino, naj mu posreduje svoje, tudi kritične poglede, o obstoju in konkretnem pomenu treh navedenih razvojnih dejavnikov v goriski stvarnosti. 23. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE Jutri v Gorici srečanje štiristo dijakov iz 23 šol Letos ga prirejajo slovenske goriške šole Slovenske goriške višje srednje šole bodo jutri gostile letošnje 23. Dijaško obmejno srečanje Primorske - DOSP. Tokrat bo to srečanje že drugič v Gorici v režiji tukajšnjih slovenskih višjih srednjih šol, ki so doslej organizirale eno od prejšnjih izvedb. DOSP je vsakoletno srečanje, ki naj bi povezovala slovenske dijake šol s humanistično usmeritvijo na obeh straneh meje, s časom pa so se ta srečanja razširila in zajela tudi druge šole in zlasti tudi dijake nekaterih italijanskih šol prav tako z obeh strani meje. V Gorici pričakujejo jutri kar 400 dijakov v zastopstvu 23 šol z obeh strani meje. Na srečanju bodo namreč sodelovale vse primorske gimnazije, nadalje italijanske šole iz Izole, Kopra in Pirana, slovenske višje srednje šole iz Trsta. Iz Gorice bodo na srečanju poleg dijakov petih slovenskih višjih srednjih šol sode- lovali tudi dijaki dveh italijanskih šol humanistične usmeritve, tj. učiteljišča Slataper in klasičnega liceja Dante Alighieri. Srečanje se bo pričelo jutri s prihodom gostov v slovensko šolsko središče v Ul. Puccini, kjer bo glavni center dogajanja, četudi se bodo tekmovanja v nekaterih športnih disciplinah odvijala tudi v telovadnici goriškega Kulturnega doma in v telovadnici zavoda Galileo Galilei tik ob šolskem središču. Informativni center bo deloval v risalnici učiteljišča Simon Gregorčič. Od 9. do 13. ure so napovedana športna tekmovanja v odbojki (v telovadnici šolskega centra), košarki (telovadnica zavoda Galilei in Kulturni dom) in namiznem tenisu (zavod Galilei). Sočasno bo tudi orientacijski pohod s startom izpred šolskega centra, kjer bo tudi cilj. Ob športnem bo srečanje imelo tudi kulturni del. V avditoriju šolskega središča bo literarno srečanje, v pritličju zavoda Ivan Cankar bodo postavili razstavo likovnih izdelkov, poleg tega pa bodo letos kulturni del prvič obogatili tudi s predvajanjem in ocenjevanjem video posnetkov (v avditoriju šolskega centra), ki jih bodo predstavile posamezne šole. Sočasno s tekmovanji dijakov bo tudi srečanje ravnateljev, ki se bodo sestali ob 9.30 v zbornici gimnazije-liceja Primož Trubar, da bi ocenili že več kot dvajsetletno sodelovanje med primorskimi šolami in se pogovorili o tem, kje in kako bi ga nadaljevali v naslednjih letih. Po premoru za skupno kosilo se bo letošnje srečanje dijakov Primorske sklenilo z nagrajevanjem najboljših v posameznih športnih in kulturnih tekmovanjih, ki bo ob 15.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra. KAJEVNE UPRAVE / V GRADIŠČU NEGOTOVOST PRED BALOTAZO Seje novih občinskih svetov Novoizvoljeni občinski sveti vseh treh slovenskih občin na Goriškem se bodo sestati v začetku prihodnjega tedna. V Doberdobu bo seja v ponedeljek ob 18. uri. Po potrditvi izvoljenih svetovalcev bo župan Lavrenčič sporočil imeni odbornikov in predstavil smernice upravljanja. Iste točke so tudi na dnevnem redu seje v Sovodnjah (v ponedeljek ob 20. uri), kjer pa bodo že razpravljati tudi o prečiščevalnih napravah in najemu dveh posojil za ojačenje vodovoda. V Ste-verjanu bo seja v torek ob 19. uri: ob umestitvenih formalnostih in razpravi o smernicah upravljanja bodo izvolili občinsko volilno komisijo in imenovali predstavnike v Briško gorsko skupnost. Medtem je v Gradišču in Starancanu se v polnem volilna kampanja za nedeljsko balotažo. Zlasti negotov je izid v Gradišču med Mario Masau Dan (levi center) in bivšim županom KD Fabrisom (center z neuradno podporo desnice), ki sta se predsinoči spopadla na javni debati. Masauova je že javila imena svojih odbornikov (med njimi je direktor goriške Sdag Pod-bersig), Fabris pa še ni hotel odkriti vseh svojih kart. Kandidata za župana v Gradišču: levo Fabris, desno Maria Masau Dan, med njima moderator (foto SR) ~{jrNEPELJO V ŠTEVERJANU h Spominski pohod ŠteveijanOonjače Kolesarski kros ob stoletnici slovenskega kolesarstva v Gorici Čeprav je bila vsa pozornost ob letošnjem pr-Vem maju posvečena Mogočni manifestaciji °b 50-letnici osvoboditve v Doberodbu, se prvomajskim prireditvam oiso odpovedali niti v Steverjanu. Program je bil prejšnje dni okrnjen, ob koncu tega tedna pa bo na prireditvenem prostoru zraven šte-verjanskega županstva spet živo in privlačno, V soboto in nedeljo zvečer bo ples in družabnost ob briški kapljici in jedeh na žaru, glavna pozornost pa velja bržkone nedeljskemu dopoldnevu, ko bo 16. spominski pohod Steverjan - Gonjače in letos tudi kolesarski kros ob 100-letnici usta- novitve slovenskega kolesarskega društva “Gorica”. Obe manifestaciji prireja KD Briški grič v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kojsko, ZSKD in ZSSDI iz Gorice ter Športno zvezo iz Nove Gorice. Start bo izpred spomenika padlim v Steverjanu. Kolesarji z gorskimi kolesi bodo odpeljati ob 9.20, ob 9.30 pa bo sledil start množičnega pohoda. Proga slednjega meri 10 km, medtem ko bodo kolesarji prevozili 15 km. Cilj za vse bo pri županstvu v Steverjanu, kjer bodo udeleženci dobiti malico, spominsko kolajno, najštevilnejše skupine pa tudi plakete. STEKLINA / PREVENTIVA Namestili bodo vabe s cepivom Namenjene so cepljenju lisic in divjadi - Ljudje naj se jih ne dotikajo Sredi meseca, točneje v dneh 13. in 14. maja, bo veterinarska služba v vseh občinah na Goriškem z izjemo občine Gradez in dela ozemlja občine Škocjan (ozemlje na desnem bregu Soče) poskrbela za namestitev posebnih vab s cepivom proti gozdni steklini. Pri izvajanju načrta bodo sodelovati tudi pokrajinska uprava, lovci, lovski čuvaji, pripadniki gozdne straže itd. Nastavljanje vab s cepivom bo potekalo podobno kot v prejšnjih letih. Na primernih mestih bodo namestili posebne vabe v obliki približno 5 krat 5 cm velikih tablic (podobnih čokoladi) tem-nozelenkaste barve. Tablice so iz posebne zmesi živalske masti in ribje moke. V notranjosti ima vsaka Se posebno jedro, v katerem je cepivo v tekočem stanju. Mesta, kjer bodo namestili vabe, bodo primerno in dovolj vidno označili. Občani naj se vab ne dotikajo. V slučaju, da se nehote dotaknejo vabe, naj si takoj umijejo roke z vodo in z razkužilnim milom. Z umazanimi rokami naj se ne dotikajo nosa, oči ali ust. V primeru dvoma, pa naj se nemudoma obrnejo do zdravnika. Vabe s cepivom so namenjene lisicam, lahko pa jih najdejo in zaužijejo tudi domače živali. Treba je torej omejiti prosto gibanje zlasti mačk in psov in to za en mesec po namestitvi vab. Zupani bodo v prihodnjih dneh izdati ukaze v tem smislu. VILEŠ Karabinjerji prijeli otroka s 15 milijoni ukradene zlatnine Karabinjerji so predvčerajšnim v Vilešu ustavili ciganska otroka, bratca in sestrico, ki sta iz stanovanja 52-letne Claudie Bezzi v Ul. Diaz 17 odnesla zlatnine v vrednosti kakih 15 milijonov lir. Krajo sta izvedla 10 oziroma 13 let stara T.E. in S.E. Pri sebi sta imela tudi 390 tisoč lir v gotovini, ki sta jih ukradla v stanovanju 73-letnega Angela Miceua prav tako v Vilešu, UL Cividale 5. Karabinjerji, ki so posegli na poziv okradene Bezzijeve, so otroka, ki po zakonu nista kazensko odgovorna za svoja dejanja, izročili -materi, 32-letni Y.E. Prav mati bo morala j. red sodnikom odgovarjati zaradi kraj, ki sta ju izvedla otroka. NOVICE Do 31. maja rok za prošnje za oskrbo otrok v jaslih Goriška občina sporoča, da je treba prošnje za oskrbo otrok v občinskih otroških jaslih v prihodnjem Šolskem letu predložiti najkasneje do 31. maja v občinskem protokolnem uradu. V -juniju bodo namreč preverjali pogoje in sestavili prednostno lestvico. V občinskem uradu za šolstvo in tudi v samih jaslih so na voljo obrazci za prošnje. V njih so navedeni tudi pogoji, ki se upoštevajo pri sestavi lestvic in potrebna dokumentacija, ki jo je treba predložiti skupaj s prošnjo. Film sporeda Gorica kinema o strpnosti do “različnih” Četrtkov filmski spored Gorica kinema se nadaljuje nocoj v kinu Vittoria. Ob 20.45 bodo predvajali film Alessandra Benvenutija “Belle al bar”. Protagonist Leo je pošten moralist, ki po 15 letih zakona preživlja krizno obdobje. Nekega dne sreča dekle (Eva RobhTs), ki pa je v resnici njegov bratranec Giulio. Leo je v zadregi, toda “ona” ga potolaži, češ da “normalnost” ni neozdravljiva bolezen. Film z lahkotnimi toni komedije, brez moralizmov in brez vulgarnosti načenja temo “različnosti” in strpnosti do vseh, ki se oddaljujejo od povprečnosti družbene norme. Nočno tuljenje siren zaradi požara v Renčah Tuljenje siren z območja Šempetra in Vrtojbe je včeraj ponoči nekaj po poldrugi uri predramilo marsikaterega Goričana. Nekateri so celo telefonirali na policijo ati karabinejrjem, da bi izvedeti, kaj se tako dramatičnega dogaja onkraj meje, K temu je morda prispevalo tudi nekaj psihoze zaradi vesti o bombardiranju Zagreba, ki je ponovno oživelo strahove izpred nekaj let, ko so vojni spopadi segati prav do naše meje. V resnici se tokrat ni zgodilo nič tako hudega: šlo je le za protipožarni alarm, s katerim so obveščali prostovoljne gasilske enote na potrebo po njihovem posegu. Gorelo je gospodarsko poslopje kmetije v Renčah, pri čemer je nastala dokajšnja materialna škoda. Alarm je dosegel svoj učinek, saj so gasilci pravočasno posegli in v nekaj urah pogasiti ogenj. Včeraj izvedli obdukcijo na truplu Franca lacumina Z novogoriškega okrožnega sodišča včeraj še nismo mogli dobiti točnejših vesti o vzrokih smrti 42-letnega Franca lacumina iz Gorice, Ul. Ascoli 3, ki so ga 1. maja našli mrtvega v bližini vasi Žigoni (pri Renčah) v smeri Trstelja. V uradnem sporočilu za javnost nam je predsednik sodišča Pavel Budin potrdil le, da je bila včeraj na patologiji sempetrske bolnišnice opavljena obdukcija, ki jo je odredil preiskovalni sodnik skupaj z odvzemom telesnih tekočin zaradi ugotovitve morebitne alkoholiziranosti ter prisotnosti narkotikov. Heroin bi utegnil biti vzrok smrtne slabosti, saj je lacumin bil poznan kot uživalec, čeprav se je skušal zdraviti. Rezultati obdukcije še niso znani. VOLITVE / PRIZIV BOSSIJA Videm: pokrajinske volitve pod vprašajem Severno liga podpira Peiizza, ne želi po DSL VEDEM - Upravne volitve v videmski pokrajini so vse bolj pod vprašajem. Videmsko pravdništvo je namreč izdalo devet jamstvenih obvestil zaradi zbranih podpisov pod predloženimi listami (v političnih krogih pa se slišijo glasovi o 62 jamstvenih obvestilih predstavnikom vseh strank). Bossije-va liga pa s svoje strani grozi z razveljavitvijo volitev in je dejansko že razbila levo-sredinsko koalicijo, ki podpira Giovannija Peiizza (elana Ljudske stranke) kot kandidata za predsednika pokrajinske uprave. Severna liga namreč ne sprejema združevanja z DSL; kazalo je, da bo do tega “sodelovanja" med strankama na volitvah prišlo, vendar pa so se napovedi kaj kmalu ra- zblinile, po nekaterih glasovih po rimskih navodilih. Zahteva o “razporoki" je bila predložena v nedeljo pred 14. uro (po zakonu), zahteval pa jo je samo Giovanni Pelizzo, ne pa vse zainteresirane politične skupine. Bossijeva stranka je vsekakor že vložila vprašanje vladi, v katerem zahteva spoštovanje njene pohtiCne volje, to je nobenega sodelovanja z Demokratično stranko levice in napovedala, da bo vložila priziv, ki bi lahko tudi povzročil razveljavitev volitev. V parlamentarnem vprašanju notranjemu ministru in pravosodnemu ministru predstavniki Lige ugotavljajo, da je ponovno prevladala birokracija, ker je Pelizzo pravočasno vložil priziv. Kandidatu LS in SL Giovanni Pelizzo Težave zamejskih študentov LJUBLJANA - Prejšnji konec tedna, in sicer 21. in 22. aprila, je v Ljubljani potekalo srečanje slovenskih zamejskih študentskih klubov. Pod okriljem osrednje slovenske študentske organizacije SOU (Študentska organizacija univerze v Ljubljani) in sicer na pobudo Mednarodne pisarne, so se v slovenskem glavnem mestu zbrali predstavniki slovenskih študentov iz Trsta, Gradca, Dunaja, Reke, Sphta in Zagreba. Prvi dan je imel uraden peCat. Študentje so se najprej sreCah s predstavnikom Ministrstva za zunanje zade- ve iz Urada za Slovence po svetu, zatem pa še s predstavnikom Ministrstva za šolstvo in šport. Prisluhnila sta ocenam o dejanskem stanju in o pogojih študija v tujini ter izrazila pripravljenost na dialog in na tesno sodelovanje za konstruktivno reševanje obstoječih problemov. Uradno srečanje se je nadaljevalo pri rektorju Ljubljanske univerze gosp. Tišlerju. Slednji je orisal pogoje študija na Ljubljanski univerzi in študentom potrdil vso podporo pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Sprejemu v uradih ljubljanskega županstva je sledila predstavitev SOU-a ter gostujočih klubov. Drugi dan srečanja je bil namenjen razgovorom in izmenjavam informacij na medštudentski ravni. Prisotni predstavniki so se razdelili v delovne skupine za štiri resorje, in sicer za izobraževanje, kulturo, šport in upravo. Na sklepnem sestanku so prišli do izraza najbolj pereCi problemi, ki gredo od neinformiranosti, do medsebojne nepovezanosti in pa do finančnih težav ob nostrifikaciji diplome. Danjela Hebat, Nataša Stopar TRST / ZENSKI POGLED NA POLEMIKE O SPLAVU Polemike prikrivajo resnične namene Predstavili dokument krožka V, Wooif TRST - Prva in zadnja beseda. Ze naslov je dovolj zgovoren, označuje pa dokument, ki ga je v zvezi z zadnjimi polemikami o zakonu 194 pripravil rimski kulturni center Virginia Woolf. Vsebino dokumenta so osvojile številna združenja in krožki žensk tudi v naši deželi, na pobudo deželnega foruma članic Stranke komunistične prenove pa so dokument včeraj predstavih na tiskovni konferenci. Kot je povedala deželna svetovalka SKP Elena Gobbi, so hotele s pomočjo dokumenta izzvati javno razpravo o vprašanju splava, predvsem pa spodbuditi ženske, da ne bi pasivno sprejemale zadnjih napadov na pridobljene pravice. Dokument s pozivom žensk SKP o širši razpravi njegove vsebine so že pred včerajšnjo predstavitvijo podprla ženska združenja in posameznice, in sicer Arcidonna iz Trsta, Pokrajinski koordinacijski odbor žensk CGIL, deželna svetnica za enake možnosti Grazia Vendrame, tržaška krožka »Luna e Taltra« in »Settima onda« in gorišM »I saperi delle donne«, deželni koordinacijski odbor Z2I-UDI in krožka ZZI-UDI »Roza telefon« iz Gradišča in tržaški »Mimoza«. O vsebini dokumenta in istočasno tudi o globjih vzgibih, ki v presledkih sprožijo polemike o splavu, je na včerajšnji predstavitveni konferenci govorila predstavnica krožka »Lima e l’al-tra« Assunta Signorelli. Pojmovanje ženske kot blaga, ki prehaja iz ene moške roke v drugo, ah kot predmeta za najrazličnejšo barantanje, je še živo prisotno, v podzavesti, če že ne v moški zavesti, druge razlage za zanikanje ženskega odločanja o ključnih vprašanjih ne more biti, je rekla. Kot je tudi sumljivo zaganjanje v pravico do splava v imenu svetosti življenja, ko pa so isti krogi veliko prizanesljivejši do »gospodov vojne« in to tudi, ko je voj- na tik pred našim pragom. In še glede otrok: sveti so tisti, ki so bili komaj spočeti, medtem ko na tisoče bosanskih, kurdskih in afriških otrok vsak dan umira ob splošnem brezbrižju. V igri je torej, je rekla Assunta Signorelli, nekaj povsem drugega, v igri je nadzor nad ženskim telesom. O pomenu pobude, ki naj bi spodbudila vse, v prvi vrste ženske, da zavzamejo jasno stališče glede ponovnega napada na zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti sta včeraj govorili še predstavnici združenja ZZI-UDI Zanetta Chiarotto in goriškega krožka »I saperi delle donne« Carmelina Ca-liva. Deželna svetovalka SKP Elena Gobbi pa je vprašanje navezala še na odnos deželne uprave do raznih služb, ki so za ženske in za celostno uresničevanje zakona 194 bistvenega pomena. Tako je npr. opozorila na predlog odbornika za zdravstvo Faso-le o »posodobitvi« družinskih posvetovalnic, do katerih novo podjetje, v katerega so se prelevile bivše Krajevne zdravstvene enote, kaže izredno malo posluha. Kot so na včerajšnji predstavitvi večkrat poudarile pobudnice, dokument centra Virginia VVoolf, o katerem je poročalo le malo sredstev javnega obveščanja, nikakor ne bo služil nekakšnemu preštevanja za ali proti. Tudi ženske in združenja, ki so ga odločno podprla, imajo o posameznih vidikih različna mnenja. Vendar pa je v času ponovnega oživljanja logike barantanja na ženski koži potrebno, da ženske, kljub različnim pogledom, jasno povedo, da so odločno proti takšnemu pojmovanju političnega dogovarjanja. Namesto umetnega podžiganja polemik pa bi bilo treba v celoti uresničiti zakon 194, še zlasti zapostavljeni del, ki govori o preventivnih ukrepih, (bip) Delo s prizadetimi bogati Bela kuverta s povabilom in programom na celodnevno srečanje mladih slovenskih prostovoljnih delavcev na Božjem polju, kjer ima svoje prostore Skupnost Družina. Tako zelo me je zamikalo, da sem se počutila kot otrok ob krožniku najslajše tortice! Od povabila do odločitve, če se nameravam udeležiti tega srečanja, je minilo le nekaj sekund. Ze dalj časa sem si želela spoznati socialno delavko gdc. Kristino Martelanc, ki sem jo poslušala ob 15-letnici delovanja Sklada M. Cuka na Opčinah. Njeno izčrpno in obenem poučno poročilo me je močno pritegnilo in prevzelo. Svet mladih mamilašev in alkoholikov je še za marsikoga skrita zavesa. Nekateri se za to tragično realnost sploh ne zmenijo ah pa jo kratkomalo skrivajo, so pa še vedno taki, ki se delajo slepe in gluhe. Realnost pa je, žal, nam vsem tako zelo blizu. Njeno poročilo je bilo dokaz zavzetosti za blagodejno delo, ki ga dan za dnem opravlja oz. doživlja in uresničuje, obenem pa odpira mladim vrata, na katera sami potrkajo, ko iščejo pomoči, nasvetov in napotkov ah pa samo prijateljski razgovor. Kot učiteljica in vzgojiteljica se zavedam, da bodo naši, danes malčki, jutri - veliki. Nekega dne bodo oni nosilci bremen današnjega kaotičnega Časa, ki nam prevečkrat zaustavlja življenjsko pot s samimi problemi, brez pravih ah pravilnih odgovorov. Naši malčki bodo v bodočnosti reševati tudi naše morebitne napake, ki smo jih trosih po poti in sprejeti vajeti človekovega vsakdana. Čaka jih res težka naloga, morda tudi taka, kateri še mi sami nismo bili kos! In prav zato jim moramo ali bi morali mi vzgojitelji, učitelji, socialni operaterji in seveda starši pomagati. Današnja družba je osiromašena osnovnih vrednot, nima vzorov, ati pa, če so, niso vedno pozitivni. Naša družba potrebuje takih ljudi kot sem jih srečala v nedeljo, takih ljudi, ki so nam lahko le za zgled, ko svoj življenjski potencial, svojo energijo in delo namenjajo otrokom, duševno in fizično prizadetim, bolnikom in s tem jim nudijo priboljšek za žalosten vsakdan. Prostovolec - človek, ki ima prosto voljo, dobro voljo, človek, ki ne dela pod prisilo, človek, ki lahko sam prosto odloCa in odloči. Človek, ki ho s svojim prostovoljnim delom, ko bo dnevu ukradel uro ali dve svojega časa, v uteho tistim, k jih je narava opeharila, izmaličila življenjske sanje in jih večkrat kar Cez noč izpahnila s tirnice "normalnega” življenja. Saj je v svojem posegu Kristina Martelanc tako lepo povedala: »Za te ljudi, fizično ati umsko okrnjene in prizadete, poskrbi Občina, ki jim nudi finančno in materialno podporo. Ti ljudje pa niso potrebni samo materialnih priholjšav, potrebni so predvsem človeške topline in bližine. Potrebujejo - človeka! Med točkami programa so bila na vrsti pričevanja mladih prostovoljcev s Koprskega. Barbara je prisotnim izpovedala, kako je iskala srečo in jo je s tem delom tudi našla. Zdaj je srečna. Primožev poseg je marsikoga prevzel ob izjavi: »Moje življenje je bila jesen, zdaj je v meni pomlad. Pomlad življenja, ko lahko nudim svojo pomoč osamljenim, starejšim osebam ali duševno in fizično prizadetim«. Iz vsebine ostalih pričevanj lahko samo izluščim razveseljivo in spodbudno dejstvo, da so prav nekateri od teh prostovoljcev v veliki meri rešili, prav ob tem delu, tu- PISMI UREDNIŠTVU di svoje lastne probleme in premostiti notranje konflikte. Vsi iščemo srečo, vsi bi radi uživali v zdravju, v veselju. S tem seveda nisem odkrila Amerike! Prevečkrat pa ne najdemo prave poti do sreče. Nekateri iščejo užitek le ob materialnih dobrinah, ob nakupu luksuznega avtomobila, ob načrtovanju eksotičnih počitnic. Malo pa je takih, ki del, kanček lastne življenjske sreče, delijo s tistimi, ki jim je Narava obrnila hrbet in jih za marsikaj prikrajšala. Ob sladkih, vabljivih zvokih kitare in ob gledanju razstavljenih slik Damjana, umetnika na vozičku, se je moj pogled zaustavil pri skupinici naših mladih prostovoljcev. Iz njih oči je izžarevala sreča, tista sreča, ki se blešči v oCeh dobrih ljudi. V tistem hipu sem pomislila, da je svet naših mladih še lep. Družba se jim prevečkrat odmika in natolcuje s kritikami. Odmikanje in kazanje s prstom ne privedeta do pozitivnega učinka. Nasprotno! V labirintu življenja iščejo smerokaz, da bodo prispeli do vrat, do izhoda svojim stiskam. Kot udeleženka tega srečanja jim zaželim srečno pot, tudi če ne bo vedno lahka. Tega se sami zavedajo. Kot navadni smrtnik pa jim prišepnem na uho: majhni koraki, dolga pot. Majhne, večkrat komaj opazne deževne kapljice, bodo jutri luža, zidak ob zidaku - hiša, strešnik ob strešniku - streha. Koraki bodo lahko težki, lahko pa tudi lahki. To bo odvisno tudi od nas. Na poti srečaš gluhega, slepega. Tudi nemih je veliko. Oglašajo pa se, ko ni treba. Ostajajo pa tudi tisti, ki v tvoje zamisli ne verjamejo! Na sredi poti tudi lahko mahneš in padeš, tudi padci so važni. V analizi napak bo potem bodoCa pot varnejša. Ostaja pa še vedno bistvo, osnovna misel Vašega hvalevrednega dela: Človek - človeku! Že samo ta bi vam morala dajati in vlivati duška in zagona za nadaljnje delo. Ti so le moji skromni miselni utrinki, moje razmišljanje, ko sem se pozno popoldne vračala domov. Iz torbice je kukal delovni program, zelo bogat, skupine s Koprskega. Na eni od devetih strani so zapisane misli Antona Trstenjaka: »Biti v veselje drugemu, v tem je prvo poslanstvo človeka na zemlji. Kolikor sem v veselje drugim, že izpolnujem smisel svojega življenja.« Danes sem bolj bogata, duhovno bolj bogata. Ker sem srečala dobre ljudi. Marija Puntar Stare tradicije v Doberdobu Med številne stare tradicije, ki jih Primorci radi vsako leto obujamo in na katere smo še posebej ponosni, sodi tudi postavljanje mlajev na glavnih trgih vseh slovenskih vaseh v noči med 30. aprilom in 1. majem. Starejši v vasi se še spominjajo kako so že v predvojnih letih v Doberdobu dvigali mlaj; bil je sicer manjši, ovit z bršljanom in okrašen z vencem s pomarančami in jabolkami ter češnjevo vejo. Obenem so to noc mladi neporočeni fantje nositi najbolj priljubljenim in mikavnim dekletom vejo cvetoče češnje, ostalim manj privlačnejšim, pa trnje in robido. Da so se zanje bolj potrudili, so ta svojevrstna »darila« postaviti celo na dimnike hiš, kjer so dekleta stanovala. V povojnih letih so staro navado ponovno obuditi. V kolikor se je ta praznik sovpadal s praznikom delavskega gibanja, so na mlaj kasneje obesiti tudi rdeCo zastavo. Ki je bila sicer v prvih povojnih letih prepovedana. Ohranila se je tudi hvalevredna stara navada, da domača godba na pihala igra 1. maja zjutro budnico po vasi, medtem ko je z leti vse ostalo šlo v pozabo. Ob enotni svečani proslavi 50-letni-ce zmage nad nacifašizmom so mladi iz Doberdoba hoteti okrasiti svoj mlaj z zelenim vencem, kot po stari vaški tradiciji. Ob mraku se je na glavnem trgu zbralo približno 200 ljudi. V glavnem so biti to domači fantje, ki so za mlaj odgovorni, ostati pa so si iz radovednosti prišli ogledat ta obred. In ko je bil mlaj pripravljen za dvig, seveda z rdeCo zastavo in vencem, se je skupinica »demokratičnih« mladeničev v posebnih dresih mlaju približala in s sekiro udarila po vencu, Ceš da se s tem dela potitiko(!?!) Med tiste, ki so stali mlaju bliže, se je razširila Čudna zmeda. Eden izmed »demokratov« je začel ploskati, ko je drugi na koščke poteptal venec. Nekdo mu je zakričal, da tako dejanje ne potrebuje ploskanja - obratno! A to je bilo vse. Nihče izmed številne publike se ni opogumil, da bi branil nedolžni venec, delo domačinov, katerega smisel je bil res le ta, da bi mlaj praznično krasil. Nekateri so se za tem oddaljiti, drugi so iz ignorance komentirali: »Saj venca na mlaju nikoli ni bilo!« Kasneje se je zadeva sprevrgla v politiko. Venec je postal simbolj belogardistovi!?), »demokratična« skupinica pa je na dan povlekla veliko rdečo zastavo s srpom in kladvom ter začela peti pesem »Bandiera rossa«. Tako - v Doberdobu na glavnem trgu Sv. Martina stoji na golem dolgem topolovem deblu le rdeča zastava.... Prijatelji Doberdoba (imena v uredništvu) ■FARCO FINE CHEMICALS „34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 tel. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA' COSMETICS ITALY ■FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICS ITALY GIBANJA / ZARADI IZBOLJŠANJA JAVNIH FINANC V PRVEM ČETRTLETJU Državno računovodstvo napoveduje »blag manever« Sanacija državnih računov bo mogoča brez travmatičnih posegov RIM - Sanacija javnih računov se bo lahko nadaljevala s potrebno postopnostjo in torej brez travmatičnih posegov, t ako je včeraj na nekem simpoziju zagotovil glavni splošni nadzornik držav-riaga računovodstva Luigi Racifico, ki je izhajal iz predvidevanja, da bo pri-Jtmrni presežek državne bilance konec letošnjega jata dosegel 58 tisoč mi-'ijard lir. Ta znesek pa pobrani kar 3,5 odstotka bruto- domačega proizvoda, kar je rezultat, s kakršnim se ne more ponašati nobe-ba industrijsko razvita država. Pacifico je v svojem nastopu na posvetu o javni administraciji, ki ga )e posvetil gibanjem na Področju javnih računov, Podčrtal, da »se bo raz-bierje med višino javnega dolga in vrednostjo bruto domačega proizvoda letos Prvič - po 15 letih neneh-bega višanja - znižalo v primerjavi z lanskim letom«. S tem se bodo pred-Casno uresničili cilji lanskega ekonomskega pro-prarnskega dokumenta, ki )e preusmeritev negativne-§a gibanja tega razmerja predvidel šele za konec Prihodnjega leta. Po besedah šefa nadzor-bištva državnega računo-vodstva prevladuje torej »jasen občutek o ugodnih gmanjih javnih računov v 2adnjem obdobju, kar je Posledica občutnih stmk-Ibrnih sprememb, do kate- rih je prišlo na nevralgičnih točkah sistema«. Pacifico je govoril tudi o splošnem gospodarskem položaju, za katerega je ma-nil, da kaže ugodnejšo podobo o tiste, ki je bila predvidena. Stopnja realne gospodarske rasti bi morala po njegovi oceni doseči 3 odstotke, medtem ko naj bi trgovinska bilanca in plačilna bilanca s tujino potrdili dosedanje presežke. Glede inflacije je predstavnik državnega računovodstva prepričan, da bo ostala »pod nadzo- rom, pa čeprav na višji ravni od načrtovane«, to pa naj bi omogočilo nižanje obrestnih stopenj, kar bo prineslo nove, občutne koristi za javne račune. En sam odstotek nižje obrestne mere bi namreč za državno bilanco pomenil približno 20 tisoč milijard izdatkov manj. Predstavnik državnega računovodstva je ugodno gibanje državnih financ v prvih letošnjih mesecih potrdil tudi v razgovoru z novinarji, čeprav v tem trenutku ni mogoče na- tančno predvideti vrednosti gospodarskega manevra za prihodnje leto. »Dokument o gospodarskem načrtovanju nameravamo predstaviti že sredi tega meseca,« je dejal, »nato pa bomo začeli razpravljati o manevru.« Pacifico je ob tem novinarjem postregel s podatkom, da se je državni primanjkljaj v prvem četrtletju letos glede na enako obdobje lani znižal za 8 do 9 tisoč milijard Ib, kar daje upati, da bo mogoče uresničiti navodila iz poročila o državni blagajni, ki predvidevajo, da bo državni sektor letos porabil »samo« 134 tisoč milijard Ur. Tehniki zakladnega ministrstva medtem že pripravljajo analize za sestavo gospodarskega manevra 1996, glavne smernice, po katerih se bo gibal, pa bodo kot rečeno znane že pred 15. majem, ko bo vlada predstavila ekonom-sko-programski dokument. To se bo torej zgodilo še pred junijskim rokom, ki ga sicer predpisuje zakon. rDENARNI TRG / IZ PARIZA ZAŠČITA PRED MENJALNIM TVEGANJEMh Uro vznemirjajo pokojnine RIM, MILAN - Italijanska valuta je včeraj zelo jasno pokazala, kako izredno občutljiva je za nobanja dogajanja. Premor v pogajanjih o pokojninski reformi, ki se bodo danes nadaljevala brez premora do zaključka, je tudi denarnim trgom prinesel dan premirja, ki ga je skalila le kaka rahlo manj optimistična izjava. V prvem delu dne je tako lira zaradi poslabšanja dolarja le rahlo popustila v menjavi z marko (od torkovega tečaja 1.208,8 se je ovrednotila na 1.214 lir), ki je zgodaj popoldne po tečajnici Banke Italije veljala 1.210,5 lire. Dolar je glede na torek izgubil še dve liri in je po tečaju centralne banke veljal 1.644,4 lire, potem ko je ob odprtju trga dosegel 1.672 lir. Nekaj pred 17. uro pa je tajnik CGIL Cofferati izjavil, da se je ozračje na pogajanjih za reformo pokojnin poslabšalo in lira je pri priči izgubila nekaj pridobljenih točk: marka je zrasla na 1.213,5 lire (pol ure prej je veljala 1.206 lir), dolar pa se je od 1.661 lir povzpel na 1.665 lir. Splošni pozitivni trend italijanske valute zaenkrat sicer vztraja in upati je, da se bo nadaljeval. Iz Milana pa medtem poročajo o novi pobudi, ki naj bi trge zaščitila pred tveganjem pri valutni menjavi. Od ponedeljka, 22. maja, naj bi namreč imele italijanske banke, investitorji in podjetja, ki poslujejo v markah, nov zaščitni insbument, in sicer opcijo med marko in liro. Na francoskem bgu finančnih derivatov (Matif) so si namreč omislili terminsko pogodbo na nihanje menjalnih tečajev, ki so jo včeraj v Milanu predstavili italijanskim finančnim operaterjem. Opcija marka-lira bo de-butirala skupaj z opcijo šterling-marka, obe pa se bosta pridružili opcijama dolar-frank in dolar-marka, ki so ju v Parizu uvedli že lani. Opcije na menjalne tečaje dajejo kupcem pravico, ne pa tudi obveznosti, da kupijo ali prodajo valuto na določen rok po tisti ceni, ki je bila vnaprej določena. Tako se bodo lahko izognili izgubi, če pa bi pri menjavi zaslužili, potem se jim vnaprej določene cene ne bo be-ba držati. ZAKONODAJA / NA OPČINAH Drevi posvet SDGZ o novih predpisih za varnost pri delu Združenje toplo vabi k udeležbi TRST - V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah bo drevi ob 20. uri posvet Slovenskega deželnega gospodarskega združenja o varnosti in higieni pri delu. O Predpisih in zadolžitvah, ki jih podjetnikom nalaga zakonski odlok štev. 626/94, bodo govorili vodja službe za medicino dela pri bžaški KZE dr. Lucio Pebo-rdo, inženir Marko Stavar kot zastopnik inženirskega studia Meccano in izvedenec na področju varnosti pri delu Mario Abbona. Udeležbo na posvetu toplo priporočamo vsem Podjetnikom, ki upravljajo proizvodne obrate, pa tudi drugim delodajalcem, saj morajo - kot smo podrobneje Poročali včeraj - novemu normativu v skladu z evropskimi standardi biti prilagojene ne le delavnice, am-Pak tudi uradi, v katerih uporabljajo računalniško opremo. Rok za izpolnitev nekaterih obveznosti je formalno že zapadel 1. marca, za druge pa je še nekaj mesecev časa za prilagoditev struktur in naprav. To velja tudi za zbiranje dokumentarnega gradiva, ki evidentira vse mogoče vzroke nevarnosti, zdravstvene ogroženosti in izpostavljenosti poškodbam na delovnem mestu. Posegi v posameznih delovnih okoljih bodo sicer precej dragi in zahtevni, vendar so za vse operaterje uujni in obvezni, da tako zagotovijo varnejše pogoje dela in se obenem izognejo težkim sankcijam, ki jih predvideva zakon. (B) S PODPISOM DVEH POGODB lllyjeva kava tudi v Centru za raziskave Družba Polytech bo raziskala vsebnost kofeina in peno ekspresne kave TRST - Tržaška tovarna Illycaffe je z družbo Poly-tech, ki deluje v znanstvenem parku Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, sklenila dve raziskovalni pogodbi, na osnovi katerih želi tovarna Illy izboljšati svojo že sicer vrhunsko tehnologijo. Prva pogodba se nanaša na raziskovalni projekt za izdelavo biosenzorja, ki bi bil sposoben analizbati in kvantificirati količino ka-feina v vzorcih kavne tekočine. Ta biosenzor se v največji meri uporablja prav pri proizvodnji kave, čeprav je uporaben tudi za anlizo drugih proizvodov, kot so napitki, ki vsebujejo kafein, v medicini pa tudi za preučevanje sestave zdravil in za kontolo urina in krvi pri antido-pingu. Druga pogodba med družbama Polytech in II-lycaffe pa se nanaša na raziskavo, ki ima bolj spoznavni značaj. Njen namen je ugotoviti vrste molekul, ki sodelujejo pri ustvarjanju pene v ekspresni kavi.. »Znanstveno-razisko-valne dejavnosti v Trstu so izredno dragocene tudi za tukajšnja podjetja,« je izjavil predsednik in ustanovitelj družbe Illycaffe Ernesto Illy, »ki lahko svoie probleme rešujejo s souelovanjem vrhunskih znanstvenikov. Mi smo za idealnega partnerja v tem smislu izbrali družbo Polytech in ji poverili raziskavo o kavini peni, ki je neke vrste vizitka skodelice ekspresne kave in je zato njena sestava za nas izredno zanimiva.« Italijanska industrija nezadižno raste RIM - Po podatkih statističnega zavoda Istat je italijanska industrija dožibvela januarja skokovit porast prometa in delovnih naročil. Prodaje po tekočih cenah so se glede na lanski januar povečale za 20.7 odstotka, od česar odpade na domači trg 17,9, na tuje pa 27,7 odstotka povišanja. Se večja je bila stopnja rasti naročil, ki se je zvišala za 31,9 odstotka, od česar odpade na domači trg 28,4, na tuje pa kar 37.8 odstotka. Tolikšnih stopenj rasti italijanska indu-strija ni dosegla vse od leta 1990, najbolj razveseljiv pa je podatek, da ob izrednem tujem povpraševanju ugodno raste tudi domače. PET PON TOR SRE 16813 16813 1666,7 1664/1 Pokojnine ustavile tudi milansko borzo MILAN - Strah pred zapleti v pogajanjih za pokojninsko reformo je včeraj nekoliko ohromil tudi milanski borzni trg, ki je tako prekinil serijo pozitivnih sestankov. Bojazen je bilo čutiti že ob odprtju trga, ko so vsi pomembnejši dnevniki na naslovnih straneh opozorili na ovne pri pogajanjih, poglobila pa se je popoldne, ko je tajnik CGIL ocenil, da se je ozračje med pogajalci poslabšalo. Zadnji Mibtel je nazadoval za 0,50, Mib-30 pa za 0,66 odstotka, medtem ko je splošni indeks MIB ostal na torkovi ravni. Vrednost poslov se je glede na torek nekoliko skrčila in dosegla 659 milijard lir. NOVICE Poslovni rezultati hranilnice CRUP VIDEM - Lansko poslovno leto je videmsko-por-denonska hranilnica CRUP sklenila s presežkom za nekaj več kot 2 milijardi lir, skupne vloge pa so dosegle vrednost 5 tisoč milijard. Tudi v poslovanju tega zavoda je prišlo lani do motenj zaradi gospodarske krize in negativnih gibanj na finančnih trgih, vendar to ni banke ni ošibilo, saj je s premoženjem v vrednosti 405 milijard lir dosegla solidno poslovno osnovo. Lani je CRUP odprla sedem novih podružnic, med njimi tudi v Novi Gorici, tako da jih ima zdaj 70, segajo pa v pokrajine Videm, Pordenon, Gorica, Trst, Treviso in Benetke ter, kot rečeno, v Slovenijo. Spremembe v vodstvu tržaške družbe Stock TRST - Fred Leon Segal je zapustil funkcijo pooblaščenega svetovalca družbe Stock, ki je nadavno prešla pod nadzor nemške grupe Eckes AG. Ime njegovega naslednika bo znano v prihodnjih dneh. Segal, ki je daljni potomec ustanovitelja tovarne Stock,' zapušča svojo funkcijo po dolgih 16 letih, preden jo je bil prevzel, pa je bil predsednik družbe Stock v Braziliji. Tripani ostaja na čelu goriške hranilnice CRG GORICA - Na prvem zasedanju novega upravnega sveta goriške hranilnice Cassa di Risparmio di Go-rizia, je bil za predsednika izvoljen dosedanji predsednik Antonio Tripani. CRG je zdaj delniška družba, katere 90-odstotni kapitalski delež ima Fondazione Cassa di Risparmio, ostalih 10 odstotkov pa je v rokah milanske Cariplo. Tripaniju, ki je prejel že tretji mandat, bo pomagal nov podpredsednik, Lucio Gruden. Oba sta bila izvoljena soglasno, medtem ko je nov upravni svet, ki ga je imenoval večinski delničar Fondazione CRG, temeljito prenovljen. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038, 26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 SOSEDNJE REGIJE t- VOJNA NA HRVAŠKEM MEDIJI / PISMO GENERALNEGA INTENDANTA GERHARDA ZEILERJA »Avstrija mora storiti več za svojo varnost« ORF se prišteva k »medijski oskrbi« narodnostnih skupnosti Mock kritizira OZN in EZ DUNAJ - Zaostritev položaja na Hrvaškem sicer ne vpliva neposredno na varnost Avstrije, kljub temu pa bo morala Avstrija v prihodnje več storiti za svojo varnost tako znotraj kot tudi navzven. To je ob oboroženih spopadih med hrvaško vojsko in krajinskimi Srbi poudaril avstrijski obrambni minister VVerner Fasslabend. Avstrijski minister je nadalje dejal, da ne verjame v hiter konec oboroženih spopadov na Hrvaškem, to svoje stališče pa je utemeljil s tem, da je skoraj četrtina hrvaškega državnega ozemlja še vedno pod nadzorom krajinskih Srbov. Glede krajinskih Srbov je menil, da ne morejo računati na pomoč bosanskih Srbov, saj so njihove vojaške sile vezane na Bosno in Hercegovino. »Konflikt na Balkanu bo trajal verjetno še eno ali celo dve desetletji«, je sklenil obrambni minister. O izbruhu vojaških spopadov na Hrvaškem je pojasnil svoje stališče tudi odhajajoči zunanji minister Alois Mock. Menil je, da so najnovejši dogodki znova dokazali nesposobnost OZN pri reševanju krize na Balkanu. Ostro je kritiziral tudi EZ, ki da ne zna prispevati k dolgoročni rešitvi problema. Ivan Lukan V zvezi z radiom Korotan niso nikoli mislili na ukinitev slovenskih radijskih oddaj Ivan Lukan Generalni intendant ORF Gerhard Zeiler DUNAJ/CELOVEC - V zvezi s tajnim pismom zasebne radijske družbe Korotan oziroma njenega poslovodje Marjana Pip-pa intendantu Avstrijske radiotelevizije (ORF), v katerem je bil posredovan predlog, ki je navsezadnje meril na ukinitev slovenskih radijskih oddaj v okviru javnopravne ORF, je zdaj prvič povedal svoje stališče sam generalni intendant Gerhard Zeiler. V pismu članu kurato-rija ORF Piusu Stroblu (Zeleni) z dne 27. aprila Zeiler izrecno poudarja, da se poslovodstvo Avstrijske radiotelevizije »povsem prišteva k standardu oddaj za narodnos- tne skupnosti, kakršen je bil določen na seji kura-torija 15. decembra leta 1988«. »Samoumevno je tudi naše gledanje na to, da zajema zakonska obveza glede programskega naloga ORF upoštevanje narodnostnih skupnosti, še posebej slovensko govorečo narodnostno skupnost«, piše Zeiler v pismu članu Zelenih v ku-ratoriju ORF. Zeiler poudarja, da ORF nikdar ni mislil na to, da se v primeru sklenitve kooperacijske pogodbe z zasebno radijsko družbo Korotan odpove »samostojnemu redakcijskemu oblikovanju in oddajanju svojih oddaj za narodnostne skupnosti in manjšine v Avstriji«. Zeiler nadalje poudarja, da bi za morebitno kooperacijo z zasebno družbo Korotan veljali isti pogoji kot za druge zasebne regionalne radi-ske družbe, torej da bi moral Radio Korotan imeti avstrijsko oddajni-ško licenco, da bi moral plačati najemnino za uporabo oddajniške mreže ORF ter da bi moral poravnati tudi stroške za ustanovitev oddajniške mreže. Kot znano, je bil načrt družbe Korotan deležen ostrih protestov. Proti ukinitvi slovenskih radijskih oddaj na ORF so se izrekle številne slovenske organizacije, strokovna društva, skoraj vse koroške (večinske) stranke in celo predsednik poslanskega kluba Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Hubert Frasnelli. Vsi so izrecno poudarili, da manjšini nikakor ne gre omejevati deleža pri elektronskih medijih samo na zasebni radio, temveč da gre za odgovornost javnopravnih medijskih ustanov, torej države. NOVICI Avstrijski predsednik Klestil uradno obiskal Albanijo TIRANA - Avstrijski zvezni predsednik se je vrnil z uradnega obiska v Albaniji, kjer se je sestal s predsednikom Berisho ter šefom vlade Meskijem. Na dnevnem redu Kle-stiiovega enodnevnega obiska v Albaniji je bil tudi govor pred poslanci parlamenta, odprl pa je tudi razstavo o gledališkem igralcu Alexandru Moissijem (1880 -1935), ki je več let igral v dunajskem Burgteatru. Glavne teme političnih pogovorov so bile položaj na Balkanu (Klestil je s tem v zvezi opozarjal pred »eksplozijo smodnika, imenovano Kosovo«), albanska prizadevanja za pridruženo članstvo pri EZ ter članstvo Albanije v Svetu Evrope . Kancler Vrani1zky v Španiji MADRID - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky se je včeraj mudil na enodnevnem uradnem obisku v Španiji. Glavna tema pogovora s premierom Gonzalezom je bila konferenca šefov vlad držav-članic Evropske zveze 1.1996. Španija bo levvtošnjega 1. julija prevzela predsedstvo v EZ. Kancler Vranitzky je svojega sogovornika informiral o aktualnih vprašanjih v Avstriji v zvezi z vprašanjem evropske integracije, glede konference pa je še posebej opozoril na avstrijska prizadevanja v zvezi z vprašanji zaposlitve in socialne varnosti. NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV / VOLITVE Pet predsedniških kandidatov CELOVEC - Kandidati za položaj predsednika prenovljenega Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) so zdaj znani: na volitvah jih bo nastopilo pet. Svojo kandidaturo so pravočasno in s potrebnim številom podpornih podpisov vložili naslednji kandidati: sedanji podpredsednik NSKS Pavle Apovnik (60), direktor Zveze-bank v Celovcu diplomirani trgovec Joža Ha-bemik (49), sedanji član osrednjega odbora NSKS in sosveta za koroške Slovence Nanti Olip (39), poslovodeči tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik (31) ter politični tajnik Enotne liste (EL) Rudi Vouk (30). Po mnenju političnih opazovalcev znotraj manjšine ima največje možnosti za izvolitev Pavel Apovnik, do konca leta 1994 vodja biroja za koroške Slovence pri koroški vladi. Toda tudi drugi kandidati niso brez možnostih: Nanti Olip je poleg svojih funkciji v NSKS in v sosvetu za koroške Slovence se podžupan v občini Sele, po poklicu pa učitelj, Rudi Vouk se je že kot študent prava narodnopolitično udejstvoval in bil na občnem zboru Enotne liste leta 1993 izvoljen za političnega tajnika Enotne liste. Bernard Sadovnik je svojo politično pot začel pri Enotni listi (Klub slovenskih občinskih odbornikov),Je tudi tajnik Slovenske športne zveze in občinski odbornik v občini Globasnica. Joža Habernik prihaja iz gospodarstva in je šele te dni bil ponovno izvoljen za predsednika deželnega združenja za zunanjo trgovino pri gospodarski zbornici. Predsedniške volitve bodo - skupaj s prvim krogom volitev v t.i. Zbor narodnih predstavnikov NSKS - med 14. in 24. majem. Ce ne bo nihče od kandidatov v prvem krogu dosegel absolutne večine glasov, bo o novem predsedniku NSKS dokončno odločil drugi krog volitev, pri katerem pa bi nastopila le še tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov. Sedanji predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc se ne poteguje več za predsedniško funkcijo. Ivan Lukan AVSTRIJA Znatno manj brezposelnih DUNAJ - Konec meseca aprila je bilo v Avstriji brez dela 212.256 oseb ali 4,5 odstotka. To je sporočilo ministrstvo za socialne zadeve. Število brezposelnih je v primerjavi z letošnjim marcem sicer višje za 0,1 odstotka, v primerjavi z aprilom leta 1994 pa je odstotek brezposelnih znatno nižji - za 3,5 odstotka. Upadanje brezposelnosti je pristojni minister Hums utemeljil tudi z uvedbo nove servisne službe za brezposelne, ki profesionalno obravnava delovni trg v Avstriji. AVSTRIJA / KAMPANJA HAIDERJEVIH SVOBODNJAKOV Notranji minister Einem povsem zaupa VranHzkemu Vranitzky: Ni razloga zo odpoklic - Haider nadaljuje z napadi H AVSTRIJA / BLIZZARD h Raiffeisnova banka za zdaj zagotovila proizvodnjo smuči Tudi podjetje Hogan v stečaju DUNAJ - Glavna tema avstrijske notranje politike je še naprej finančna podpora, ki jo je dal - čeprav kot privatnik -notranji minister Caspar Einem levičarskemu listu TATblatt. Medtem ko vodja svobodnjakov Haider in del dunajske policije zahtevajo ministrov odstop, ni ta zadeva za socialdemokratskega kanclerja Vranit-zkega nikakršna tema. Sef avstrijskih socialdemokratov je poudaril, da ne vidi razloga za odpoklic Einema, hkrati pa je Haiderju sporočil, da s svojimi napadi ne bo uspel. Pri tem je opozoril na dejstvo, ki so ga razkrili Zeleni, da je bil Haider osebno seznanjen s podporami, ki je bil med letoma 1992 in 1994 de- ležen Časnik celo s strani zvezne vlade, ne da bi temu kdo nasprotoval. Haider je medtem na zborovanjih na Koroškem in v Salzburgu še zaostril svoje napade na socialdemokratskega notranjega ministra Einema in ga označil za »varnostni rizik«. Nadalje je mobiliziral svobodnjaško frakcijo pri dunajski policiji, ki je - skupaj s kr- ščanskimi sindikalisti -prav tako zahtevala odstop notranjega ministra. Namestnik kluba svobodnjaških poslancev v državnem zboru Stadler pa je včeraj trdil, da je notranji minister celo oviral iskanje storilcev v zvezi z atentatom na daljnovod sredi aprila blizu Dunaja. Novi predsednik ljudske stranke VVolfgang Schussel je sicer kritiziral podporo, ki jo je dal minister levičarskemu listu, ni pa zahteval njegovega odstopa. Posehej je poudaril, da se bo njegova stranka odločno borila proti skrajnežem tako na levi kot na desni. Proti odstopu ministra so se odločno izrekli Zeleni. Ivan Lukan SALZBURG - Pri proizvajalcu smuči Blizzard, ki je moral konec minulega tedna prijaviti stečaj, je ogroženih blizu 200 delovnih mest. To je bilo potrjeno na zborovanju podjetja, ki ga je organiziralo zastopstvo delojemalcev. Stečajni upravitelj je dejal, da je vseh 400 delovnih mest zagotovljenih v naslednjih šestih mesecih, šele podrobnejše analize pa bodo pokazale, kakršna bo prihodnost tega uglednega podjetja. Njegova sanacija bo verjetno povezana tudi z zmanjšanjem števila nameščencev. Kot je znano, ima podjetje Blizzard skoraj 500 milijonov šilingov dolga, nadaljevanje proizvodnje pa je za zdaj zagotovila Raiffeisnova banka s posojilom 100 milijonov šilingov. Kriza v avstrijski smučarski industriji se je začela pred pol leta z gospodarskim zlomom podjetja Atomic, v hude težave pa sta zašli tudi podjetji HTM Head Tyrolia Mares (večinski lastnik državno monopolno podjetje Austria Tabak) in Hagan Šport Ges v Gornji Avstriji. Podjetje Hagan bo še ta teden prijavilo stečaj. Reši se lahko morda le tako, da bi ga prevzelo kakšno drugega avstrijsko ali tudi tuje podjetje. Ivan Lukan KNJIGE Slikarstvo štirih slovenskih umetnikov CELOVEC - V slovenski založbi Co libri je pred nedavnim izšel ponatis monografije Slovenski impresionisti. Vodstvo založbe je predstavilo publikacijo tudi koroški javnosti v okviru tiskovne konference, ki jo je priredila Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Slikarstvo štirih umetnikov - Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena -kot ga predstavlja izbor del in študija Franceta Stelega - se uvršCa med vrhunce slovenskega slikarstva ne samo po svoji izjemni likovni kakovosti , temveč predstavlja svojevrsten umetniški manifest narodnega kulturnega preporoda ob prelomu stoletja. Zvezni kancler Franz Vrani1zky se je odločno postavil za svojega notranjega ministra Casparja Einema BRIŽINSKI SPOMENIKI ITALIJANŠČINI Med razna dela slovenske literature, ki so bila prevedena v italijanščino, sodijo sedaj tudi Brižinski spomeniki, najstarejSi zapisi v slovenskem jeziku. Italijanski prevod je izSel pri založbah Mladika v Trstu in Vallecchi editore v Firencah z naslovom Mo-numenta Frisigensia. Brižinske spomenike, ki jih hranijo v Bayerische Staatsbibliothek v Miinch-nu, sestavljajo trije obsežni liturgični spisi: dva obrazca za spoved in pridiga. Po analizi pisave (karolinške minuskule), ki je uporabljena pri spomenikih, naj bi zapisi segali v zadnja leta X. stoletja, izvedenci pa menijo, da so trije obrazci, ki so nam danes znani, le Prepis veliko starejših dokumentov iz IX. stoletja. Italijanska izdaja Brižinskih spomenikov, ki jo je pripravil prof. Janko Jež, je oblikovana tako, da fotostaticno, diplomatsko izdajo in kritični ter fonetski zapis izvirnega teksta spremlja uvodna predstavitev dokumentov samih in razprav, ki so se v zvezi s to snovjo vnele v slavističnih krogih. Brižinski spomeniki so nadalje prevedeni Se v sodobno slovenščino in v italijanščino. Za kritične prepise in prevod v sodobno slovenščino se avtor sklicuje na izdajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1993, medtem ko je za italijanski prevod poskrbel sam. Italijansko izdajo Brižinskih spomenikov zaključujeta zgodovinski okvir dobe, v kateri so dokumenti nastali, in prikaz današnjega položaja Slovencev v Italiji, ki ju je pripravil Paolo G. Parovel. Italijanski prevod najstarejSih zapisov v slovenskem jeziku je doživel med slovenskimi in italijanskimi izobraženci nadvse pozitivno oceno: »Ocene tržaške izdaje Brižinskih spomenikov so zame važne, kajti njihovi avtorji so znani slovenski intelektualci: Alojz Rebula, Vinko Belicic, Martin Jev-aikar, Jože Pirjevec, Diomira Fabjan - Bajc, Breda Pahor, Pavle Merku in Irena Žerjal. Važno je, da sta Brižinske spomenike ocenila tudi tržaški italijanski dnevnik II Piccolo in vatikansko glasilo L’ osservatore roma- Janko Jež: »Zanimanje za knjigo dokazuje, da razpolagamo Slovenci z ugledno kulturno legitimacijo« Matejka Grgič no,« je povedal profesor Janko Jež. Rimska predstavitev italijanskega prevoda Freisinških listin, katere avtor je Vittorio Peri, izčrpno prikazuje antične zapise v slovenskem jeziku in kulturno o-zadje, v katerem so nastali. Zakaj in Čemu je padla odločitev za italijansko izdajo Brižinskih spomenikov? »Smisel tržaške pobude je predvsem v tem, da je do nje prišlo, potem ko je Paolo G. Parovel poročal na kulturni strani tržaškega dnevnika 11 Piccolo o predstavitvi znanstveno-kriticne izdaje Brižinskih spomenikov pri Slovenski prosveti v Trstu. V zvezi z grobimi žalitvami, do katerih je prišlo na račun teh kulturnih dokazov nase preteklosti in petnajststoletne narodnostne obstojnosti, smo se Marij Maver, Paolo Parovel in jaz dogovorili, da je treba slovensko izdajo predstaviti italijanski publiki tudi v italijanščini.« Janko Jhz (JŽ^ONUMENTA FRISINGENSIA Brižinski spomeniki !a mm nmzmAzms is imja etri m mm ifTnvva sun &n oi nttvsvA ml vv jfxx>to cofMMii. mui nmoci scntm dhia usgva (Tmjma tm lradtt/K>a J *<• dt /Vd* G Parovel \ 4LLECCHi EDITOKR Menite, da bo vaSe delo dejansko prodrlo med italijansko občinstvo? Ne bo njegova usoda mar ta, da bo veliko bolj poznano in cenjeno med Slovenci? »Brižinski spomeniki so v izdaji SAZU, s katero smo praznovali tisočletnico teh zapisov, med Slovenci svoje že opravili. Italijanska izdaja, katere smo se mi lotili, nudi Italijanom pac možnost, da se s teksti sami seznanijo. Italijanski znanstve-" niki, ki se zanimajo za slovenski svet, imajo danes priložnost, da sežejo po gradivu, ki jim je lahko dostopno. S posredovanjem založbe Vallecchi smo dosegli, da je knjigo mogoče dobiti v vseh italijanskih mestih, dolžnostne izvode pa morajo po zakonu hraniti nekatere najveCje italijanske knjižnice.« Je torej delo namenjeno predvsem znanstvenim krogom? »Knjigo smo oblikovali tako, da je dosto- pna širšemu krogu bralcev. Za to sem sam poskrbel v uvodni predstavitvi. Srečanje z italijansko publiko smo izkoristili tudi tako, da je Paolo Parovel prikazal zgodovinski položaj Slovencev za Časa Brižinskih spomenikov in današnje stanje tistega dla Slovencev, ki živijo v stalnem stiku z Italijani.« Kako je bilo vaše delo sprejeto med italijanskim občinstvom? »Uspeh ni izostal. V štirih mesecih smo doživeli že prvi ponatis. Delo smo predstavili tudi elanom italijanske skupnosti v Sloveniji. Za našo knjigo so se zanimali na univerzah v Trstu, Rimu, Grad-zu, na Dunaju, v Tiibingenu in pri slovitem Mednarodnem središču za preučevanje srednjeveških rokopisov, ki ima svoj sedež v Bruxellesu.« V Cem je po vašem mnenju kulturni pomen Brižinskih spomenikov? »Zanimanje, s katerim so bili Brižinski spomeniki sprejeti na tujem, dokazuje, da razpolagamo Slovenci s kulturno legitimacijo, s katero imamo dostop do vseh krogov, kjer razpravljajo in odločajo o naši skupni omiki. S tem v zvezi bi rad citiral izjavo univerzitetnega profesorja Enrica Damianija, ki je bil moj dolgoletni mentor, ko sem bil med leti 1943 in 1948 Se mlad lektor slovenščine na rimski univerzi: “Kaj bi bilo, ko bi vas Slovencev bilo petdeset milijonov, kolikor nas je Italijanov? VaSa književna zgodovina je kos, ne samo proporcno, ampak tudi v absolutnem merilu, primerjavi z nami! ”« Pohvalne ocene »Delo predstavlja veliko novost za italijanski kulturni svet in bo pripomoglo k njegovemu odpiranju do zgodovine narodov, s katerimi so že dobro tisočletje sostanovalci v skupnem evropskem domu, s katerimi v tem primem celo mejaki«. Tako je med dragim v dnevniku Osservatore romano o knjigi Monumenta Frisingensia zapisal Vittorio Peri, ki je knjigo izredno pozitivno ocenil. »Pivski« koncert v sezoni baročne glasbe v Tržiču Luisa Antoni V okviru spomladanske glasbene sezone v TržiCu je bilo že šesto srečanje iz letošnjega, baroku zapisanega niz;a, ki nosi naslov ”Ecco mormorar Fonde". Na koncertni oder je tokrat stopila angleška skupina Pro Can-tione Antiquai, ki jo sestavlja osem moških glasov. Ansambel vodi Mark Brovvn, ki je - skupaj z Jamesom Griffiettom in Paulom Essvvoodom - pred leti skupino tudi ustanovil. Am-sambel Pro Cantione Anti-qua se predvsem ukvarja z renesančno in baročno glasbeno dediščino; le-ta pa zahteva od glasbenikov posebno izvajalsko pevsko tehniko, ki se bistveno razlikuje od operne zvočnosti. Angleški ansambel je tržiskemu občinstvu predstavil spored z naslovom Purcell in The Ale Hause" (Purcell v hiši piva). Že iz naslova je razvidno, da je bila vodilna tema tega koncerta sproščeno vzdušje, kakršnega lahko zasledimo v gostilniškem okolju. Na tržiškem koncertu so angleški izvajalci predstavili izbor pesmi iz posvetnega opusa Henryja Purcella, katerega letos slavimo tristo- letnico smrti. Ob Purcello-vih pesmih pa je skupina Pro Cantione Antiqua obogatila koncertni spored tudi s tremi skladbami Thomasa Ravnscrofta. Angleška besedila skladb so se zaustavila predvsem ob temi vina, žensk in pa norosti. Londonska skupina je tako oblikovala zanimiv program, v katerem so se izmenično predstavili različni glasovi; občinstvo je tako lahko sledilo bodisi solističnim skladbam kot tudi dvo-, tro- in štiriglasnim delom. Skoraj vse skladbe je spremljal tudi Čembalo v vlogi bassa continua; na instrument je igral Timothy Penrose, ki je tudi kontrate-norist skupine. Ansambel Pro Cantione Antiqua je na odru uspešno ponazoril sproSCenost in prijateljsko vzdušje, ki se ponavadi ustvari v gostilni; izvajalci so celo skoraj scensko uprizorili gostolniski prizor. Včasih pa je intonančna homogenost skupine slišno pešala in vodila v intonanCne netočnosti posameznikov ter celotne skupine. Kljub temu pa se je občinstvo na izvajanje odzvalo navdušeno. Dvajset tet uspešnega petja koprskega zbora Maestral Te dni mineva 20 let, odkar je v koprskem Tomosu pričel delovati mešani pevski zbor "Tomos", kasneje preimenovan v "Maestral". Prav je, da ob tem lepem jubileju koprskega zbora ljubiteljem zborovskega petja povemo nekaj vec o njegovem delovanju in uspehih, saj jubilej tega pevskega telesa vsekakor sodi med tiste, ki jim je vredno posvetiti kanček pozornosti. Čeprav zbor trenutno šteje kakih 30 članov -pevk in pevcev različnih starosti, je bilo v preteklih 20 letih v njegovih vrstah včlanjeno že preko 190 pevcev! Le pomislimo, kakšen zbor bi to bil danes, Ce bi se vrnila vanj vsaj polovica nekdanjih pevcev! No, vodstvo zbora se je ob tem odločilo, da k udeležbi na svečanem koncertu ob zborovem jubileju (ta bo v koprskem gledališču v soboto, 6. maja, ob 20. uri) povabi vse svoje nekdanje elane, da skupaj obudijo spomine na preteklo delovanje zbora. Sicer pa zbor "Maestral" s svojim repertoarjem slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter pesmi drugih narodov nastopa v do- mačem kraju, na Obali in po vsej Primorski, pa tudi v FJK. So redni udeleženci pevske revije "Primorska poje" (letos so gostovali na njenem prvem koncertu v Podnanosu), radi pa se odzovejo tudi povabilom na revije v sosednjih primorskih občinah in na nastope v delovnih organizacijah ob njihovih jubilejih in praznovanjih. Prijateljske stike so navezali z zbori v tujini. Zbor že Šesto leto uspešno vodi profesorica glasbe Maja Cetin. Starostna, izobrazbena in poklicna struktura tega pevskega telesa je zelo pestra, vse pa povezuje ljubezen do petja in lepe slovenske ljudske pesmi. Ob jubileju je vodstvo zbora pripravilo liCno brošuro "Mešani pevski zbor Tomos - Maestral, 1975 - 1995", na Radiu Koper pa je bila (v studiu Hendrixj ob tej priložnosti posneta tudi prva avdio-ka-seta zbora z naslovom ”Pa se sliš". V teh 20 letih so v zboru prepevali dekleta in fantje, žene in možje iz Kopra in okolice, različnih poklicev in služb, to-mosovci in ne-tomo-sovci. Kar lepo število se jih je zvrstilo, nekateri so vztrajali veC let, drugi manj, nekateri so odšli že po nekaj vajah, rodilo se je tudi marsikatero trajnejše- prijateljstvo... Vse pa je ves Cas prevevala želja po izpolnitvi notranjega nagiba za pevskim poustvarjanjem in druženjem z ljudmi, ki imajo približno iste cilje. In tako naj bo tudi v bodoCe! Iskrene Čestitke, Maestral! (dj) Na sliki elani MePZ Maestral po enem izmed številnih nastopov. KULTURA Četrtek, 4. maja 1995 KOMENTAR GLASBA / DRUGI KONCERT LET 3 V LJUBLJANI NA KRATKO Rumena majica reške rock šole Smrt in Mir Let 3 podpirata akcijo Drugačni in enakopravni (Foto: Žiga Živulovič/BOBO) Na potezi je stroka Delovemu škandalu »Madame Z.« ob rob Dopisnik je kustosu Picassovega muzeja predložil fotokopijo nepodpisanega oljnega portreta Zorane de Kide, lastnice zbirke, ki je na ogled v Cankarjevem domu. Kustos, katerega ime je ostalo neznano, se je hudomušno namuznil in izjavil: »Ce je to naslikal Picasso, potem sem jaz papež.« Vzniknil je skandedcek, kakršnih v zgodovini umetnosti mrgoli, le da tokratni ni strokovne, pač pa novinarske narave. Dopisnik je očitno razpolagal le s fotokopijo oljnega portreta (telefaks?); kustos, ki ni pripotoval v Ljubljano, je ostal brez informacije o tem, da portret temelji na dva dni starejši signirani in datirani risbi, in da je bila celotna zbirka, kot so izjavili organizatorji razstave, v Ljubljani prvič predstavljena SirSi strokovni in drugi javnosti (zato unikatov v Zervosovem katalogu Picassovih del, če organizatorji ne lažejo, ne more biti). O tem tri nadaljevanja, ki jih je v sodelovanju z dopisnikom pripravil Delov novinar, in v katerih je iz dneva v dan namakal lastnico zbirke in organizatorje razstave v dnevno hujše odmerke javne umazanije - ob tem pa Se trdil, da Picasso ni nobena redkost (v tujini morda ne, a njegovo članke bere narod, ki ne premore niti nacionalne zbirke tuje umetnosti 20. stoletja) -pa preštudiral tri kataloge newyor$ke podružnice londonske hiše Sotheb^s, s katerimi je dokazoval, da je Picassova keramika za vsote od borih 690 do 3.795 dolarjev dostopna vsem, tudi Slovencem, če bi to želeli (krožnik ali dva vsekakor, sistematično zbrana zbirka nad sto primerkov, Id ponazarja del razvoja Picassovega izražanja v keramiki, pa nekoliko težje). Strokovnjaki pri ocenjevanju vrednosti umetnin ne izhajajo le iz pedantnega primerjanja (prodajnega!) kataloga hiše Sothehy"s, in - sicer relevantnih - podatkov o rezultatih njene prodaje s (razstavnim!) katalogom, pač pa med drugim iz resnega Študija podatkov, ki so objavljeni v letnih katalogih z rezultati mednarodnih dražb (nekaj primerkov si lahko vsak ogleda v Knjigarni Konzorcij; na primer Mayer 1993, ki vsebuje med 80 tisoč rezultati s prek 2.400 dražb številnih avkcijskih hiš tudi podatke o prodaji Picassovih multiplov). Zbirko Zorane de Kide lahko ocenjuje le strokovnjak z ustreznimi pooblastili, njena vrednost se ne da določiti s ceno Štirih razstavljenih multiplov, pri čemer prezres unikate, ki so neprimerno dražji. In zmnolčis, da lastnica zbirke ni le - tako Delo - zavajala deklet in odtujevala umetniška dela, pač pa MGLC, kot so povedali organizatorji, podarila stroj za tiskanje grafik, in da se javno omenja tudi možnost donacije. Organizatorji, ki so pripraviti razstavo, so javno posredovati nekaj bistvenih novosti, Id v dosedanji Picassovi biografiji niso znane, kaj Sele sprejete; prav gotovo so vedeti, da bo umetnostna stroka nanje reagirala, jih sprejela ati ovrgla. Delov novinar je stroko enostavno prehitel in ponudil nestrokovni in pristranski pogled na problem Madame Z., s tem pa prav mnogo koristi ni naredil. Na potezi je stroka. Vojko Urbančič LJUBLJANA - Prejšnji Četrtek ni bil le dan OF, pač pa tudi dan nastopa istrske atrakcije Let 3 v ljubljanskem KUD France Prešeren. Posebne gneče na vhodu ni bilo (prejšnji veCer so jo doživeli Killdozer), zato pa so se na koncertu zbrali »tisti pravi«. Pričakovanja je izpolnila predstavitev novega albuma Peace, ki je po mnenju hrvaških rock kritikov plošCa leta. Čudežna in pristna energija teh skladb ne pusti ravnodušnega nikogar. Album je bil posnet v turistično nepoškodovanem delu Istre, v improviziranem studiu, in na njem je slutiti primarne vibracije narave in ljudi, ki v njej živijo. Ko prašijo svoj ethno‘n‘roll, Let 3 kažejo svoj zreli obraz in potrjujejo trditev, da je Indijancev vse manj, kavboji pa so vse bolj di- vji. Kostumografija je bila vedno njihova močnejša plat, tokrat pa je bila le podrobnost v celotni podobi. Popolna ritem sekcija, ki bije kot metronom, rezka kitara solo izletov in prepričljivi pevec na prvi Črti so garancija za dobro razpoloženje in podlaga za video-akusticne percepcije same skupine. Vsak, kolikor toliko obveščeni, poslušalec spoštuje njihove skladbe: Kontinetio, Droga me je žela, Vjeran pas, El Desperado in Izgubljeni. Let 3 so definitivno prevzeli rumeno majico reške rock šole, poštah so institucija, ki bo navdihovala prihodnje generacije. Dve-umi koncert je avditorij prilepil ob oder, ne da bi mu dovolil premor (razen kratke prekinitve zaradi izpada električnega toka). Žarko Samouk /Republika Uredništvo za kulturo išče honorarne sodelavce za poročanje o naslednjih področjih: - odrske umetnosti (gledališče, ples, sestavljene umetnosti); - popularna glasba in alternativna kultura; - resna glasba, opera in balet. Zažetjeno je, da kandidati že poznajo izbrano področje ter obvladajo delo z računalniškim programom word tor windows in dva tuja jezika. Delo bo plačano glede na učinek, zanj pa sta potrebni hitra odzivnost in pronicljivost ter veliko časa, saj je dogodke treba spremljati sproti in redno. Kandidate pričakujemo katerikoli delovnik med 9. in 11. uro na naslovu uredništva. NOVO NA ODRU m Inštitut Egon Morch: Cukromo -projekt Opno, 3. fazo Režija, zasnova, scenarij Marko Košnik Virant, koreografija in ples Mateja Bučar, sinhronizacija in montaža videa Neven Korda in Iztok Sne, kamera Samo Podobnik, kostum Nana Mravinec, produkcija videa Video in TV produkcija Kregar in galerija SOU. V kapelici na Kersnikovi 4 predstave 3., 5., 6., 8., 9., maja 1995 ob 21. uri, predstava traja eno uro, cena vstopnic: 400 SIT za Študente, sicer 600 SIT. V pričujočem ciklu Marko Košnik Virant na svojski način (uporaba video montaže in gibanje v živo prisotne plesalke) raziskuje razmerja med posnetim in obstoječim svetom v prostoru, ki ga označujeta gib in slika. Če sta filmska in video montaža tipična primera nezveznega nizanja vizualnih prizorov, pa sta organski in fizični svet zavezana zveznosti dogajanja, torej v živo prisotna plesalka potuje skozi prostor in čas po zvezni osi tu-zdajšnosti. Po avtorjevem mnenju živemu gledališču ostaja vse bolj le kvaliteta zvezne prisotnosti, ostalo bodo, če še niso, požrli drugi vizualni mediji. (A. P.) Sto let stripa VVASHNGTON (dpa) - Rumeni deček (Yellow Kid) je bil prvi objavljeni strip na svetu, ki ga je 5. maja leta 1895 natisnil Časopis New York VVorld. V spomin na ta dogodek so predvčerajšnjim.v VVashingtonu odprli Narodno galerijo karikature in stripa. V njej so dela vec kot sto avtorjev iz vsega sveta. Za galerijo bo skrbel v ta namen ustanovljeni državni sklad, ki mu predseduje Tom Gibson. Ob otvoritvi je izjavil, da navzlic splošni priljubljenosti stripov, le-h ves čas hudo trpijo pod cenzorskimi škarjami urednikov publikacij, v katerih izhajajo. Zaradi šokantnih tem je bilo zavrnjenih skoraj toliko stripov, kot jih je bilo objavljenih. Zavarovalnica Triglav Cankarjevemu domu LJUBLJANA - Včeraj so v Cankajevem domu javno sestavih in krstih koncertni klavir Steinway, Id jim ga je podarila Zavarovalnica Triglav. V prihodnji koncertni sezoni ga bo občinstvu predstavila vrhunska domača pisanistka Dubravka Tomšič. PR Umri igralec Michael Hordem LONDON - V noči s torka na sredo je v starosh 83 let v Oxfordu umrl sir Michael Hordem, eden najbolj znamenitih igralcev Shakespearovih tragedij, komedij in historij. Zaslovel je zlasti v glavni vlogi v Kralju Leam, pa tudi v številnih drugih vlogah v delih velikega britanskega dramatika. Čeprav je bil Michael Hordem znan predvsem kot gledališki igralec karakternih vlog, obdarjen z jedkim, tipično britanskim humorjem, so ga zelo dobro poznah tudi ljubitelji filma, saj je nastopil tudi v približno šestdesetih filmih. Eno nosilnih vlog je oblikoval še v TV nadaljevanki Sogun, ki jo prav zdaj predvaja I. program TV Slovenija. (AFP, L. M.) V pričakovanju programa '95 ministrstva za kulturo LJUBLJANA - Nocoj in prihodnji Četrtek ob 20.30. uri bosta na Radiu Študent oddaji Dosje o..., ki obravnavata spremembe na področju politike do izveninshtucional-nih projektov v kulturi ob primerih nove fondacije za sodobno umetnost, zavoda Retina, festivala Exodos in Foruma o prostorih drugačnosti. Oddaji sta nadaljevanje večletnih aktivnosti ti. altemahve, da korigira uradno pohtiko financiranja kulture. V oblila oddaj Dosje o... je to prvič storila lani. Vsebina oddaj je bila objavljena v reviji Maska, št. 3/5, letnik IV. PR Najbolje prodajana leposlovna dela v izbranih slovenskih knjigarnah (mesec maj) Dobili smo težko pričakovano Četrto izdajo Čarovnikovega vajenca Evalda Fliserja založbe Julija Pergar, za katerega še vedno vlada veliko zanimanje, kar je razvidno tudi iz njegove nadaljnje uspešne prodaje v vseh slovenskih knjigarnah. V Ljubljani je odmevna tudi zadnja pesniška zbirka Cirila Zlobca Stopnice k tebi, ki je izšla ob njegovi sedemdesetletnici. Sicer pa je v Mariborski knjigami Založbe Obzorja še naprej zelo priljubljen roman za razvedrilo in oddih Igra strasti poljskega pisatelja Jerziya Ko-sinskega, ki govori o moškem v petdesetih letih, ki igra polo, potuje in išče samega sebe. V okviru gimnazijskega čtiva pa se je v ljubljanski Plečnikovi knjigami na prvo mesto uvrstil sodobni psihološki roman francoskega pisatelja Marcela Prousta Iskanje izgubljenega Časa, ki je iskan tudi v knjigami Konzorcij. Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Jerzy Kosinski: Igra strasti, založba Obzorja Maribor, 1995 2. Betty Mahnoody: Ne dam svojega otroka, Mladinska knjiga, 1994 3. James VVelch: Ukani vrano, založba obzorja Maribor, 1995 4. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 5. Zlata Vokač: Knjiga senc, založba obzorja Maribor, 1993 Knjigama Libris, Prešernov trg, Koper 1. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 2. Joris Karl Huysman: Proti toku, založba Mihelač, 1995 3. Igor Karlovšek,: Klan, DZS, 1994 4. Feri LainšCek: Čemele in Agassi, založba Slon, 1994 5. Marinka Fritz-Kunc: Borboletta, samozaložba 1994 M m Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Marcel Proust: Combray; Iskanje izgubljenega Časa v Svvannovem svetu, DZS, 1991 2. Marjan Rožanc: O svobodi in bogu; Izbrani eseji, založba Mihelač, 1995 3. Ciril Zlobec: Stopnice k tebi, DZS, 1995 4. Robert Fulghum: Mogoče (MogoCe ne); Premislek iz skrivnega življenja, MK, 1995 5. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 Knjigama Konzorcij, Slovenska 20, Ljubljana 1. Robert Fulghum: MogoCe (MogoCe ne); Premislek iz skrivnega življenja, Mladinska knjiga, 1994 2. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 3. Ciril Zlobec: Stopnice k tebi, DZS, 1991 4. Marcel Proust: Combray; Iskanje izgubljenega Časa v Svvannovem svetu, DZS, 1991 5. Žarko Petan: Veseli diktator, založba Obzorja Maribor, 1994 Pripravlja Andreja Paljevec -L NEMČIJA/ NEONACIZEM In Trije gradbinci s Sicilije žrtve sovraštva do vseh drugačnih BERLIN - Nemške oblasti ne dvomijo več: mladi neonacisti so v soboto pretepli tri Italijane, ker so »tujci«, ker govorijo »drugačen« jezik, z eno besedo, ker so »drugačni«. To so ugotovitve preiskave o napadu na tri gradbene delavce s Sicilije, ki so se podali na delo v vzhodonemško Saško. In prav v saškem VVurznu je 34-letnega Carmela Vasellija, 27-jetega Luigija Li Voija in 39-letnega Vita Amata po izhodu iz neke diskoteke zahrbtno napadla skupina kakih dvajsetih mladih neonacistov. S kiji, brcami in pestmi se je nad trojico znesla peterica najbolj vročekrvnih, medtem ko so drugi le prisostvovali napadu. Najhuje jo je skupil Vito Amato, ki je bil hi dni v bolnišnici, ostalima dvema so nudili le prvo pomoč. Policija je preventivno priprla 18-letna napadalca, ki sta že imela opravka s pravico za druga zločinska dejanja, in ne za neonacistično nasilje, ostali trije so na prostosti. Preiskovalci pa poimensko poznajo tudi vse druge najstnike (od 14. do 19. leta starosti), ki so prisostvovali napadu. Na domovih priprte dvojice so preiskovalci našli neonacistično propagandno gradivo in druge dokaze. V VVurznu je bila lanskega oktobra žrtev podobnega napada tudi skupina portugalskih delavcev, Italijane pa so do sobote vsi pustili pri mira. Nekateri trdijo, da so storili napako, ko so zašli v diskoteko Joy, ki je domačinom znana kot desničarski brlog, a tega Italijani niso vedeli. Seveda si oblasti sedaj prizadevajo, da bi zgladile zaplet. Skrbelo jih je, da se ne bi Sicilijanci maščevali. Kot kaže,te nevarnosti ni, saj je hojica kljub batinam še kar zadovoljna, da se je rešila brezposelnosti in da si lahko na tujem služi kruh. Oblasti obenem navajajo, da je takih dogodkov v zadnjem obdobju precej manj, napadi na delavce iz držav Evropske zveze pa naj bi bili prava redkost. OBLETNICA / VOJNA SE JE V EVROPI KONČALA 8. MAJA 1945. LETA Zadnje priprave na proslavo BERLIN - V zabodem delu nekdaj ločenega Berlina ruski vojaki končujejo dela na spomeniku sovjetskim vojakom, ki so ga postavili leta 1945. Ob njem je tudi sovjetski tank T-34, ki je sodeloval v bojih za Berlin. (AP) V šolo je prinesla k uri zgodovine pravo granato LONDON - Neko v zgodovini nadarjeno vvaleško dekle je v šolo na predavaje o koncu drage svetovne vojne prinesla neeksplodirano 91-milimehsko granato, ki jo je njen oCe dobil na obali pred dvema letoma. Adele Morgan je vsa ponosna razkazovala svoj zaklad, ko jo je ravnatelj prekinil, vsem dijakom ukazal, naj zapustijo šolsko poslopje in nato granato previdno vzel Morganovi iz rok in jo odnesel iz šole na varno. Charles v Hamburgu BONN - Kakih 20 tisoC ljudi se je vCeraj zbralo na glavnem trgu pred hamburško mestno palačo, da bi proslavilo obletnico vkorakanja britanskih Cet v to hanse-aško mesto in da bi dočakalo prestolonaslednika Charlesa. Po polaganju vencev na pokopališču v Ohlsdorfu, kjer so pokopani padli iz držav Commomvealtha, je Charles spregovoril zbranim na glavnem hamburškem trgu. V svojem govora je britanski prestolonaslednik poudaril, da morajo biti mrtvi na obeh shaneh spomin in opomin, ki dokazuje, kaj se zgodi, Ce sovraštvo in neshpnost prevladata nad razumom in razumevanjem. Protest zaradi razsodbe BONN - Na predvečer praznovanja konca druge svetovne vojne bo 7. maja v Ochtendungu (Porenje-Pfal-ško) protest, ker neko nemško sodišče prvega marca letos ni ukrepalo proti bivšemu oficirju VVermachta, ki je kriv za pokol dvaindvajsetih civilistov 13. oktobra 1943 v Caiazzu pri Caserti. Italijansko sodišče je VVolfganga Lehnigk-Emdena v odsotnosti obsodilo na dosmrtno ječo. Nemški sodniki pa so mnenja, da ne morejo ukrepati, ker se je zločin pripetil pred dvainpetdesetimi leti. Odbor svojcev žrtev iz Caiazza bo protestiral v Ochtendungu, ker tu kot spoštovani občan živi VVolfgang Lehnigk-Emden. Polovica Japoncev nasprotuje TOKIO - Japonska je včeraj precej razdvojeno proslavila 48. obletnico sprejetja ustave, ki so jo ameriške okupacijske sile vsilile Japoncem 3. maja 1947. Sporen je namreč 9. Člen, ki državo obvezuje, da se za vedno odpove vojni kot sredstvu za reševanje sporov. Temu mirovniškemu členu nasprotuje skoraj polovica Japoncev in veC kot polovica japonskih poslacev. OKLAHOMA CITY / MEDTEM KO VLADA NAČRTUJE POSEBEN PROTITERORISTIČNI URAD Napaka preiskovalcev: ujeli so človeka, ki sta, kot se je izkazalo, nedolžna OKLAHOMA CITY -predvideno zaslišanje dveh aretiranih v zvezi z bombnim atentatom v Oklahomi Cityju je odpadlo, medtem ko se vsedr- žavni lov na storilce terorističnega napada mrzlično nadaljuje. Preiskovalci iščejo drugega domnevnega krivca poboja. Na ducate policij- skih agentov je v torek planilo v hotel v mestu Carthago v zvezni državi Missouri in aretiralo Garyja Landa in Roberta Jacksa v zvezi z silovito eksplozijo zvezne palače v Oklahomi Cityju, v kateri je izgubilo življenje vsaj 146 oseb. Že istega dne pa so ameriške televizijske mreže predvajale posne- tke, iz katerih je bilo razvidno, da sta moža odhajala iz urada zvezne policije FBI v Springfieldu v Mis-souriju v spremstvu policistov, a brez lisic. Dva tedna po bombnem napadu so bili preiskovalci naposled primorani priznati, da je upanje, da so končno ujeti krivce, skopnelo. Nekaj po polnoči so po celodnevnem zasliševanju oba osumljenca izpustiti. Oblasti so sprva menile, da sta Land in Jacks vpletena v atentat, v zvezi s katerim so doslej aretirati le veterana zalivske vojne Timothyja McVeigha. S pravosodnega minish-stva so uradno sporočili, da so preiskovalci ugotoviti Landovo in Jacksovo nedolžnost. Oba sta torej sedaj povsem prosta, saj sta med drugim uspešno opravila test z detektorjem laži. FBI je sprožil vsedržavni lov na moža, potem ko so preiskovalci v ponedeljek odkriti, da njuni premiki sovpadajo z McVeig-hovimi premiki po državi. Izkazalo pa se je, da ima Land (o katerem so sprva trdili, da je izredno podoben slikam drugega osumljenca atentata) v nasprotju z opisi očividcev goste brke, poleg tega pa sploh ni tetoviran. V intervjuju za televizijsko mrežo ABC sta tako Land kot Jacks izjavila, da McVeigha ne poznata. Land je tudi dejal, da je bila aretacija zanj »shabotna« izkušnja. Medtem se v Oklahomi Cityju nadaljuje muCno iskanje žrtev eksplozije, ki so še zasute pod ruševinami poslopja. V torek so reševalne ekipe prvič od 19. aprila, ko je do atentata prišlo, prekinile nočno iskanje žrtev, in sicer zaradi nevarnosti, da bi se stavba, ki jo je eksplozija hudo poškodovala, zrušila. Detektorjev, ki merijo 'vsak premik poslopja, ponoči namreč ni mogoče brati. Poleg tega bodo ruševine odslej odstranjevali s težko mehansko opremo, medtem ko so do nedavnega (v strahu, da bi koga raniti) iskali morebitne preživele brez strojev. Čeprav pogrešajo še približno 20 oseb, je upanje, da bi jih našli žive, skoraj v celoti splahnelo. Trupla so verjetno pod tonami ruševin, ki jih je seveda treba Cimprej odstraniti. Predsednik Clinton je medtem od Kongresa zahteval 142 milijonov dolarjev za potrebe, nastale po atentatu. Kar 71 milijonov bi uporabiti za preiskavo in ustanovitev protiterorističnega urada, 26 milijonov pa bo potrebnih za porušenje poslopja. S to vsoto bodo tudi zagotoviti nove urade. Aretirali branilca Vzvišene resnice TOKIO - Japonska policija je aretirala odvetnika zloglasne sekte Vzvišene resnice Yošonobuja Aoyamo, enega od najtesnejših sodelavcev voditelja sekte Soka Asahare, ki ga preiskovalci še iščejo v zvezi z atentatom z živčnim strupom sarinom v tokijski podzemni železnici. Po nekaterih vesteh je policija menda že odkrila, kje se skriva Asa-hara. Kaže, da ni zapustil države in živi v skrivališču ob vznožju gore Fuži. Preiskovalci so doslej aretirali nadl20 pripadnikov sekte, med njimi načelnike kemijskega laboratorija, v katerem so proizvedli tudi sarin. Aoyama je imel zadnje čase dela čez glavo. Aretirali so ga na policijski postaji, kjer je bil kot branilec enega od pripadnikov sekte. Obtožen je obrekovanja podjetja, ki je sekti priskrbelo potrebne kemikalije. FRANCIJA / PRED DRUGIM KROGOM PREDSEDNIŠKIH VOLITEV Tv-dvoboj razgrel Chiraca in Jospina PARIZ (dpa) - Z javnim dvobojem med predsedniškima kandidatoma je v torek zveCer, torej dobre štiri dni pred odločilnim glasovanjem, predvolilni boj dosegel vrhunec. Med težko pričakovanim televizijskim dvobojem, tradicionalno obliko predvolilnega boja že od leta 1974, sta si neogobst Jacques Chirac in socialist Lionel Jospin več kot dve uri prizadevala, da bi na svojo stran pridobila še neodločene volilce. Chirac je večkrat poudaril svoje dolgoletne politične izkušnje, Jospin pa se je slikal kot prenovitelja. Kljub občasnim opozorilom na slabosti nasprotnika je pogovor med kandidatoma potekal v uglajenem tonu. Na področju zunanje politike sta se oba izrekla za močno Evropo, a hkrati za strog nadzor, s katerim naj bi preprečili nezakonito migracijo. Chirac in Jospin sta se stri- njala tudi z umikom modrih čelad iz Bosne, če tam ne bi bilo mogoče zaznati znamenj mirovnega procesa, strinjala pa sta se tudi, naj Francija nadaljuje jedrske poskuse. Chirac je menil, da bi jedrske poskuse ustavili šele takrat, ko bi razvili učinkovito tehniko simulacij. Največ časa sta posvetila gospodarski in socialni politiki. Presenetil je Chirac, ki je izjavil, da ne nasprotuje povišanju prometnega davka, »če bi bilo to potrebno«. Jospin pa se je vnovič izrekel za ustavitev privatizacije in skrajšanje delovnega tedna na 37 ur. Neogobst Chirac, ki je posvaril, da ta ukrep ne bi blagodejno vpkval NOVICE Procesi proti albanskim policistom na Kosovu PRIŠTINA - Pod obtožbo, da so organizirali Teritorialno obrambo Kosova in pripravljali nasilno odcepitev Kosova, so srbske oblasti v zadnjih dneh priprle trideset Albancev. Teritorialno obrambo Kosova so po znanih študentskih demonstracijah suspendirali že leta 1981, vse njeno orožje pa je prevzela JLA. Leta 1990 je srbska vlada razpustila TO Kosova in ministrstvo za notranje zadeve, zato Albanci od tega leta bojkotirajo služenje vojske. V teh dneh so se na Kosovu začeli procesi zoper sto nekdanjih kosovskih policistov. Sedem so jih prejšnji teden v Peči obsodili na skupaj 25 let zapora. Krogi, ki so blizu albanskemu voditelju Ibrahimu Rugovi, opozarjajo, da gre za nov politični proces, ki naj bi preusmeril pozornost od policijske represije nad Albanci. Srbi albansko gibanje tudi obtožujejo, da pripravlja oboroženo vstajo. (Blerim Shala) ZDA sprejele kubanske begunce VVASHINGTON - Ameriške oblasti bodo večini od 21 tisoč kubanskih beguncev, ki jih zadržujejo v svojem vojaškem oporišču Guantanamu na Kubi, dovolile vstopiti na ozemlje ZDA. Begunce s kriminalno preteklostjo in psihičnimi težavami pa bodo vrnili na Kubo. Ameriška pravosodna mfnistrica Janet Reno je včeraj izjavila, da bodo ZDA v prihodnje vse begunce, ki jih bodo prestregle na morju, vrnile na Kubo. Lansko poletje je na čolnih in improviziranih plovilih komunistično Kubo zapustilo več kot 30 tisoč ljudi. Tiste, ki jim ni uspelo pripluli do Floride, so namestili v begunskih taboriščih v Guantanamu in Panami. Nekaj tisoč beguncev, večinoma otrok, obolelih in ostarelih, lahko »iz človekoljubnih razlogov«, kot je izjavila Janet Reno, pride v ZDA. (dpa) na trg delovne sile, se je raje izrekel za zmanjšanje davka podjetij in boljše izobraževanje. Jospin, ki je že pred prvim krogom predsedniških volitev obljubljal, da bo predsedniški mandat s sedmih skrajšal na pet let, je v televizijskem dvoboju izjavil: »Bolje pet let z Jospinom kot sedem let s Chiracom.« V nasprotju s tekmecem je Jospin menil, da je večina državnih ustanov zastarelih, Chirac pa se je izrekel za vrnitev k temeljem pete repu- blike. Ce bo zmagal, bo Jospin razpustil parlament in razpisal volitve, ki bi lahko potekale sočasno kot lokalne junija letos. Chirac pa je napovedal, da se mu v tem primem obeta nova kohabi-tacija - sobivanje socialističnega predsednika in konservativne vlade. Oba kandidata za francoskega predsednika sta med svoje izjave vpletala zagotovila o dolgoletnih pohtičnih izkušnjah, ki jih nekdanji premier nekdanjemu ministru za šolstvo odreka. Volilci kandidatov, ki so izpadli v prvem krogu predsedniških volitev, se po pričakovanjih nagibajo k svoji drugi izbiri. V tem času niti Chirac niti Jospin ne moreta z gotovostjo pričakovati potrebnih 50 odstotkov glasov. JOSPIN 40.56% Voynet (zeleni) 3.32% Laguiller f (trockistka) 5.30% ■ Hue (komunist) 8.64% Jospin (socialist) ■ 23.30% Ker je razlika med predvidenima podporama posameznemu kandidatu tako majhna, se lahko zgodi, da bodo odločili glasovi Le Benovih privržencev. Le Pen (Narodna fronta) 15.28% REUTER Bo novi premier Alain Juppe. PARIZ - Ce bo na nedeljskih predsedniških volitvah za francoskega predsednika izvoljen konservativni pariški župan Jacques Chirac, bo prvi kandidat za premiera sedanji zunanji minister Alain Juppe, ki ga podpirajo tudi politični in finančni krogi. Deve-tinštiridesetletni Juppe, ki je že dve desetletji zvesti Chiracov pomočnik, je bil imenovan za predsednika neo-golistične Zveze za republiko (RPR) novembra lani, ko se je Chirac začel posvečati predvolilni kampanji. Najresnejši predsedniški kandidat iz konservativnih vrst je Juppeja leta 1993 v nekem govoru preprosto označil kot »najboljšega med nami«. V dveh letih dela na zunanjem ministrstvu si je Juppe spričo svoje energije, analitične presoje in pronicljivosti prislužil skoraj nedeljeno občudovanje zaposlenih na ministrstvu, svojih kolegov v vladi, novinarjev in tujih diplomatov. Neki nemški diplomat je priznal, da je naravnost »osupljivo bleščeč« v primerjavi z bonskim zunanjim ministrom Klausom Kin-klom. Kot vsi poglavitni udeleženci francoskega političnega prizorišča tudi Juppe prihaja iz elitne ENA, kjer so mu kolegi zaradi njegovega računalniško natančnega načina razmišljanja nadeh vzdevek Amstrad. V konservativnih krogih v njem vidijo morebitnega kandidata na naslednjih predsedniških volitvah leta 2002. Juppejevi odnosi z dosedanjim premierom Edouardom Balladurjem pa niso bili tako zgledni, zlasti ker je Juppe namesto Balladurjeve kandidature za predsedniški položaj odločno podprl Chiracovo. Bržkone je s tem vrnil milo za drago za številna ponižujoča poročila, ki jih je moral kot minister za proračun med letoma 1986 in 1988 pošiljati finančnemu ministru v Chiracovi vladi, nadvse strogemu in zahtevnemu Balladurju. Juppe je s tiho vztrajnostjo in marljivostjo uspešno opravljal številne nehvaležne naloge. Posrečilo se mu je zadušiti upor mladih pohtikov zno- traj stranke leta 1989, leto dni po Chiracovem porazu na predsedniških volitvah, prav tako pa tudi populistični »udar«, ki sta ga leta 1990 izvedla Juppejeva poglavitna tekmeca v neo-gotističnem taboru, Charles Pasqua in Philippe Seguin. V finančnih krogih bi na premierskem položaju vsekakor raje videli Juppeja kot pa Seguina, ki so si ga zapomnili po njegovem žolčnem nasprotovanju maastrichtskemu sporazumu. Zaradi številnih spopadov znotraj stranke je Juppe leta 1993 napisal knjigo z naslovom Beneška skušnjava, v kateri priznava, da ga je marsikdaj mikalo, da bi se kot menih umaknil za mirne zidove samostana v tem jadranskem mestu. »Željo po umiku zaenkrat uspešno brzdam, zato se mi še ne mudi tja,« je zapisal. Očitno je skušnjava oblasti zaenkrat močnejša. Potem ko je Juppe prevzel zunanje ministrstvo za socialistom Rolandom Dumasom, enim najstarejših Mitterrandovih prijateljev, je, kot zagotavljajo zaposleni, iz pisarn zelo hitro pometel prah in pajčevine. »Zelo zahteven je, postavlja skrajno visoke standarde in zelo redkokdaj reče hvala. Vendar nikoli ne skriva, da je zadovoljen, in zato je prav prijetno delati z njim,« je priznal eden od uslužbencev zunanjega ministrstva. Paul Taylor/Reuter Alain Juppe ali Jacgues Deiors? PARIZ - Ce bo v nedeljo zmagal socialist Lionel Jospin, bo njegov premier skoraj zagotovo Jacgues Deiors; to pravzaprav ni popolnoma gotovo, saj nekateri hudomušno pripominjajo, da utegne to vlogo prevzeti njegova hči Martine Aubry. Devetinšestdesetletni Jacgues Deiors, nekdanji prvi človek Evropske komisije, ki je kljub obetom lani decembra sklenil, da se ne bo udeležil tekme za predsedniški položaj, je v sklepni fazi spopada za predsedniški stolček spet povzel besedo ter se odločil prepričati predvsem sredinske volilce in poslovneže. Njegova štiriinštiridesetletna hči, ugledna ministrica za delo v socialistični vladi od leta 1991 do 1993, ki od takrat vodi sklad za boj proti revščini, si je že pridobila ugled kot Jospinova tiskovna predstavnica med predvolilno kampanjo. Kljub hudemu napadu išiasa med predvolilno kampanjo se Jacgues Deiors ni odrekel premierskemu stolčku, čeprav je jasno poudaril, da na tem položaju vidi predvsem predstavnika naslednje generacije oziroma kar Martino Aubry. Na vprašanje, ah bi sprejel ta položaj, je v nekem televizijskem intervjuju prete-kli konec tedna izjavil: »Menim, da je napočil čas, ko mora vajeti oblasti prevzeti nova generacija, saj ima več svežega zagona, predvsem pa je globlje seznanjena s problemi sedanje francoske družbe.« Pri tem je uporabil špor- Jacques Deiors tno metaforo in dodal, da so mladi Jospinovi svetovalci, vključno z njegovo hčerjo - naravnost »sanjsko moštvo«. »Delorsa utegne imenovati za dva meseca ah celo za dve leti, čeprav ni znano, ah bo Deiors ta položaj sploh sprejel,« je izjavil eden od Jospinovih svetovalcev. Desetletna bogata Delorso-va izkušnja v Bruslju in ključna vloga finančnega ministra, ki je sociahstični eksperiment Frangoisa Mitterranda preusmeril v bolj varčevalne vode, bi se zagotovo obrestovali, če bi postal premier, to pa bi pomirjajoče odmevalo tudi na finančnih trgih in pri mednarodnih partnerjih Francije - razen morda v Veliki Britaniji. Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da zlasti med levimi volilci vse bolj narašča priljubljenost Delorsove hčere Martine Auhry. Ti naj bi jo vsekakor sprejeti bolje kot nesrečno Edith Cresson, ki jo je po komaj desetih mesecih leta 1992 odpustil Mitterrand. Zanimivo je, da je Aubryjevo, ki je bila zaposlena v državnem aluminijskem gigantu Pechiney, na pohtično prizorišče pripeljala prav Cressonova Martine Aubry je diplomirala na elitni šoti ENA m napredovala do položaja ministrice za delo, s katerim si je pridobila ugled pri socialistih in ministiih iz konservativnih vrst Toda doslej se ni še nikoli potegovala za višji položaj, za katerega nima ne dovolj izkušenj ne dovolj trde kože za predvolilne spopade. Politični krst naj bi Aubryjeva doživela prihodnji mesec, ko bo kandidirala za mesto svetnika v mestni skupščini Lihe, pod okriljem tamkajšnega Zupana, nekdanjega francoskega premiera in uglednega socialista Pierra Mauroya, ki ga utegne naslediti. S tihim in prizadevnim delom pri skladu Akcije zoper marginalizacijo in revščino (FACE), ki ga financira industrija in je namenjen zaposlovanju mladih, je v preteklih dveh letih požela splošno občudovanje. Prav zaradi te izkušnje se Martine Aubry razti-kuje od sociahstičnih sovrstnikov, ki so jim pri doseganju ciljev ljubše spletke znotraj stranke kot pa trdo delo na terenu. Paul Taylor/Reuter Boji v Čečeniji MOSKVA - Spopadi med ruskimi silami in uporniškimi Čečeni so se včeraj kljub premirju še okrepili. Po poročilih ruskega vrhovnega poveljstva v tej kavkaški republiki so Čečeni ruske položaje vzdolž vseh bojnih črt včeraj napadli najmanj 35-krat. V zadnjih treh dneh je bilo v spopadih ubitih pet ruskih vojakov, več kot 20 jih je bilo ranjenih, Čečeni pa naj bi izgubili približno 60 mož, sporoča poveljstvo ruske vojske, (dpa) Velika ofenziva Rdečih Kmerov PHNOM PENH - Uporniški Rdeči Kmeri so včeraj po nekajmesečnem premoru začeli novo protivladno ofenzivo, v kateri,uporabljajo tudi tanke in težko topništvo. Kamboško obrambno ministrstvo je včeraj potrdilo vesti, da so uporniki napadli in zavzeli eno najpomembnejših oporišč vladne vojske na zahodu države. Kmeri se približujejo tudi Batambangi, glavnemu mestu province na severu Kambodže. Izguba oporišča Tang je eden največjih porazov vladne vojske v zadnjem letu'dnf. (dpa) NEMČIJA / TERORISTIČNI NAPAD Bombopaket na pošti v Frankfurtu FRANKFURT (dpa) - V eksploziji paketne bombe, ki jo je v sredo zjutraj razneslo v neki frankfurtski pošti, je umrla neka ženska, enajst oseb pa je bilo huje ranjenih, je sporočila tamkajšnja policija. Za posledicami hudih poškodb je 35-letna poštna uslužbenka umrla nekaj ur po eksploziji. Policija in državno tožilstvo menita, da ima dejanje »splošno kriminalno« ozadje. Doslej ni bilo znamenj, da gre za pohtično dejanje. Z vijaki pritrjeni paket z razstrelivom je razneslo nekaj po osmi uri zjutraj, ko je poštna uslužbenka pošiljko prevzela z vozička in jo položila na tekoči trak. Po trditvah policije so bili hudo ranjeni tudi poštni uslužbenci, ki so stati v bližini, osem drugih pa so v bolnišnico odpeljali zaradi soka. Od paketa so ostati le koščki zoglenelega papirja, ki jih zdaj preučujejo strokovnjaki za razstrelivi V času eksplozije je v dvorani, kjer sortirajo pakete za mesto Frankfurt, delalo 16 uslužbencev. Dnevno ta poštni urad sprejme več kotdeset tisoč paketov. Na kraju bombnega atentata ICIelefoto AP) SVET Četrtek, 4. maja 1995 1 7 Palestinska avtonomija - leto kasneje LONDON / STRATEŠKA ŠTUDIJA Manjši pomen nacionalnih dižav LONDON - Ruska prihodnost je na kocki, Združene države Amerike se umikajo z mednarodnega prizorišča, mirovni proces na Bližnjem vzhodu pa je v slepi ulici, piše v letnem poročilu vodilnega razisko-yalnega instituta s področja mednarodnih odnosov, ki je bilo objavljeno včeraj. Gre za neodvisno in objekti-vno poročilo ter za podrobno analizo konflikov in zunanjepolitičnih dilem po vsem svetu. Mednarodni institut za strateške Študije (IISS) meni, da se nahajamo v obdobju neverjetne globalne neodločnosti in šibkosti, saj na svetovne voditelje pritiskajo različni dejavniki, stara zavezništva pa se borijo za obstoj... »V zadnjih nekaj letih so bili mednarodni odnosi v znamenju občutka nemoči in nesposobnosti... Nahajamo se v obdobju velikega preloma,« piše v strateškem pregledu za leti 1994 in 1995, ki ga pripravlja ta ugledni londonski inštitut. »Pogosto se zastavlja vprašanje: Kdo je odgovoren? Odgovora ni! V vecini držav je opazna kriza uveljavljenih avtoritet, ni vec pravega vodstva in nadzora nad nepredvidljivimi družbenimi procesi.« Temeljna ugotovitev raziskovalcev tega inštituta je, da se je v obdobju po koncu hladne vojne zmanjšal pomen nacionalnih držav, saj te niso vec sposobne reševati problemov, M so po svoji naravi globalni. »Danes se morajo državna vodstva soočati s transnacionalnim poslovanjem, transnacionalno organiziranim krimina-tom in z naraščajočim pretokom"informacij, ki ne upošteva državnih meja,« piše v pregledu. Združene države, kjer se republikanska večina v kongresu zavzema za to, da bi ZDA Cim bolj skrčile število svojih mednarodnih obveznosti, bodo v mednarodne odnose očitno posegale le takrat, ko bodo ogroženi vitalni ameriški interesi. Evropska zveza je očitno nesposobna, da bi na mestu vodilne sile v mednarodnih odnosih zamenjala ZDA, To dokazuje vojna v Bosni. Združeni narodi, ki bodo letos praznovali petdeseto obletnico ustanovitve, niso bili sposobni Ustaviti državljanske vojne v Somaliji in preprečiti medetnicnih spopadov v Ruandi. Ruske oblasti so po zaslugi nezavidljivega položaja tamkajšnjega gospodarstva in vojaškega posredovanja v uporniški Čečeniji »resno odstopile od reformske usmeritve, tako da Rusija v prihodnosti po vsej verjetnosti ne bo stabilna in demokratična država«. London-ški raziskovalci mednarodnih odnosov so prepričani, da zahodne države ne bi smele staviti vseh kart na Predsednika Jelcina, ki se že »dalj časa obnaša dokaj ^predvidljivo«. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu )e resno ogrožen, saj je očitno, da Izrael in Sirija še nekaj časa ne bosta podpisala mirovnega sporazuma. ynovic se zaostrujejo tudi odnosi med Palestinci in toaelsko državo, ki bi rada cim bolj skrčila obseg palestinskega avtonomnega območja. O varnostnem položaju v Aziji pa strateški pregled jueni, da bi se morale azijske države povezati v pose-bno varnostno skupnost, sicer se jim obeta obdobje hude nestabilnosti in meddržavnih spopadov. Prihodnja vloga azijske velikanke Kitajske je še vedno nejasna, saj se v Pekingu očitno bije boj za Deng Xiaopingovo dediščino. Prav tako še ni znano, kdo dejansko vlada Sever-ui Koreji. »Kim II Jong je trenutno še na oblasti, dolgoročno pa njegov položaj ogrožajo vplivni nasprotniki v vojski in partijskem aparatu,« še piše v novem strate-_^škem pregledu. Nicholas Doughty / Reuter GAZA / LETO KASNEJE Sanje o avtonomiji so postale kruta resničnost GAZA - Eno leto je minilo, odkar so palestinski gverilci poštah policisti na novih samoupravnih območjih. Toda soočajo se z ostrimi kritikami domaCe javnosti, pomanjkanjem denarja in nespoštovanjem njihove avtoritete. Številni prebivalci Gaze, prej vzneseni ob pogledu na palestinskega pohcista, se bojijo, da se samouprava sprevrača v policijsko državo. Desetega maja lani so se na ta območja začeli vračati palestinski gverilci, pred tem pa se je z območja Gaze umaknila izraelska vojska. Toda prebivalci Gaze se ne veselijo preveč prve obletnice slovesnega prihoda poticistov. Prej so bili palestinski borci za svobodo, ki so nositi palestinsko zastavo v bojih proti Izraelcem v Libanonu, Jordamji in Egiptu. Zdaj pa na njih gledajo kot na sredstvo za represivne ukrepe proti islamskim skupinam, ki nasprotujejo mirovnemu procesu. Palestinska oblast je pod pritiskom Izraela in ZDA aretirala na stotine skrajnežev Islamskega džihada in Hamasa, ki so bili odgovorni za napade na Izraelce. Ta akcija je vnesla razdor v družbo in celo v posamezne družine. V nekaterih primerih je bilo policistom ukazano, naj aretirajo svoje brate ali druge sorodnike. Nespodbudne so tudi razmere v šibkem gospodarstvu v Gazi. Ko so se pred enim letom vrnili na to območje, so policisti upali, da bo to pomenilo konec životarjenja v tujini. Toda izraelsko podaljševanje prepovedi vstopa prebivalcem Gaze, ki v Izraelu večinoma opravljajo slabše plačana dela, je še povečalo finančno in družbeno krizo. Nezmožnost oblasti, da tako stanje izboljša, je sprožila novo ogorčenje. Mirovni sporazum iz leta 1993 doloCa, da lahko PLO ustanovi policijo z devet tisoč možmi, toda zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja so število policistov kar podvojili. Tiskovni predstavnik palestinskega voditelja Marvan Kanafani pravi, da bo Arafat prisiljen povečati število policistov na 18 tisoč, da bi številnim mladim Palestincem zagotovil službo. Mednarodni darovalci, ki so se obvezali, da bodo prispevali denar za plače policistov, jih še naprej plačujejo le devet tisoč. Denar za plaCe drugih policistov pa zberejo iz davčnih prihodkov in bančnih posojil. »Najnižja plača policista je 265 dolarjev, najvišja pa približno 1.200 dolarjev, kar je pravzaprav malo glede na visoke življenjske stroške,« je dejal neki starejši policist. »Izraelski kolegi dobijo štirikrat veC.« Kanafani pravi, da je brezposelnost približno 55-odstotna, zato ni nic nenavadnega, Ce bodo številni mladi posegli po nasilju, da bi svojim družinam priskrbeli osnovna živila. Poleg tega v policijskih enotah primanjkuje orožja. »Ena pištola pride na tri policiste. In svet od nas pričakuje, da bomo v takih razmerah vzpostavili red,« je še dejal Kanafani. Vafa Amr / Reuter Izrez Območje Gaze IZRAEL JORD. EGIPT 25 milj Sredozemsko morje Netzarim IZRAEL Rafah EGIPT ® Izraelska naselja 0 Izraelski mejni prehodi %■ naseljena območja ▲ Oporišča izr. vojske m Oporišča izr. policije [Jj Območja palestinske samouprave B PALESTINSKO PREBIVALSTVO • Območje Gaze: 900.000 •Jeriho: 17.000 • Milijon pod izraelsko zasedbo na zahodnem bregu. B AVTONOMNO OBMOČJE •Območje Gaze: 212 kvadr. km Palestinska zastava •Jeriho in okolica: 62 kvadr. km ■ UMIK IZRAELSKIH ENOT: zadnji rok 1. julij; po prvotnem načrtu do 13. 7.1994. B OBDOBJE PALESTINSKE SAMOUPRAVE: od maja 1994 do maja 1999; pogajanja o končnem statusu obeh območij naj bi se začela maja 1996. ■ TUJA POMOČ: v letu 1994 zaprosili za 825 milijonov dolarjev, dobili 240 milijonov, v letu 1995 obljubljeno 1,1 milijarde dolarjev. B BREZPOSELNOST: 80.000 od 160.000 za delo sposobnih. Pred letom 1991 je 120.000 Palestincev delalo v Izraleu; sedaj 25.000- 30.000. b PRELIVANJE KRVI: od septembra 1993 so Palestinci ubili 124 Izraelcev, Izraelci pa so ubili 204 Palestince. B ZIDOVSKA NASELJA: 15 na območju Gaze z okoli 5.000 prebivalcev, 129 na Zahodnem bregu s 136.000 prebivalci. AP/Wm. J. Castello Bill Clinton je doslej največji zaveznik Izraela JERUZALEM - Nekdanji ameriški državni sekretar James Baker je nekoč dejal, da lahko Izrael kadarkoli poklice Belo hišo, Ce si namerava zares prizadevati za mir na tem območju, in ponudil telefonsko številko. Po petih letih je Izrael še vedno največji zaveznik Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu. Odnosi med Izraelom in ZDA še nikoli niso bih boljši, trdijo predstavniki izraelskih oblasti, akademiki in zahodni diplomati. Predsednik Bill Clinton in premier Jicak Rabin sta skovala precej političnega kapitala na krhkem bližnjevzhodnem mirovnem procesu, saj se bosta prihodnje leto oba soočila z volitvami. Clinton si želi uspeha na zunanjepolitičnem področju, vendar ne na raCun židovskih volilcev. Rabin pa hoCe dokazati, da lahko zagotovi gospodarsko, politično in vojaško podporo edine svetovne velesile in hkrati narekuje ritem mirovnega procesa z arabskimi sosedami, ne da bi pri tem pozabil na varnost izraelske države. Ta dva moža drug drugega potrebujeta. »Clinton je bil zelo naklonjen Izraelu,« je povedal David KimCe, nekdanji uslužbenec v izraelskem zunanjem ministrstvu. Ko bo Rabin v petek odpotoval v VVashington, bo prav gotovo pričakoval, da ameriški predsednik to naklonjenost pokaže tudi s podporo njegovim stališčem v mirovnih pogajanjih s Palestinci in Sirci. Ze zdaj je Rabin prepričan, da bodo ZDA ukrepale proti »Širšemu krogu« izraelskih sovražnikov - Iranu, Iraku in Libiji. Edini Črni oblak, ki bi lahko zasenčil Rabinov obisk v Wa-shingtonu, je nezadovoljstvo z izraelsko zaplembo arabske zemlje v vzhodnem Jeruzalemu. Ta namera Izraela je sprožila val ogorčenja med Palestinci, zadevo pa sta obsodili tudi Francija in Velika Britanija. V VVashingtonu so se na to odzvali dokaj milo. »Ne razumemo, kako lahko taka akcija, to je zasedba tuje zemlje, v tem trenutku pripomore k mirovnemu procesu,« so sporočili v ameriški zvezni vladi. »Clintonova administracija se zaveda težav mirovnega procesa,« je dejal KimCe. »Uspeh je odvisen od sedanje izraelske vlade.« Prejšnje administracije so izrabljale odvisnost Izraela od ameriške vojaške opreme - s tremi milijardami dolarjev letne pomoči je Izrael najvecji prejemnik ameriške pomoči -da so ga prepričale k politiki majhnih kora- kov. Toda Clintonova administracija tega ne počne. Palestincem se zdi ta odnos predober. »Tesnejšega odnosa med ZDA in Izraelom si ni mogoče predstavljati,« je dejala Hanan Ašravi, palestinska tiskovna predstavnica, ob začetku mirovnega procesa pod taktirko Wa-shingtona in Moskve. »Nujno je, da se Američani kot pokrovitelji mirovnega procesa odpovejo takemu enostranskemu pristopu,« je še izjavila. Palestinci se pritožujejo, da Američani pri uresničevanju palestinske samouprave preveč upoštevajo izraelske varnostne razloge, medtem ko pri izraelski zasedbi arabske zemlje in gradnji novih židovskih naselij zamižijo na eno oko. Nekateri izraelski levičarji, nezadovoljni z mirovnim procesom, zahtevajo, naj ZDA bolj pritisnejo na Rabina in se bolj oprejo na arabske painerje, zlasti na Sirijo. »Mirovni proces je, žal, postal del ameriške in izraelske notranje politike,« je dejala Asravijeva. »Menim, da gre bolj za interese posameznikov kot pa za državne interese. Zelo nevarno je, ko zunanja politika postane samo orodje za domaCe volitve.« Robert Mahony / Reuter TURČIJA / ZAOSTREN ODNOS DO EZ Dvoličnost evropske politike ^ Ankari razmišljajo, da bi zamrznili sporazum o carinski uniji ANKARA - Turski predsednik Sulejman Uemirel trdi: »Evropa žeti delitev Turčije in ustanovitev kurdske države.« Njegove besede, jih je bilo slišati na sprejemu za tuje diplomate in na pogovorih s turskimi novinarji, ka-e)o na zaostritev turske diplomatske strategije v udnosih z Evropo. Turški zunanji minister Erdal Inonii je turške plomatske predstavnike v državah Članicah Vropske zveze pozval, naj se ta konec tedna v udeležijo posvetovanja na to temo. Cilj ®u Pogovorov naj bi bila določitev novih diplo-uiatskih smernic »proti protiturškim tendencam v Posameznih državah Evropske zveze in oigani-^cijab evropskih držav«. Neki turški diplomat Potrjuje spremembo turške politike do Evrope: » Na eni strani Evropejci trdijo, da ne more bi-Evrope brez Turkov. Na drugi strani pa s tem, o nenehno obtožujejo Turčijo, podpirajo verske ut desničarske skrajneže v državi.« Evropa bi korala jasno povedati, da namesto turski priklju-uvi daje prednost integraciji vzhodnoevropskih UKuv v Evropsko zvezo. Da bi omejila porast na-v ušenja za islamske skrajneže v državi, mora Turčija »odločneje nastopati v odnosih z Evropo«, je bilo stiSati v Ankari. V Turčiji razmišljajo celo o tem, da bi enostransko zamrznili ratifikacijo podpisanega sporazuma o carinski uniji z Evropsko zvezo in tudi tursko članstvo v Svetu Evrope. Turski parlament v deklaraciji, ki so jo podpisale vse stranke, obtožuje Svet Evrope, da se »vmešava v turško notranjo politiko m da je prekoračil svoja pooblastila«. Predsednik turskega parlamenta Husametin Cindoruk je izjavil: »Svet Evrope ravna kot centralni kolonialni parlament in nam skuša narekovati nase politične poteze.« Iz turskih diplomatskih krogov je bilo slišati tudi to, da Ankara razmišlja o poostrenih ukrepih proti tujim novinarjem, ki »izrabljajo strpnost Turčije«: »Ne gre nam za to, da bi omejih kritična poročila o naših problemih. Toda tistim, ki dokazano lažejo in nas v Evropi prikazujejo v napačni luči, bomo odvzeli novinarske akreditive. Nobena evropska država ne bi dopuščala, da bi novinarji poročali zlonamerno in se s skrajneži celo fotografirali v zmagovalnih pozah.« BahaGiingor/dpa Rabini imajo zelo velik vpliv na življenje povprečnega Žida JERUZALEM - Skupina pretežno mladih Izraelcev se je odločila, da se bo zaCela dejavno zoperstavljati pravicam in pooblastilom židovskih duhovnikov, rabinov, ki nadzirajo takorekoc celotno življenje povprečnega Zida. »Večina Izraelcev se sicer zavzema za sekularno državo, toda mihtantna ultraortodoksna manjšina temu odločno nasprotuje, zato Izrael Se naprej ostaja država, kjer se vera in politika nenehno mešata. Židovske pogrebe lahko opravljajo le ortodoksni rabini,« nam je jezno povedal Uri Regev, direktor Izraelskega centra za verski pluralizem. Tudi druge tradicionalne verske obrede, kot sta denimo obrezovanje in poroka, izvajajo ortodoksni rabini, ki imajo kljub dejstvu, da se le dvajset odstotkov izraelskega prebivalstva prišteva k ortodoksnim Zidom, znaten vpliv na sedanjo izraelsko vlado. »Velikansko število ljudi meni, da je ortodoksen pogreb izredno neprijetna izkušnja, ki se boleCe vreže v človekovo podzavest. Truplo tvojega bližnjega namreč leži pred teboj... Nekateri ljudje si želijo med pogrebom peti zalostinke, toda rabini jim tega ne dovolijo,« pravi Regev. »Nekateri rabini ženskam celo prepovedujejo, da bi se udeležile pogreba skupaj z moškimi, saj judaizem prepoveduje mešanje spolov na pogrebih.« Ortodoksni Židje večinoma sploh ne uporabljajo krst, temveč truplo umrlega zavijejo v bele rjuhe in ga z bolni- škim vozičkom pripeljejo na pokopališče. Rabini so namreč prepričani, da bodo le trupla, ki so zavita v rjuhe, lahko vnovič vstala na sodni dan. V krste položijo le padle vojake, saj so ti po mnenju rabinov mučeniki, ki bodo lahko kljub dejstvu, da njihova trupla počivajo v krstah, vnovič vstati. »Če država ni ločena od vere, potem te lahko prisilijo v ultraortodoksno obrezovanje, poroko, ločitev in pogreb. Nam, racionalnim, sekularno usmerjenim ljudem, verski mračnjaki dobesedno kradejo najintimnejše trenutke,« se je potožil Oman Jekutieli, podpredsednik jeruzalemskega mestnega sveta. Ce lahko sodimo po rezultatih javnomnenjske raziskave, ki so jo pred nekaj dnevi izvedli raziskovalci z univerze v Haiti, se kar 70 odstotkov Izraelcev zavzema za uvedbo sekularnega pogreba. Toda vrhovni rabinat, kot se imenuje najvišji verski organ v državi, ima dovolj politične moči, da lahko to prepreči. Skupina državljanov je pred nekaj meseci ustanovila pogrebno podjetje Ustrezni počitek, ki na zasebnem zemljišču opravlja sekularne pogrebe. Kot pravi direktor podjetja Ran Horodi, se ljudje zelo zanimajo za njihove usluge. »Rabini in ortodoksna pogrebna podjetja so seveda v skrbeh, saj so imeli do zdaj monopol nad pogrebnimi storitvami. V njihove žepe se je vsako leto stekalo milijone in mitijone šekelov, zdaj pa je reka denarja začela usihati,« zadovoljno pravi Horodi. Danny Gurarieh / Reuter SVET Četrtek, 4. maja 1995 HRVAŠKA / SPOPAD MEDIJEV ZAGREB - Delavci podjetja Hrvaške ceste so se včeraj z veliko naglico lotili popravila avtomobilske ceste Zagreb - Lipovac, da bi lahko po njej kar najhitreje znova stekel promet, kmalu pa naj bi odprli tudi železniško progo Zagreb - Tovarnik. Takšen je bil po zagotovilih oblasti v Zagrebu tudi končni cilj bliskovite akcije hrvaške pohcije in vojske, Id sta po mnenju mnogih strokovnjakov za vojaška vprašanja v ponedeljek in torek izvedb pravi podvig, saj sta 27 kilometrov dolg odsek ključne avtocestne povezave zasedb v slabih 36 urah. Seveda so morale hrvaške enote v sklopu operacije »nevtralizirati« srbske vojaške postojanke v Jasenovcu, Pakracu in OkuCanih. Hrvaška policija in vojska sta krenili v akcijo iz veC smeri - z obeh strani avtoceste, nato od Jasenovca proti Savi in OkuCanom in z druge strani prek Pakraca ter iz smeri Nove Gradiške proti OkuCanom, ki so bili glavno mesto zahodnega sektorja Republike Srbske Krajine in zato poglavitni cilj hrvaških sil. Z razmeroma majhnim številom mož (čeprav srbska stran trdi nasprotno) je Hrvatom uspelo že naslednji dan vkorakati v evakuirane, skoraj prazne OkuCane. Napadenim Srbom je preostal en sam izhod -umik v Bosno prek mosta Cez reko Savo in po cesti proti Bosanski Gradiški. Hrvaško letalstvo je sicer Ranjen romunski baletnik v zagrebški bolnišnici (Telefoto: AP) večkrat raketiralo most, vendar ga ni uspelo uničiti, napadlo pa je tudi samo Bosansko Gradiško. Banjaluška in kninska televizija še vedno prikazujeta slike porušenih hiš v Bosanski Gradiški, kjer so hrvaški izstrelki zahtevali tudi deset smrtnih žrtev. Hrvaška je v znova osvojenih mestih nemudoma vzpostavila svoje policijske postaje, hrvaški novinarji, ki so v OkuCane prišli takoj za policisti, pa trdijo, da med akcijo in po njej ni zgorela niti ena zgradba v mestu. Srbski mediji so poročali, da so Hrvati po zavzetju Jasenovca brž porušili spomenik žrtvam, ki so v tamkajšnjem taborišču umrle med drugo svetovno vojno, kar pa je s posnetki demantirala hrvaška televizija. Zagreb in Knin se v tem trenutku ne obstreljujeta le z raketami, ampak tudi s pravimi rafali informacij in dezinformacij. Hrvaška stran na svoji televiziji zatrjuje, da srbska oblast v Krajini z lažnimi letalskimi preplahi ustvarja med ljudmi psihozo, medtem ko v Kninu zagotavljajo, da se sirene oglašajo zaradi napadov hrvaških letal. Banjaluška televizija je v osrednjem dnevniku objavila novico, da naj bi se hrvaški predsednik Tudman v Času bojev za OkuCane skril na varno na Brione. V Zagrebu so to trditev ogorčeno zanikali. Dejstvo je, da se je Tudman v spremstvu premiera Valentiča in obrambnega ministra Buška v ponedeljek zveCer pojavil na Trgu bana Jela-CiCa. Po mnenju nekaterih krogov je prav ta »domišljavost« tako razjezila krajinske Srbe, da so sklenili napasti najožje zagrebško središče. Darko PaviCiC ZAGREB »Okučanska akcija« kot uvod v dokončni obračun ZAGREB - Medtem ko uradni Zagreb molči, je kninski radio objavil novico, da je hrvaška vojska z enajstih kontrolnih točk na razmejitveni Črti med svobodnim in zasedenim delom Hrvaške pregnala pripadnike mirovnih sil ZN. Varnostni svet ZN se je zato v New Yorku sestal s predstavniki zveze Nato, da bi pretehtal razloge, posledice in možnosti za umik mednarodnih enot iz Hrvaške. Odhod modrih Čelad s hrvaškega ozemlja bi po mnenju analitikov bolj kot Hrvaški škodoval Bosni in Hercegovini, saj so mirovne sile v BiH v precejšnji meri odvisne od logistične podpore enot OZN na Hrvaškem. Po drugi strani pa utegne morebitna odločitev o umiku krepko prestrašiti tudi krajinske Srbe, zlasti po »okuCanski operaciji«. Knin je sicer v zadnjih dneh večkrat izrazil ogorčenje spričo vedenja modrih Čelad v Času hrvaškega napada na zahodno Slavonijo. Pripadniki enot ZN so si namreč poiskali zatočišče v svojih oporiščih in Čakali na konec operacije. Jezni Srbi so zato zajeli več deset »mirovnikov«. Če je informacija o tem, da hrvaška vojska s silo odstranjuje modre Čelade z nadzornih točk, resnična, potem ni dvoma, da se Hrvati res Čutijo dovolj močne, da sami - z orožjem, seveda - »rešijo vprašanje Krajine in njene reintegracije«. NajveCjo politično oporo za to dejanje ima Zagreb v zadnji resoluciji Varnostnega sveta 0?N, ki je dokončno potrdila veljavnost mednarodno priznanih hrvaških meja. Akcija za prevzem nadzora nad avtocesto Zagreb-Lipovac torej najverjetneje predstavlja le vrh ledene gore. Dejstvo je, da imajo Hrvati zelo dobre izhodiščne položaje v okolici Knina, saj so se krajinski prestolnici s hrbta približale sile (bosanskih) Hrvatov. Hrvaška vojska je tako prek Dinare prodrla z bosanskega na hrvaško ozemlje in zavzela položaje v oddaljenost le deset kilometrov zračne Črte od Knina, ki lahko tako postane neposredna tarča hrvaških topov. Krajinske oblasti trdijo, da vse vojaške akcije Hrvatov potekajo z vednostjo in odobritvijo Washingtona. Zagreb sicer ni z ničemer namignil, da bi imel ameriški blagoslov, je pa zanimivo, da med osvobajanjem Jasenovca, Pakraca in OkuCanov iz sveta ni prišla nobena resna kritika hrvaškega početja. Pri tem je treba poudariti, da je mednarodna skupnost v preteklosti Hrvaški grozila z ukrepi in izolacijo zaradi vojaških akcij veliko manjšega obsega. Jasuši Akaši zahteva od obeh sprtih strani, naj prenehata z obračunavanjem, katerega največ j e žrtve so kot ponavadi civilisti, od Hrvatov pa, naj se v zahodni Slavoniji umaknejo na izhodiščne položaje. Akaši trdi, da so sile ZN sposobne učinkovito varovati avtocesto Zagreb-Lipovac, vendar ni verjetno, da bi se bili Hrvati pripravljeni odreci pravkar osvojenemu ozemlju. Darko Pavičič HRVAŠKE OSVOJITVE V KRAJINI Hrvaške sile so v začetku tedna osvobodile del ozemlja, ki so ga doslej nadzorovali Srbi. Približno 600 srbskih vojakov se je vdalo, drugi so se umaknili v Bosno. Hrvaške policijske in vojaške enoteso po štirih letih znova revzele nadzor nad avtocesto in železnico, ki povezujeta Zagreb z vzhodnim delom države. Most Stara Gradiška, ki so ga hrvaška letala napadla, a ga niso uničila. Svet ostro obsoja stopnjevanje nasilja in poziva k ustavitvi bojev VVASHINGTON, BRUSELJ, MADRID, BONN, PARIZ, VATIKAN (Reuter, dpa) -Španski ministrski predsednik Felipe Gonza-lez zaradi zaostritve razmer na območju nekdanje Jugoslavije ne izključuje možnosti umika 14 tisoč španskih vojakov v sklopu mirovnih sil ZN iz BiH in Hrvaške. Gonzalez je včeraj na tiskovni konferenci pojasnil, da Španija ne namerava enostransko ukrepati. Evropska zveza razmišlja, da bi zaradi hrvaške ofenzive na srbsko krajino prekinila pogajanja o sporazumu o pridruženem članstvu Hrvaške. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da o tem še potekajo pogajanja med evropskimi partnerji. Evropska komisija kljub »skrb zbujajoči razširitvi nasilja« na Hrvaškem ne vidi razloga za prekinitev pogajanj z Zagrebom o sporazumu o trgovinskem sodelovanju, je včeraj v Bruslju povedal komisar za zunanje zadeve EZ Hans van den Broek. Na stopnjevanje nasilja in bojev na Hrvaškem se je odzval tudi ruski predsednik Boris Jelcin. Podprl je izjavo svojega zunanjega ministra Andreja Kozirjeva, ki je že pred dvema dnevoma obe strani pozval, naj ustavita spopade. Rusija se tudi zavzema, da bi se vojaki sprtih strani vrnili na položaje, kjer so bili pred iztekom premirja. »Mir je mogoCe doseCi samo s pogajanji, stopnjevanje napetosti pa se lahko sprevrže v novo vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije,« je še zapisano v sporočilu ruskega predsednika Jelcina. Britanski zunanji minister Douglas Hurd pa meni, da so prav zaradi stopnjevanja spopadov na Hrvaškem diplomatska prizadevanja za rešitev krize zdaj bolj potrebna kot kdajkoli prej. »Nobena stran ne more doseči pomembnejše vojaške zmage. To velja zdaj, tako kot je veljalo tudi v preteklosti,«eje še dodal Hurd. Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Janez Pavel K. je sprte strani na Balkanu vnovič pozval, naj ustavijo boje, in dejal, da se je grmenje orožja znova vrnilo v Evropo, in sicer 50 let po koncu druge svetovne vojne. Izrazil je obžalovanje zaradi napadov na civiliste. »Rad bi spomnil, da miru ni mogoče doseCi z orožjem, boji ne spodbujajo razumevanja, prilivanje olja na ogenj pa ne bo prineslo medsebojnega spoštovanja. Od voditeljev na Balkanu pričakujem, da bodo zaceli razmišljati dolgoročno in ravnati odgovorneje. Ljudje so že siti in izčrpani od vojn, zato je treba zaCeti graditi mostove zaupanja,« je še povedal papež med splošno avdienco na Trgu svetega Petra v Rimu. O čem pišejo drugje po svetu O razmerah na območju nekdanje Jugoslavije »Morda bo hrvaškemu predsedniku Tudmanu tokrat uspelo rešiti kvadraturo kroga tako, da bo uresničil vojaške namere, ne da bi izgubil prijatelje v tujini - in morda ne da bi izzval množično posredovanje Srbije, kar bi vojno še razširilo. Tisti na Zahodu, ki podpirajo predsednika Tudmana -predvsem ZDA in Nemčija - ga ne bi smeli spodbujati v njegovih akrobatskih potezah. Predvsem mu je namreč treba pojasniti, da dolgoročno ne more imeti koristi od razširitve vojne na območju nekdanje Jugoslavije.« (Financial Times, London) »Hrvaška ofenziva na Srbe v zahodni Slavoniji je bila nepričakovana, toda ne zares presenetljiva poteza. Prav tako kot v Bosni si tudi na Hrvaškem želijo nadaljevanje vojne. Po štirih letih vojne so Srbi sicer zasedli veliko ozemelj, toda ni jim jih uspelo vojaško in politično zavarovati. Bosanski Muslimani in Hrvati pa le Čakajo na primeren trenutek, da ta ozemlja vnovič osvojijo. Njihove možnosti za to so zaradi obsežnih pošiljk orožja zdaj večje kot kdajkoli prej.« (Der Standard, Dunaj) »Kakšne so torej možnosti za mir na Balkanu? Trenutno jih žal ni. Pravzaprav se celo zdi, da bo nekdanja Jugoslavija postala nov Libanon. 2e zdaj zelo zapleten položaj se bo morda še bolj zapletel, če se bodo Združeni narodi odločili, da svoje sile zaradi nekoristnosti umaknejo. Modre Čelade, ki imajo popolnoma nezadosten mandat, niti na Hrvaškem niti v Bosni niso vzpostavile premirja - da o miru sploh ne govorimo. Toda Ce se bo posredovanje mednarodne skupnosti na Balkanu končalo, se bodo krvavi spopadi še bolj razširili. Združeni narodi in Nato bi morah zato razmišljati o novi možnosti: vrnitvi mednarodnih sil v večjem obsegu in z drugačno nalogo.« (Harmoversche Allgemeine Zeitung, Hannover) »Z nepričakovano ofenzivo hrvaške vojske proti uporniškim krajinskim Srbom in srbskim raketnim napadom na Zagreb se je vojna na območju nekdanje Jugoslavije vnovič razplamtela prav v trenutku, ko se je izteklo od januarja veljavno premirje v Bosni. Ti dogodki sicer še ne pomenijo, da bo balkanski vulkan spet izbruhnil, toda gotovo pomenijo nevarnost, da se bo vojna nadaljevala z novo silovitostjo... Kaj se je štiri leta po razpadu Jugoslavije spremenilo? Nedvomno položaj bosanskih in hrvaških Srbov. Opazovalci se strinjajo, da balkanske vojne ne bi bilo brez sodelovanja Srbije, sile, ki je takrat oborožila bosanske in hrvaške Srbe. Toda Srbija Slobodana Miloševiča nima veC moči, ki ji je takrat dovoljevala, da sanja sen o‘veliki Srbiji’.« (La Vanguardia, Barcelona) »Mednarodna skupnost nikoli ni zares pritiskala na sprte strani, da bi spremenile svojo taktiko. Vedno se je veselila delnih kompromisov in upala, da bodo v vojno vpletene strani nekoč pozabile na svoje dokončne cilje, ki se med seboj izključujejo. Gospodarski sporazum, ki so ga decembra podpisali Hrvaška in krajinski Srbi, so v Zagrebu‘proda-jali’ koVprvi korak k vrnitvi zasedenih ozemelj’, v Kninu pa so govorili o‘prvem koraku k samostojnosti Krajine’. Mednarodna skupnost je ta korak takoj nagradila, saj je menila, da bo pripomogel h končanju vojne. Prav to se ji zdaj maščuje. Hrvaška vlada je izkoristila mednarodni ugled, ki ga je pridobila s privolitvijo, da modre čelade ostanejo na Hrvaškem.« (Bremer Nachrichten, Bremen) »Da so se krajinski Srbi na hrvaško ofenzivo odzvali z raketnim napadom na Zagreb, sploh ni presenetljivo. Niti ni presenetljivo to, da so izbrali tako spektakularen način maščevanja. Zagrebška vlada je verjetno računala na takšen odziv in se dobro zavedala dejstva, da proti tovrstnim napadom nima zaščite. To, da so Srbi istega dne obstreljevali Sarajevo, tudi ni naključje. Sočasnost naj bi namreč dokazala moC srbskih bratrancev iz Knina in s Pal ali pa - nasprotno - prikrila njihovo nemoč in opazno zadržanost velikega botra iz Beograda.« (Basler Zeitung, Basel) »Hrvaška ofenziva je preizkus lastnih vojaških sposobnosti, odločnosti Srbov, da se branijo, in pripravljenosti mednarodne skupnosti, da prepreči nov razmah balkanske vojne. Očitno gre za zelo zapleteno zadevo, Čeprav se spričo beograjske zadržanosti zdi, da Hrvati bolj kot nov razmah vojne tvegajo izgubo letošnje turistične sezone.« (Mlada fronta dnes, Praga) »Najpomembnejše vprašanje, ki se zdaj zastavlja, je to, ali se je s hrvaškim napadom na Krajino začela totalna vojna, ki jo skuša mednarodna skupnost na vse načine preprečiti. Mirovni posredniki so si pripisovali uspeh, da je bila balkanska vojna vedno omejena le na eno republiko nekdanje Jugoslavije. Najprej je potekala vojna v Sloveniji, nato na Hrvaškem, nazadnje v Bosni. Zdaj pa je hrvaški predsednik Tudman vzel v roke vžigalice prav v trenutku, ko je skoraj vse območje nekdanje Jugoslavije podobno sodu smodnika, ki lahko vsak trenutek eksplodira. Prvič po izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji boji sočasno potekajo v dveh republikah.« (Suddeutsche Zeitung, Miinchen) PO ZAOSTRITVI RAZMER NA HRVAŠKEM Vse je še pod kontrolo Prometne povezave med državama so v minulih dneh skoraj povsem zamrle LJUBLJANA - Za zdaj je vse pod nadzorom oziroma se ni zgodilo Se nic taksnega, kar bi terjalo večjo pripravljenost slovenskih policijskih in drugih enot. Tako bi lahko strnili včerajšnje izjave, ki smo jih dobili v zvezi z ttajnovejsimi zaostritvami razmer na Hrvaškem in z njihovim vplivom na dogajanje pri nas, čeprav je - kot je dejal dr. Anton Grizold s FDV - že obstoj obeh bližnjih kriznih žarišč za Slovenijo, milo rečeno, neugoden. Z razsežnostjo konflikta na Hrvaškem pa se bo na današnji seji ukvarjala slovenska vlada. Neposredna posledica dogodkov v sosednji državi je bila ta, da iz Zagreba v Dobovo od 13. ure ni pripeljal noben vlak, enako Pa velja za železniški pro-®iet v nasprotni smeri. Tudi če bodo slovenski vlaki Peljali proti Zagrebu (včeraj so še vsi čakali v Dobovi), se bodo ustavili že v ^aprešiču, nekaj kilometrov pred hrvaškim glavnim mestom. V mestih, ki s° najbližje hrvaški meji, vceraj skorajda ni bilo av- tomobilov s hrvaško registracijo. To velja tudi za Brežice in Čatež, na brežiških mejnih prehodih Ri-gonce in Obrežje pa slovenski obmejni organi niso opazili nobenih posebnosti, razen seveda manjšega prometa. »Slovenija v nobenem primeru ni ogrožena zaradi najnovejših dogodkov na Hrvaškem,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob obisku madžarskega premiera Gyule Horna de- jal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Pomembno je, da ne pride do vojne večjih razsežnosti, je menil premier in se zavzel za čimprejšnjo akcijo mednarodnih dejavnikov in oživitev mirovnih pogajanj. Na obrambnem ministrstvu dogodkov v sosednji državi včeraj niso hoteli komentirati, ampak so pojasnili le, da se bo z vsemi razsežnostmi konflikta danes ukvarjala vlada. Eno od temeljnih gradiv za razpravo na seji vlade bo gradivo, ki so ga pripravili na tem ministrstvu. Božo Truden z ministrstva za notranje zadeve je dejal, da po neljubih dogodkih v Zagrebu in ostalih delih Hrvaške na slo-vensko-hrvaški meji niso opazili nikakršnih pose- bnosti. Specialne enote policije so v nenehni pripravljenosti za posredovanje, posebnih ukrepov pa za zdaj niso sprejeli. Dejal je še, da se migracije iz smeri Zagreb-Ljubljana niso povečale, povečuje se le število beguncev iz smeri Za-greb-Dolga vas-Beograd. Na zeleni meji pa so obmejni organi povečali svojo budnost. Za oceno mednarodnih in notranjih razsežnosti konflikta na Hrvaškem smo zaprosili dr. Antona Grizolda s katedre za obramboslovje fakultete za družbene vede, ki nam je povedal naslednje: »Najnovejše dogajanje na Hrvaškem v zvezi konfliktom med upornimi hrvaškimi Srbi in hrvaško državo ima svoje mednarodne in notranje razsežno- sti. Po eni strani je zagotovitev statusa quo v konfliktu s strani ključnih mednarodnih dejavnikov postavila hrvaško politično vodstvo v precep: ubogati morajo svoje mednarodne zaščitnike - predvsem ZDA in Nemčijo - in nevojaško reševati konflikt, hkrati pa morajo pomiriti vse večjo nejevoljo svojega prebivalstva, ki je sito strahu, vojne in pomanjkanja. V tem položaju se je hrvaško politično vodstvo očitno odločilo in sprejelo strategijo majhnih korakov, ki preprosto pomeni, da bo z omejenimi policijsko-voja-škimi operacijami skušalo zavzeti dele svojega ozemlja, ki ga nadzirajo uporni hrvaški Srbi. Podobne omejene akcije je hrvaška država izvajala že doslej (na primer v okolici Gospi- ča, pri Masleniškem mostu). Po drugi strani pa dosedanje reševanje hrvaško-srbskega konflikta na Hrvaškem ni povsem po volji niti upornim hrvaškim Srbom, zato skušajo z omejenimi akcijami (kot je bila na primer zadnja zapora dela ceste med Zagrebom in Beogradom) opozoriti nase kot na pomemben dejavnik pri reševanju ne samo krize na Hrvaškem, ampak celotne tako imenovane jugoslovanske krize, katere bistvo je reševanje srbskega nacionalnega vprašanja z nasilnimi sredstvi. To je hrvaškim Srbom doslej uspevalo predvsem s tem, da mednarodni skupnosti nenehno grozijo s sprožitvijo oboroženega konflikta, ki bo imel širše balkansko-evropske razsežnosti. To pa vsekakor ni v interesu evropskih velikih sil in ZDA. Za Slovenijo je že obstoj obeh bližnjih kriznih žarišč (na Hrvaškem in v BiH) neugoden, tako z gospodarskih, političnih kot tudi nacionalno - varnostnih vidikov. Čeprav ni pričakovati, da bi se Slovenija vojaško zapletla v te konflikte, pa jo že sama bližina v očeh mednarodne javnosti in svetovne politike uvršča v tvegano območje, kamor ni varno potovati ali celo vlagati kapital. Zato bi se morala Slovenija kot država, ki je bolj kot druge evropske države zainteresirana za rešitev obeh kriznih žarišč, v mednarodni politiki in ustanovah dejavno zavzemati in delovati za njuno čimprejšnjo rešitev.« (B. L, E. S., M. V., V. V.) levilo prehodov slovensko - hrvaške meje se je bistveno zmanjšalo (Foto: B. V./BOBO) LITERATURA / NOVE IZDAJE Slovenci kot nacija v ogledalu Tineta Hribarja Alije slovenščina enakovredna večjim evropskim jezikom in ali to lahko postane? LJUBLJANA - Casopisnozaložniško podjetje Enotnost je izdalo knjigo Tineta Hribarja z naslovom Slovenci kot nacija, v kateri so zbrana besedila, ki jih je avtor pisal in tudi objavljal v času osamosvajanja in neposredno po njem. Novo pa je sklepno poglavje z naslovom Slovenska vizija, v katerem Hribar domneva, da se bo družba v naslednjem stoletju ukvarjala predvsem z vprašanjem vrednot. Na predstavitvi, na kateri sta sodelovala France Bučar in Dimitrij Rupel, je Hribar predstavil svoja razmišljanja o naciji, ki jih je zapisal že pred plebiscitom. Zdaj, ko smo postali enakopraven mednarodni subjekt, si moramo prizadevati še za soobstoj pravne države in civilne družbe, Ker še nimamo prave pravne države, tudi prave civilne družbe še ni. Dobili smo le parlamentarno demokracijo, ki je šele pogoj za pravno državo. Na mednarodni ravni pa je pomembna predvem ohranitev suverenosti. Ob tem je Hribar spomnil na oblikovanje slovenske ustave, v kateri so si posebej prizadevali za določbo, ki prepoveduje prodajo slovenske zemlje. Ta člen bo mogoče odpraviti šele tedaj, ko bodo sprejeti zakoni, ki bodo zemljo ustrezno zaščitili. Hribar je poudaril tudi pomen slovenskega jezika, ki bi moral biti enakovreden drugim jezikom v Evropi. Temu bi se lahko odpovedali šele tedaj, ko bi se vse članice Evropske zveze odločile za uradni jezik. France Bučar je menil, da so Hribarjevi članki tako aktualni, kakor bi bili pisani danes. Slovenija je po njegovem mnenju v podobnem prelomnem času kakor pred osamosvojitvijo. Za vstop v Evropo ni treba spreminjati slovenske ustave. 2e tako ali tako smo jo načeli s konceptom vlade, državne uprave in neenotnostjo proračuna. Pred Evropo tudi ne smemo imeti kompleksa manjvrednosti, pač pa jo moramo sooblikovati. Dimitrij Rupel pa je dejal, da Slovenija nima druge izbire kakor postati del Evropske zveze. Nasprotno kot Hribar pa je menil, da slovenščina nikoli ne bo enakovredna drugim velikim evropskim jezikom. Za zaščito slovenske zemlje bo treba sprejeti ustrezen zakon. Obstaja pa nevarnost, da bi s slabo politiko interes Evrope odvrnili od Slovenije. Matjaž Albreht MEJA NA MORJU / VAROVANJE Kakšno vojno mornarico potrebuje Slovenija? Vlada zavrnila pobudo za organizacijo obalne straže KOPER - Čeprav še ne vemo, koliko morja pravza-Prav imamo oziroma ga bomo imeli v prihodnosti, se zastavlja vprašanje, kako bo naša država to morje va-tnufla. *n branila. Za obrambo približno 320 kvadra-“db kilometrov morske površine, ki jo z vsakega višje-8a hriba nad obalo lahko zaobjamemo z enim pogle-°rn, verjetno ne potrebujemo letalonosilke. Vsekakor mora biti odločitev, na kakšen način uo Slovenija poskrbela za y aro vanje in obrambo svo-)ega morja in dostopa do koprskega pristanišča, utemeljena na strokovnih argumentih. Neizogibno je reba pri tem upoštevati udi naše možnosti, kon-eua odločitev pa bo vendarle politična. S stališča Vojaške stroke je nujen nakup vojaškega plovila, ki mta v okviru že sprejetega Programa modernizacije Voiske do leta 2003 letos prednost. Kakšno naj bi to Plovilo bilo, ocenjuje po- sebna strokovna delovna skupina, ki je bila oblikovana novembra lani na Visoki pomorski in prometni šoli v Portorožu. Ob tej priložnosti je obrambni minister Jelko Kacin mimogrede omenjal fregato, torej kar pravo bojno ladjo. Interes vojaških krogov, ki želijo poskrbeti za kar najboljšo opremljenost vojske, je legitimen. Poslanci v parlamentu pa morajo oceniti, kolikšna bremena lahko naložijo davkoplačevalcem. Obalni poslanec Janez Jug je januarja vladi poslal poT budo, naj preuči možnost ustanovitve obalne straže. Ta naj bi prevzela vse naloge, ki jih imajo državni organi na morju, vključno z obrambnimi. Zamisel o obalni straži živi na Obali že dalj časa, še od leta 1992, ko so vse tri obalne občinske skupščine sprejele pobudo za demilitarizirani status slovenske Obale. Obalno stražo ima organizirano večina sodobnih pomorskih držav, v njej pa so združene vse naloge na morju in ob njem, vključno z obrambnimi. Obalna straža izvaja opazovanje in nadzor priobalnega morja in obale, nudi pomoč plovilom v težavah in opravlja reševanje na morju, skrbi za varstvo okolja, nadzira gospodarske dejavnosti na morju - opravlja torej skoraj vse neposredne naloge države v zvezi z morjem. Poslanec Jug je v svoji pobudi navedel, da pri sedanji organiziranosti teh dejavnosti pri nas prihaja do nesmislov, kot sta na primer nakup dragega čolna za notranje ministrstvo, nakup moderne vojaške ladje za ministrstvo za obrambo itn., in tudi do neusklajenosti med izvajalci nalog države v zvezi z morjem. Po njegovem prepričanju bi z ustanovitvijo obalne straže racionalizirali organiziranost in s tem učinkovitost opravljanja teh funkcij, namesto tega da vsako ministrstvo kupuje draga plovila, pa bi vse potrebe pokrili z enim skupnim plovilom... Pobudo poslanca Juga je vlada zavrnila, kot se je s podobno pobudo zgodilo že januarja lani. V odgovoru vlade piše: »Dejstvo pa je, da bilo v preteklem letu sprejetih več sistemskih rešitev, ki vplivajo na morebitno organizacijo in ustanovitev obalne straže.« S tem je mišljena določitev pristojnosti posameznih vladnih resorjev. Sistemske rešitve pomenijo, da si pristojnosti na morju in ob njem pravzaprav delijo prav vsa mini- strstva, vse od kulturnega, ki ima naloge na področju varstva naravne in kulturne dediščine. Vlada meni, da je takšna organiziranost (ali neorganiziranost) primerna. Nadzor državne meje, tudi na morju, izvaja policija, ki je pristojna tudi za nadzor prometa na morju. Tako bo tudi v prihodnje, je sklenila vlada, z utemeljitvijo, da bi bilo neprimerno, če bi take naloge izva- jala paravojaška ali podobna organizacija, še zlasti v turistični sezoni. Glede obrambnih nalog pa vlada navaja, da gre za ozko specializirane enote, ki jih ni mogoče uporabljati za civilne namene. Druge pomembnejše naloge na morju pa sodijo v pristojnost ministrstva za promet in zveze, ki je letos ustanovilo republiško upravo za pomorstvo. Boris Vuk TV SPORED Četrtek, 4. maja 1995 & RAI 1 5S RETE 4 Jutranja odd. Unomatti-| na, vmes (7.30, 8.00, j 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cose del’ altro mondo, 10.00 I dnevnik TG1 iM&i Film: L’ uomo di Hong i Kong (pust.. Fr. ’66), I vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi -Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo I Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso (It. '89, i. F. Amendola) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 22.30 23.00 24.00 0.30 0.40 Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Film: Bomber (kom., It. ’82, i. B. Spencer) Variete: Seconda serata (vodi L Laurenzi) Dnevnik Dnevnik in vreme Znanstveno-tehnoloSki tednik Albedo Danes v Parlamentu RAI 2 6.35 7.00 8.15 9.35 11.30 12.00 13.00 14.00 14.30 15.45 15.50 16.25 17.15 18.10 18.35 18.45 19.45 22.20 20.40 22.25 23.45 0.20 1.15 2.00 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Black Stallion, 8.40 La clinica della Foresta j nera Nad.: Quando si ama ^ TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Dnevnik Harry in Hendersonovi Film: Piccole bugie (kom., ZDA ’89) Dnevnik Dnevnik, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: Due volte vent’ anni (kom., It.-Fr. ’94, i. M. Melato, V. Milillo) Aktualno: Film kronika Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved Koncert Telecom Šport: golf Filmske novosti ^ RAI 3 Oddaje Videosapere: Angleščina, Filozofija, dok., Potovanje po Italiji, Eu-ronews, Prva pomoč, itd. Fantastica Eta Posebna odd. TG3 Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti 14.20 14.50 Popoldanski dnevnik Dokumenti 15.15 16.30 18.30 Šport: motonavtika. golf Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Jezero Iseo Šport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti 19.50 20.30 23.15 Variete: Blob Soup. Blob Aktualno: Tempo reale Dnevnik, deželne vesti 23.25 0.30 1.00 50 let zgodovine italijanskega športa, dnevnik Pregled tiska in vreme Videosapere: Kultura news, 1.00 Fuori orario, SAT SAT 7.30 8.00 9.00 14.00 14.15 16.25 20.45 0.45 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.15 Catene d’amore, 9.40 Telepro-daja, 10.00 nad. Guada-lupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi , 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: I dieci comanda-menti (zgod., ZDA '57, i. C. Heston, Y. Brynner), vmes (24.00) dnevnik Film: L’ uomo che cadde sulla Terra (fant., VB ’76, i. D. Bovvie) S CANALE5 m Na pivi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum j 88 Dnevnik TG 5 Rji Sgarbi quotidiani i J5 Nad.: Beautiful i Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La sai 1’ ultima? (vodita Pippo Franco, Pa-mela Prati) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Smile, 14.35 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills Film: Chi 6 Harry Crumb? (kom., ZDA ’89, i. J. Candy,J. Jones) Aktualno: Fatti e misteri Italija 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu, 3.00 Highlander S TELE 4 17.45. 19.30, 23.55 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta, 22.45 Pasqualino Settebellezze ($) MONTECARLO 13.30 20.30 14.00 14.10 19.30 20.35 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Una notte movi-mentata (kom., ’62) The Lion Trophy Show Film: Complotto di fami-glia (krim., ’76) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanke: Bojan Dnevnik fr” SLOVENIJA 1 10.20 10.30 10.45 11.15 13.00 15.15 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.25 J. Ribičič: Nana, mala opica, 4., zadnji del Jonatan, EBU drama Arhiv zemlje, ponovitev 13/14 dela ameriške plz serije Po domače, ponovitev Poročila S. Heym: Collin, ponovitev 1/2 dela nemške drame TV dnevnik 1 Otroški program: 2iv žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex 5/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Večen sanjač, 17/27 del ameriške nanizanke Sedemintrideset let skomin Pravi Eddy English, 3/4 del angleške nadaljevanke V labirintu skrivnosti fr SLOVENIJA 2 13.00 14.15 16.40 17.25 17.55 18.45 19.05 19.15 20.05 21.05 22.05 Euronews Kinoteka: Ciklus filmov Franka Capre: Življenje je čudovito, ameriški (cb) film V vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev Princ z Bel Aira, 4/24 del ameriške nanizanke Pravi Eddv English, 2/4 del angleške nadaljevanke 2e veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost: Ksenija Vidali Umetniški večer: Deset velikih pisateljev: Henrik Ibsen, 5. epizoda angleške nanizanke Oči kritike 23.05 Stoletnici filma naproti Ciklus filmov Wernerja Herzoga: Fitzcarraldo, nemški film Videostrani A KANALA 10.15 11.05 11.55 16.00 16.15 16.55 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.25 20.30 22.05 22.55 23.40 00.30 Luč svetlobe, ponovitev Pariš, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Dance session, ponovitev Zadeto, ponovitev Magnetoskop, glasba A-shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 418. del Pred poroto, 41. del Vreme Šolski dnevi Toma Brovvna, ameriška komedija Kino. kino, kino Magnetoskop, ponovitev Klasična videp glava Spot tedna, A-shop, CMT iB Koper Euronevvs »Aliča«, evropski kulturni magazin Leteči zdravniki, tv nanizanka Slovenski program: Gradovi, dokumentarna oddaja Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Medicina danes: Živeti s hemofilijo KjlOI Euronevvs H »Meridiani« - aktualna tema M Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke, zabavno-glasbe-na oddaja fflEEF Avstrija 1 Umor, je napisala Knight Rider Vesoljska ladja Enterpri- Otroški program Heidi Viking Viki um Smrkci Vesoljska ladja Enterprise Kako hitro mine čas Knight Rider Kitajski predor Strašno prijazna družina Las za lasom Naš hrupni dom Z našo Caroll že ne VVolffov revir Hitro bogat, hitro mrtev Pri Huxtablovih Zaigraj znova, Russell! Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Bavarec na otoku Riigen Detektivki iz Hamburga. 2/13 del nemške serije Igrajo: Eva Scheuerer, Despina Pajanou in drugi NYPD Blue - newyorški policisti Lumpa proti lumpom, francoska komedija, 1990 Violine so utihnile, 2., zadnji del nadaljevanke Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev GE5FAvstrija 2 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Pomlad na Immenhofu, ponovitev Cas v sliki Reportaža, ponovitev Zemlja in ljudje, ponovitev Moč strasti Nočna straža Umor, je napisala Novo življenje Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Moja najljubša pesem Vera, talkshow z Vero Russvvurm Cas v sliki2 Šiling Stražarji Med Dunajem in Jeruzalemom Nisem tukaj doma Video noc SKt8 Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni veče; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Prireditve; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Logos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik;; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej..,; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 22.30-23.15 četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.ril.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam da- nes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 6.,20 Semenarna Ljubljana; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Folkloristi OS J. Aljaž; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Nagradno vprašanje; 17.20 Pred Alpskim večerom na Bledu;' 18.20 Musič machine; 19.00 Voice of America; 19.30-24.00 Študentski pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 TB: Marc Ribot; 20.00 Dosje o... (stanju v kulturi na Slovenskem); 22.00 Vaš izštekani DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (prip. Mira Sardoč, 10. nad.); 10.30 intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; MePZ Obala; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila: 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-18.30 Rož - Podjuna -ziia. y NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 4. maja 1995 GLEDALIŠČA Lslovenija UtillJANA SNg drama, tel.: 061/ 221-511 ■f Pefelc, 5. maja, ob 20. DOAt JUAN ALI KAMNITA _cr°> za izven. uri: J. B. P. Moliere ■ GO jOSTIJA, premi- DRAMA, tel.: 061/221-511 j^0°0t°, 6. maja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LA- tel.: 061/210-852 ““"es, 4. maja, ob 20. uri: T. Bemhard - PRED UKOjrmjO, za abonma študentski B. 5* maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMU-7 1SPV.9 za izven in konto. Janjič v sezoni! jLfofrofo, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič -nOt-V STRAHOW, za izven. Vf>20. uri: M. Comoletti - PBE)1 GOLA NA VE-^ERJO, za izven. Zadnjič v sezoni! ^ALA SCENA MGL, tel: 061/ 210-852 v Petek, 5. maja, ob 22.30: L Wilson - ZAŽGI! SN'G OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet- CARMEN. Qdnja predstava v sezoni! ^bjrto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBE- SENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 4. maja, ob 17. uri: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red U in izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 V petek, 5. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolovid - CA-BARES, CABAREI. Predstava bo Se v soboto, 6. maja, ob isti uri. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. KULTURNICA, Zidovska steza 1 Danes, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven. CELJE SLCTCELJE, tel.: 063/025-332 Danes, 4. maja, ob 10. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za 1. abonma Gimnazije Celje in ob 19.30, za abonma četrtek in izven. Gostovanje PDG iz Nove Gorice. JESENICE GLEDALIŠČE T. ČUFARJA, tel.: 064/ 81-260 Danes, 4. maja, ob 19.30: R. Cooney - POKVARJENO. V soboto, 6. maja, ob 19.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 4. maja, ob 20. uri: V. Mdderndorfer -TRANSVEST1TSKA SVATBA, za abonma rdeči in izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel: 062/ 221-206 V petek, 5. maja, stara dvorana ob 20. uri: D. Mamet -OLEANNA, za abonente in izven. Gostuje atelje 212 iz Beograda. V soboto, 6. maja, velika dvorana ob 19. uri: N.Prokid - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 4. maja, Velika dvorana ob 16. uri: L. Minkus - DON KIHOT - balet. Slavnostna predstava ob mednarodnem dnevu plesa. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 7. maja, ob 11. uri: Jan Grabowsky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV. NOVA GORICA PDG, tel: 065/25-326 V petek, 5. maja, ob 11.30: BUTALCI v izvedbi Amaterskega mladinskega odra. Predstava bo se v nedeljo, 7. maja, ob 17. uri furlanija-julijska krajina ulturni dom r ®?es. 4. maja,, ob 16. uri (red G) bo na spo ou Verčeva kriminalka »Samomor kitov« p zija Marij Ursic. oziovitev jutri, 5. maja (red H) ob 16. uri. "'edalisce Rossetti anes, 4. maja, ob 20.30 (red Četrtek) gosto ^ anje gledališča Eliseo in gledališča de gl: camminati z Shakespearovim delom iello«. Režija Gabriele Lavia. Nastopate ^tnberto Orsini in Franco Branciaroli. Pred-’ abonmaju: odrezek 10A (moder). Ze stava pbonente popust. Predprodaja je že v teku. tekj°v*tev iutri’ 5' maia’ °L 20.30 (red pe »l! 11 13' maia nastop Giorgia Gaberja i ah ^ensare chs Cera il pensiero«. Izver otirnaja. Predprodaja vstopnic pri blagajn gledališča Rossetti. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar Fonde«: v Četrtek, 11. maja, ob 20.30 film »Moliere«. V torek, 16. maja, ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano. V četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque. ČEDAD V Stolnici bo v ponedeljek, 8. maja, ob 20.30, v okviru prireditev »Ecco mormorar Fonde« na sporedu koncert ansambla The Hilliard Ensemble. [koroška SllOVlC 5- maja., ob 20. uri prireditev » te Gevvalt« (Proti nasilju), iudska Sola Mohorjeve: jutri, 5. maja, J Pomladansko srečanje. Vabljeni st; Pnjatelji sole. šKQFigE Jutri, 5- maja, ob 20. uri »Prikrita op o vsakdana«. SELE V gostilni Malle bo jutri, 5. maja, ob 20. uri Oldie-veCer. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: Rembetiko: Lakis und Achvvach in Dvojezični zbor Pedagoške akademije Celovec. RAZNE PRIREDITVE [SLOVENIJA GALERIJA ŠOU KAPELICA, Kerenikova 4 5- mai«, ob 21. mi: projekt OPNA v okviru cik-® CUKRARNA avtorjev Marka Košnik Viranta in Bučar. V izvedbi Instituta Egon March. Ponovit-•’8i' bi 9. maja, ob isti uri. VIKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 TaK-tL™)3' °b 17. uri: PET LET PARLAMEN-DEMOKRACIJE V SLOVENIJI. Prireditev Li-snrU ^ T^dmije in Liberalne demoracije, na kateri dr JANEZ DRNOVŠEK. JOŽEF SKOLC, Bavtad KUŠLAN, dr. DIMITRIJ RUPEL, IGOR žpJDAR. mag. VIKTOR ŽAKELJ, dr. SLAVOJ ZI- goSkovac™' “ *• B°- ^SJNJA vzgojiteljska sola, peljeva ploščad 16 eblk ■ ’6' ™ia’ °b 9.30: POMLADNI ZIV-ZAV. Po Pravljici Trije prašički se bodo otroci vkljuci-orom-^3611® dejavnosti, v veliki telovadnici pa bodo etoizirane Sportno-rekreativne igre. Starši in otroci - ne pozabite copat! CELJE KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 Danes, 4. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige (ob diapozitivih) DANILA JELENCA -Četrt stoletja v Afriki: Etiopija in Eritreja. CERKNICA Danes, 4. maja, dvorana Glasbene Sole Frana Gen biča ob 19. uri: literamo-glasbeni večer ob 50-letni-ci osvoboditve Notranjske. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V petek, 5. maja, ob 19.30: UMETNIŠKI VEČER - Uradna otvoritev IB. FESTIVALA PLESA EM GLEDALIŠČA. NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Danes, 4. maja, ob 19. uri: pogovor z zunanjim ministrom ZORANOM THALERJEM na temo Slovenija kam in kako? PORTOROŽ AVDITORIJ, Senena pot 10 V soboto, 6. maja, ob 20. uri: premiera baletne skupine KUD KAROL PAHOR PIRAN. FURLANIJA-JULIJSKA krajina z lna dvorana Filozofske fakultete (UL Laz-bn etto Vecchio 8): danes, 4. maja, ob 11. uri Predaval prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu na temo »Usoda Rusije v poeziji Maksimiljana VoloSina (1877-1932). Danes, 4. maja, ob 20. uri bo v Mestni galeriji v Ljubljani otvoritev fotografske razstave TOŠA DABACA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061 222-815 Danes, 4. maja, ob 19.30: ZVOKI ŠESTIH STRUN - GORAN LISTES - kitara. Program: Sar, Scarlatti, Rodrigo, D 'Angelo, Asencio, Turina, (dvorana SE). V petek, 5. maja, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent: John Neschling. Program: Steuermann, Mozart, Schumann, Mahler (GD). V ponedeljek, 8. maja, ob 19.30: koncert RITE KINKE (klavir), za srebrni abonma (dvorana SF) SLOVENSKA FILHARMONIJA V petek, 5. maja, ob 19.30: komorni koncert - ANDREJA GORIČARJA (klavir) in MATJAŽA KOBALA (klarinet). KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V petek, 5. maja, ob 23. uri: KLUBSKI GLASBENI VEČER s skupino PSVCHO PATH (Murska Sobota). CERKEV SV. DRUŽINE V MOSTAH Danes, 4. maja, ob 20. uri: baročni koncert, na katerem bodo nastopili TIBOR KEREKES (trobenta), TONE POTOČNIK (orgle) in NORINA RADOVAN (sopran). GROSUPLJE V petek, 5. maja, ob 20. uri, avla osnovne Sole: koncert ansambla LOJZETA SLAKA. KAMNIK V nedeljo, 7. maja, ob 15. uri: festival MUSIČA AETERNA. Nastopajo: MATEJA ARZEN (sopran), ZORAN POTOČAN (bas), SAMO VREMSAK (orgle). KOPER DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA Danes, 4. maja ob 20. uri: koncert KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, solist ALEŠ KACJAN (flavta). SLOVENIJA [ FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. GALERIJA AUSTROTEL, Miklošičeva 9 Razstava del BOŽIDARJA STRMANA - MIŠA je na ogled do 31. maja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Danes, 4. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave ilustracij MARJETE CVETKO. Razstava bo na ogled do 25. maja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO -Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja. CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19 Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Danes, 4. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ. Razstava bo na ogled do 25. maja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 4. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik JOŽETA KOTARJA. Razstava bo na ogled do 30. maja. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. KLUB B-51, Gerbičeva Sla Razstava MIRA KIAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. RA ZSTAVISCE VERONIKA Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca druge setovne vojne je na ogled do 14. maja. KRANJ MALA GALERIJA Danes, 4. maja bo 19. uri otvoritev razstave likovnih del, nastalih na likovni delavnici GO-STTUR 95. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Likovno delo BRANETA KOREZA - Sence 1995 je na ogled do 25. maja. GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borcid, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. SLOVENSKA VAS PRI MOKRICAH GALERIJA HAMER Danes, 4. aprila, bo ob 18. uri otvoritev razstave UTRINKI GOTSKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA, ki sta jo pripravila Restavratorski center Republike Slovenile in siikarlvan Bogovčič. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja. TACEN Danes, 4. maja, bo ob 16.30 v dnevnem prostoru Srednje policijske sole otvoritev razstave VARSTVO NARAVE NA SLOVENSKEM. Razstava bo na ogled do 11. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Tffsr Tržaška knjigarna: do 11. maja razstavlja sarajevski slikar Mihridžan KulenoviC Mimica - »Korenine«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Studio PHI- UL S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione«. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. Galerija Cartesius: v soboto, 6. maja, ob 18.30 otvoritev razstave Armanda Depetrisa. Galerija Art Light HaU: juti, 5. trn., ob 18, uri otvoritev razstave skulptur Antonia Volpicelbja. Art Galery :Do 12. t.m. je na ogled razstava slikarja Pierpaola Ciana. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30, 15-18. MACKOUE Srenjska hiša: Se jutri, 5. t.m., je na ogled likovna razstava Mitje Zonta. Gostilna »Stalletta« pri Sv, Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. GORICA Kulturni dom: do 10. maja je na ogled razstava goriškega slikarja Canelle. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. SPETER Beneška galerija: do 20. maja je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. KOROŠKA TINJE Na ogled so dela Gaiya Bikovnika iz New Yorka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 9. maja ob 20.30 (red A) premierska predstava opere U. Giordana »Fedo-ra«. Režija Beppe De Tomasi. Ponovitve: v četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v Četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Miela V nedeljo, 7. maja, ob 18. uri koncert »Trieste e Napoli... una canzone marinaresca marinariello«. Pivnica Forst Europa Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo danes, 4. maja. Discobar Makaki Jutri, 5. maja, ob 21.00 - polfinalno tekmovanje z naslovom »Protagonisti 95» v petju, glasbi in plesu za skupine in soliste. Trg Zedinjenja Italije V nedeljo, 7. maja bo na sporedu koncert godbe na pihala gledališča Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda. GORICA Komorna dvorana SCGV (Drevored 20. septembra 85} SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v ponedeljek, 15. maja, ob 20.30 »Slovenski skladatelji«. MENJALNIŠKI TEČAJI 3. maja 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj zal ATS) (tečaj za 100 HI) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,25 81,20 11,21 11,50 6,45 6,88 A banka Koper 79,90 81,15 11,10 11,50 6,37 6,77 A banka Nova Gorica 80,15 81,20 11,20 11,50 6,45 6,78 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 - - - - - - Banka Noricum d.d., t: 133-40-55* 80,20 81,00 11,30 11,50 6,35 6,75 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,15 81,19 11,20 11,60 6,56 6,78 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 - - - - - - Come 2 us* 80,60 80,95 11,35 11,45 6,60 6,75 Tel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Credifanstalt d. d. 80,30 81,40 11,30 11,60 6,30 6,90 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,01 81,05 11,43 11,45 6,70 6,74 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,87 80,93 11,41 11,43 6,66 6,69 Kompas Hertz Celje* 80,50 80,90 11,25 11,43 6,40 6,60 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje* 80,45 80,80 11,25 11,43 6,40 6,60 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,45 80,80 11,25 11,43 6,40 6,60 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,45 80,80 11,25 11,43 6,40 6,60 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,30 80,80 11,25 11,43 6,35 6,60 Tel: 064/741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 80,45 80,80 11,25 11,43 6,40 6,60 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-196 Kompas Hertz Maribor* 80,45 80,80 11,25 11,43 6,40 6,60 Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,45- 10,97 11,60 6,35 6,80 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250* 80,20 81,10 11,32 11,50 6,56 6,74 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,30 81,20 11,28 11,48 6,40 6,90 Postna banka Slovenije* 78,90 80,90 10,70 11,40 5,97 6,70 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,00 81,05 11,45 11,46 6,66 6,69 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,40 80,90 11,25 11,43 6,50 6,67 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,50 80,95 11,34 11,45 6,50 6,80 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,62 80,85 11,42 11,44 6,40 6,70 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,45 11,20 11,65 6,35 7,00 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,20 81,18 11,26 11,49 6,56 6,75 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,75 81,04 11,35 11,45 6,45 6,75 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,60 81,20 11,30 11,48 6,40 6,90 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,50 81,10 11,35 11,48 6,50 6,90 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,65 81,15 11,35 11,50 6,60 6,87 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,25 81,25 11,26 11,54 6,35 6,61 SKB d.d.,*** 80,10 81,10 10,60 11,65 6,30 6,70 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,65 80,85 11,40 11,48 6,55 6,65 SZKB d.d. Ljubljana 80,50 81,25 11,32 11,52 6,46 6,87 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 - - - - - - Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,92 80,95 11,42 11,44 6,65 6,69 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Tečaji veljajo na dan objave:* Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 3. MAJ 1995 valuta v URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1635,00 1705,00 nemška marka 1190,00 1240,00 francoski frank 334,00 347,00 holandski gulden 1064,00 1107,00 belgijski frank 57,70 60,00 funt šterling 2645,00 2753,00 irski šterling 2686,00 2795,00 danska krona 302,00 315,00 grška drahma 7,20 7,60 kanadski dolar 1203,00 1252,00 japonski jen 19,60 20,40 švicarski frank 1445,00 1504,00 avstrijski šiling 169,20 176,10 norveška krona 264,00 275,00 švedska krona 224,00 233,00 portugalski escudo 11,20 11,70 španska pezeta 13,30 14,00 avstralski dolar 1193,00 1242,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 14,00 15,00 hrvaška kuna 323,00 350,00 3. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1645,00 1690,00 nemška marka 1206,00 1241,00 francoski frank 336,00 351,00 holandski gulden 1071,00 1099,00 belgijski frank 58,10 59,30 funt šterling 2661,00 2751,00 irski šterling 2708,00 2798,00 danska krona 305,00 313,00 grška drahma 7,30 7,90 kanadski dolar 1209,00 1254,00 švicarski frank 1464,00 1494,00 avstrijski šiling 170,50 175,50 slovenski tolar 14,50 15,30 3. MAJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Hiberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,30 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 15,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 - francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira . 0.8365 švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 4.5.95 Nakupni Prodajni L REDNI tečaj za DEM 8121 81.48 2. Banka nuš podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. V Podrobneje informacije: leL 17-18452,302-326 in 302-315 V MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 082 z dne 4. 5. 1995-Tečaji veljajo od 4. 5. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd Sint lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 81,7158 1153,7203 393,4208 82,0526 2063,1254 2626,5929 2275,9476 8116,7889 6,7053 134,1867 7249,6723 1798,9239 76,6306 1530,0147 9842,4182 179,9655 111,5734 148,5332 90,7132 81,9617 1157,1919 394,6046 82,2995 2069,3334 2634,4964 2282,7960 8141,2125 49,8975 183,3645 6,7255 2250,0000 134,5905 7271,4868 1804,3369 76,8642 1534,6186 9872,0343 180,5070 111,9091 148,9801 90,9862 82,2076 1160,6635 395,7884 82,5464 2075,5414 2642,3999 2289,6444 8165,6361 50,0472 183,9146 6,7457 134,9943 7293,3013 1809,7499 77,0918 1539,2225 9901,6405 181,0485 112,2448 149,4270 91,2592 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4.5.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 833,473 813,209 1,646,681 _ 8 111.1297% 10 3.4278% ID '.7788% 150,000 83,347 81,321 164,668 Tečajnica borznega trga st.: 79 Datum: 3. 5. 1995 UieUAVL STOCK UCHANCL r«c Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štaal[3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Mas. Min. im sit TTiTTi * 1 F;WiW iratirr LEKC 796 (4.5.93) 11.500 24.4. 11.400 12.100 PRB 1.000 (6.6.94) 12.932 0,25 3.5. 12.910 13.340 12.940 12.920 427 SAL 500 (7129.8.94) 20.614 2,56 3.5. 20.510 20.840 20.800 20.350 5.566 SKBR 458 (16.5.94.) 31.984 ,58 3.5. 31.970 32.080 32.1500 31.520 4.392 2SE M1 BSE ISO! 3,0 4.(31.12.94) 98,2 ,13 3.5. 98,2 98,8 99,3 98,1 7,344 iS02 9,5 8.(1.10.94) 103,3 ,08- 36. 103,2 103,5 103,5 103,2 934 $S08 5,0 3.(30.11.94) 82,6 1,67- 3.5. 83,5 83,9 83,9 81,9 13.972 8S11 7,0 4.(15,1.95) 90,0 7.4. 84,0 89,0 RSllD 8,0 4.(31.12.94) 96,5 ,37 3.5. 96,2 96,5 96,5 43 1SL2D 9,5 8.(1.10.94) 101,3 26.4. 100,5 104,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,7 ,65- 3.5. 95,4 95,8 95,8 95,6 6.655 2SE smsa 25EB5 3TBR 11,010 ,71- 3.5. 10.400 12.000 11.010 11.010 55 m 10.000 (1.6.94.) 115.352 6,04 3.5. 113.100 117.650 118.500 110.700 7.383 FMD M IS.M- 9,27 3.5. 15.250 15.250 15.000 1.121 M 20.500 24.4. 22.000 MR 15.300 14.4. 14.500 15.800 4KZ 218 (30.3.93.) 8,850 ,34 3.5. 8.840 9.000 8.850 8.850 407 « 4.000 |8)(10.6.94.) 3.689 3,26 3.5. 3.700 3.790 3.800 3.635 956 im (5) 759,0 1,22 3.5. 756,0 759,0 759,0 759,0 951 riTiTU^JKI 2SE SICTTg IS3i 3BB23 KBTP 4000 (23.5.94) 30.419 1,40 3.5. 31.050 31.900 32.000 30.000 852 'FNP 31.065 26.4. 30.400 31.000 1GSP (6) 524,1' 1,32- 3.5. 550,0 900,0 611,0 520,0 58 JBKP 11.300 3.5. 10.500 12.000 11.300 11.300 34 WP 41.100 ,24 3.5. 40.900 41.100 41.100 41.100 41 »ir.ie |J.WU H12,0 4.| .11.941 98,OA 3.5. 95,5 98,0 98,0 17 IZG 11,0 4.(1195) 89,9A ,06- 3.5. 89,0 93,8 89,9 89,9 13 a 12,0 6.(1.12,94) 98,6 26.4, 98,6 'LJ 12,0 7.(1195) 98,8A ,03 3,5, 98,9 98,9 98,9 12 KM 10,0 1.(16.94) 95,4 24.4. 94,2 95,5 1SGS1 10,0 4.(1.6.94) 66,9" 254. 74,3 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 79/95-3. 5. 1995 Vrednost. papir nt: ex kupon št.dat(3) enotni tečaj % sprem dalum povpraš ponudba Max. Min. imsrr iT*f5l GEAR GRDO HBR0 ER RDR0 SGSR 119 (8.3.94.) 4.000 32.500 3.199A 3.499A 17.400 235.0 16,89- ,29- 18,76 19.4. 31.3. 3.5. 3.5. 26.4. 3.5. 1.500 210,0 1.201 3.401 10.100 235,0 4.400 15.000 3.200 3.500 17.500 370.0 3.199 3.499 235,0 3.199 3.499 235,0 6 437 59 HBP0 OOK8PI KBPP UBKC 3,041A 30.000 5.200 ,16 3.5. 18.4, 14.4. 3.042 3.300 1.001 3.000 3.200 32.500 5.300 3.041 3.041 3 ■Refi] GORO LOK ML)0 OSMO 0LS0 ONM OPO UBKK mo 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.95) 2.(15.4.95) (1.10.94) 98,OA 88,0 93,OA 84.0 87,2 90.0 86.1 80,0 98,5 ,85 ,43- 3.5. 26.4. 3.5. 5.4. 3.5. 3.5. 13.4. 15.3. 30.1. 97,9 88,0 93.0 80.0 85,3 90.0 65.0 25.0 92.1 100,0 94.9 96.0 87,3 9U 90.0 99.9 98.0 93.0 87,3 90.0 98.0 93.0 87,3 90.0 89 27 4.367 1271 80 dnevni (vSIT) 90 dnevni (v SiT) 120 dnevni (v SIT) ' 35H BSB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95) del nat. bona (v Sil) NBSl del nat bona (v SIT) NBS2 99,2 52.984 22.924 ,48 11,8 3.5. 17.3. 3.5. 99,1 45.000 23.390 99,3 23.560 99,3 23.990 99,1 20.000 23.817 230.727 ■ »I7iTinnnnnw-.iiiifl:djetij ire _ banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Credifanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, LfT in CHF so dob vefavri tečajnici Banke Slovenje, pri drugih va oziroma zmanjšano za OSSodstotne točke. Tt do ECU = 30.000 na dan. Pri ve^h privih in nak * Banke, Id objavjamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM šeni na podle utah pa je razi Bčaji veljajo zc upihsetečq kupovati h Dogoje nakup 81,25 81,35 81,20 81,35 gi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov jdodvsporazurr xodajati tujo vak a ali prodaje. 81,55 81,50 81,50 81,55 ev po trenutno gnije povečano predejo deviz XJ. jto po objavje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 3. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1664,440 ECU — 2213,710 — nemška marka — 1210,500 — francoski frank 339,340 — funt šterling holandski gulden — 2685,070 1081,090 — belgijski frank — 58,690 — španska pezeta 13,532 — danska krona — 307,660 irski funt — 2723,190 — grška drahma — 7,418 — portugalski escudo — 11,428 — kanadski dolar — 1224,128 — japonski jen švicarski frank — 20,005 1467,760 — avstrijski šiling — 172,040 — norveška krona — 268,500 — švedska krona 228,550 — finska marka — 391,910 — avstralski dolar — 1220,370 — 3. MAJ 1995 V ŠILINGIH J valuta nakupni prodajni _ ameriški dolar 9,4500 9,9500 kanadski dolar 7,000 7,4000 funt šterling 15,3000 16,1000 švicarski frank 835,0000 867,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 194,0000 202,0000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,5000 716,5000 italijanska lira 0,5680 0,6020 danska krona 175,0000 183,0000 norveška krona 155,5000 159,5000 švedska krona 129,7000 136,3000 finska marka 223,0000 233,0000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,7300 8,1700 japonski jen 11,3000 11,8000 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOGOMET / FINALE POKALA UEFA V prvi tekmi tesna zmaga Parme Juventus je bil v drugem polčasu boljši Parma - Juventus 1:0 (1:0) Strelec: Dino Baggio v 5. minuti. PARMA: Bucci, Benarrivo (Mussi od 9. 5ln,)> Di Chiara, Minotti, Apolloni, Couto, ln' Dino Baggio, Sensini, Zola (Fiore od 89. ^0, Asprilla. ^ ^DVENTUS: Rampulla, Fusi (Del Piero od • min.), Jami, Tacchinardi, Carrera (Maroc-^m od 46. min.), Sousa, Di Livio, Descham-Ps’ Vialli, Roberto Baggio, Ravanelli. SODNIK: Lopez Nieto (Španija) PARMA - Juventus si je v neskončnem '•'oboju s Parmo praktično že zagotovil na-'0V državnega prvaka, osvojitvi pokala Uefa Pa je po prvi finalni tekmi bližja Parma, Ce-prav je sinočnja tekma v bistvu vendarle P^azala, da so TurinCani bolj homogeno Na stadionou Tardini v Parmi se je zbralo •000 gledalcev. Neprodanih je bilo samo . vstopnic, blagajmk Parme pa je vknjižil oraj poldrugo milijardo lir dobička. Parma v bistvu nastopila s svojo najboljšo posta-°’ v kateri je diskvalificiranega Crippo ^strežno nadomeščal Argentincec Nestor , ensini. Nasprotno, Juventusovo obrambo so azni in poškodbe popolnoma zdesetkale. Kot prosti branilec je nastopil vezni igralec Tacchinardi, ob njem sta krilna pasova pokrivala Jami in Fusi. Moštvi se nista niti še dobro ogreli, ko je Parma že povedla. Zola je z mojstrsko diagonalno podajo po zraku omogočil Dinu Bag-giu, da je neoviran prodrl v kazenski prostor in s spretnim lobom ukanil Rampullo. Malo zatem je Juventusov Francoz Deschamps grobo podrl Benarriva in si prislužil rumeni karton, zaradi katerega ne bo mogel igrati na povratni tekmi. Se slabše jo je skupil Benarrivo, ki je moral zaradi zvitega gležnja zapustiti igrišče. Juventus si je po Parminem zadetku kmalu opomogel in zaCel pritiskati. Toda Roberto Baggio ni bil razpoložen. Dva njegova prosta strela iz ugodnega položaja sta se odbila od živega zida, soigralci pa tudi sicer od njega niso imeli nobenih posebnih koristi. Najboljšo priložnost je pripravil Vialli, ki je v kazenskem prostora dobro podal Ravanelliju, ki je za las streljal mimo vrat. Asprilla je bil v protinapadu stalen trn v peti Juventusove obrambe, toda prvi polčas se je končal brez drugih priložnosti. Pin pa si je zaradi nepotrebnega prekrška zapravil možnost igranja na povratni tekmi. Dinamična tekma se je v drugem polčasu še bolj razživela. Moštvi sta igrali zelo odprto, po nevarnem strelu z glavo Asprille pa so gostje vse bolj stopnjevali pritisk in imeli veC priložnosti za gol. Bucci je dvakrat odločilno posegel po strelih Marocchija (od daleč) in Viallija (iz neposredne bližine), po silovitem prostem strelu Jamija pa so se domačim navijačem še bolj naježili lasje. Pobudnik skoraj vseh Juventusovih akcij je bil Portugalec Pau-lo Sousa. Zadnjo dobro priložnost za Juventus je imel Del Piero. Proti koncu so gostom nekoliko pošle moči, tako da niso bili več nevarni, gostitelji pa še manj. Zaradi opominov bosta drugo tekmo (Cez dva tedna) s tribun gledala tudi Tacchinardi in Sensini. Po tekmi je bil trener Parme Nevio Scala zelo zadovoljen z rezultatom: »Izredno pomembno je, da Juventus tu pri nas ni dosegel gola«, se je tolažil, poudaril pa je tudi, da sta bili obe moštvi v drugem polčasu vidno utrujeni, potem ko sta v prvem delu dali resnično vse od sebe. Na sliki (AP): tako je Dino Baggio v 5. minuti ukanil Juventuisovega vratarja Rampullo NBA / KUKOC POPELJAL BULLSE DO DRUGE ZMAGE NAD HORNETSI . ^ košarkarski NBA ligi so ir k 1niostva že po treh tek-kT*1 končnice priborila uvr- stitev , v četrtfinale. Na Vzho-je Indiana izločila Atlan-5 113 Zahodu je San Anto-- 0 Poslal predčasno na Indiana, San Antonio in Phoenix v četrtfinalu Na Vzhodu Pacersi izločili Atlanto - Na Zahodu so Spursi še tretjič premagali Denver, Sunsi pa Portland počitnice Denver, Phoenbc pa ravno tako Portland. Atlanta (6) - Indiana (2) 89:105 (0:3 v zmagah, kval. Indiana. Blaylock 20-5 trojk; RMiller 32, MJackson 19, Smits 17) Pacersi so se po hitrem postopku prebili v četrtfinale, kjer jih čaka zmagovalec dvoboja med New Torkom in Clevelandom. Atianta je bila enakovreden tekmec do tretje Četrtine, nato pa je Reggie Miller in zapisal zgodbi besedo konec. Chicago (5) - Charlotte (4) 103:80 (2:1 v zmagah. Jordan 25, KukoC 22 - 9:10 iz igre, Pippen 14; L. Johnson 22, Mouming 13) »Super trio« Jor - Pi - Kuk je ponovno zmlel Hometse. Matchvvinner je bil tokrat Toni Kukoč, ki je v tretji četrtini dosegel kar 14 točk in tekmo konCal z enim samim zgrešenim metom. Denver (8) - San Antonio (1) 95:99 (0:3 v zmagah, kval. San Antonio. D. Robinson 24, A.Johnson 24, El-liott 18) Prodor Elliotta 30 sekund pred koncem je Spursom zagotovil še tretjo tekmo proti Nuggetsom, ki so le nekaj sekund prej izenačili s trojko Ellisa. Denver je z vsemi močmi skušal zaustaviti goste. Ozračje v dvorani in na tribunah je bilo razgreto. Sodniki pa Nuggetsom niso dovolili grobe igre. Dosodili so jim pet tehničnih napak in izključili trenerja Bickerstafia. Portland (7) - Phoenbc (2) 109:117 (0:3 v zmagah, kval. Phoenbc. Strickland 21, C.Robinson 19; Barkley 47 -met iz igre 16:26,12 skokov) Sunsi so še osmič zapored letos premagali Blazer-se, tokrat pa ima nedvomno največ zaslug »Sir« Charles (na sliki), ki je bil kratkoma-lo neustavljiv. Barkiey je občasno igral v Jordanovem slogu, občasno pa kot Olajuvvon ali 0’Neal. Po tekmi pa je dejal: »Nisem si želel ostati v Portlandu še do petka...« MVP V OBRAMBI: Ce je Shapuille 0’Neal segel po nagradi za najboljšega strelca rednega dela sezone, je priznanje za najboljšega obrambnega igralca prejel Dikembe Mutombo. Den-verjev center afriškega porekla (rojen v Zairu) je prejel 45 preferenc. Sledila sta mu Pippen (16) in Olajuvvon (13), zmagovalec zadnjih dveh sezon. Mutombo je zmagal tudi v blokadah (povprečno štiri) in bil drugi na lestvici skokov s povprečjem 12, 5 na tekmo (za Rodmanom, seveda). Vanja Jogan NOVICE ■ H ■ ■ m mm ■ ■ Botra in Kobtig preprečila slavje Pingvinov NEW YORK (STA/AP) - Peter Botra je dosegel dva gola in s 34 zadetki prevzel vodstvo v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL, Olaf Kolzig pa je ubranil 36 strelov na tekmi VVashington Capitals -Pittsburgh Penguins, ki so jo dobili Capitalsi s 7:2. S tem je VVashington preprečil Pingvinom, da bi še lahko posegh po prvem mestu na vzhodu. Quebec si lahko po zmagi nad Hartfordom že zagotovi najboljše izhodišče za končnico na vzhodu. Rezultati torkovih tekem: Philadelphia - N. Y. Islanders 2:0, Florida - N. Y. Rangers 4:3, VVashington - Pittsburgh 7:2, Los Angeles - VVinnipeg 2:1; vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: **Philadelphia 60, *New Jersey 52, * VVashington 52, *N. Y. Rangers 47, Florida 44, Tampa Bay 37, N. Y. Islanders 35; severovzhodna divizija: *Que-bec 63, *Pittsburgh 61, *Boston 55, *Buffalo 49, Hartford 43, Montreal 43, Ottavva 21; zahodna konferenca - centralna divizija: ***Detroit 68, *St. Louis 61, * Chicago 51, * Toronto 50, Dallas 42, VVinnipeg 39; pacifiška divizija: **Calgary 53, *Vancouver 47, San Jose 41, Los Angeles 41, Edmonton 38, Anaheim 35 (* - že v končnici, ** - prvak skupine, *** - prvak vzhoda ah zahoda). Zmaga Jamu, Armstrong še vodi CHARLOTTE (STA/AFP) - Šesto etapo kolesarske dirke Tour du Pont v ZDA od Galaxa do Charlotte, dolgo 223.7 kilometra, je dobil Francoz Fravmck Jamo, ki je bil v Sprintu močnejši od Avstralca Rob-bieja McEvvena in Belgijca Jeana-Pierra Hevnde-rickxa. American Lance Armstrong je v cilj prišel z glavnino v istem Času kot zmagovalec in brez težav obdržal vodstvo v skupnem seštevku dirke pred Italijanom Andreo Peronom in lanskim zmagovalcem Rusom VjaCeslavom Jekimovom. Skupni vrstni red: 1. Armstrong (ZDA) 24:13:52, 2. Peron (Ita) + 2:43, 3. Jekimov (Rus) + 2:53, 4. Te-terjok (Rus) + 6:10, 5. Madouas (Fra) + 6:40, 6. Ya-tes (VB) + 6:44, 7. Nardello (Ita) + 7:46, 8. Mejia (Kol) + 8:43, 9. Ballerini (Ita) + 8:56, 10. Citracca (Ita) +10:04. Conner z jadrnico PACF95 SAN DIEGO - Dva dni pred velikim finalom, v katerem se bosta pomerila Peter Blake in Dermis Conner, je slednjemu uspelo prepričati predstavnike vseh treh ameriških sindikatov, ki so se borili v predtekmovanju, da z jadrnico Starš & Stripes ne more ubraniti najdražje jadralne lovorike na svetu. Conner se bo tako z novozelandsko jadrnico Black Magic spopadel z najhitrejšo ameriško jadrnico, to pa je PACT‘95, s katero je nastopala ekipa Young Americe. Branilci naslova so tako spet privlekli iz rokava novo karto, za katero pa so našli tudi opravičilo. Zaradi pravila, da lahko vsaka ekipa na tekmovanju nastopi z dvema jadrnicama, in ker je Conner doslej jadral samo z eno, lahko torej v finalu nastopi z drugo. Ker pravilo ne govori o tem, da druge jadrnice prej ne sme uporabljati kakšna draga ekipa, je tekmovalna žirija zavrnila pritožbo Avstralcev in razsodila v prid Dennisa Connerja. Peter Blake, ki se je na svoji poti do finala 38-krat pojavil na regatnem polju in izgubil samo dve regati, se bo tako pomeril z najboljšim, kar ta čas premore Amerika. Young America je doslej dokazala, da je nedvomno najhitrejša ameriška jadrnica, Connerjeva posadka pa najbolj izzurjena. I hoKEJ NA L EDU / SP Finci šele v drugi četrtini strti odpor Francozov STOCKHOLM - V ^ugi Četrtfinalni tekmi So Finci prepričljivo pre-magali Francoze, ki so ae X®e do polovice druge stjine uspešno upirali tavoriziranim Skandinavcem. V 28. minuti je I11fLeŽ0 inskega vratarja v francoskem dresu Y16-nena prvi zatresel Jutila, Pa sta Keskinen in uehtera v 30. minuti zapečatila usodo Franco-zov. V drugem delu tek-nie so na ledu prevlado-vali Finci, rezultat 5:0 Pa je spričo stoodstotnih Pnložnosti, ki jih Finci niso znali spremeniti v zadetke, še dokaj ugo-nen za poražence. V prvi tekmi v boju za obstanek v skupini A 80 Avstrijci s 4:0 premagali Švicarje, boj večnih tekmecev Rusije in (-eške pa je minil v zna-jfrenju taktiziranja obeh renerjev, saj je Ludek “Ukac prvi napad z izkušenim KuCero »žrtvoval« in z njim uspešno onemogočil ruski tretji napad Berezin, Bikov, Homutov. Finska - Francija 5:0 (0:0,4:0,1:0) STRELCI: 1:0 (28) -Jutila, 2:0 (30) - Keskinen, 3:0 (30) - Niinimaa, 4:0 (39) - Lehtera, 5:0 (46) - Lehtinen. IZKLJUČITVE: Finska 14 minut, Francija 18 minut. Avstrija - Švica 4:0 (1:0, 3:0, 0:0) STRELCI: 1:0 (18) -Pušnik, 2:0 (21) - Kalt, 3:0 (33) - Pušnik, 4:0 (39) - Kerth. IZKLJUČITVE: Avstrija 12 minut, Švica 18 minut. Češka - Rusija 2:0 (1:0, 0:0,1:0) STRELCA: 1:0 (9) -Kučera, 2:0 (46) - Vejvo-da. IZKLJUČITVE: Češka 6 minut, Rusija 4 minute. NOGOMET / ZANIMANJE V SEVERNI AMERIKI RASE »Neuradnih« prvenstev kar mrgoli FIFA pa počasi uresničuje načrte Po letu 1984, ko se je izpela North American Soccer League, profesionalni nogomet v ZDA ni našel plodne zemlje. Zvrstili so se številni poskusi, a vsak je propadel v teku dveh ali treh let. Toda po minulem svetovnem prvenstvu si med Američani tudi nogomet vse bolj utira pot, celo na univerzah sta se oranžna košarkarska in football-ska jajčasta žoga morala sprijazniti s Cmo-belo nogometno. Zakaj torej FIFA ni zadovoljna s »pomundial-skim« razvojem dogodkov? Uradno prvenstvo pod okriljem krovne nogometne organizacije letos aprila ni startalo, luC dneva bo zagledalo šele naslednje leto. Različnih prvenstev kljub temu kar mrgoli: ZDA so pač ZDA (z vsem kar spada pod pojem skrajnega liberalizma vred) in pobudnikom teh lig še zdaleč ne pade na misel, da bi morebitni dobiček delili z Blatterjem in Have-langejem. Trenutno so v teku kar štiri različna prvenstva, od katerih dva na številčno bolj skromni in eden na kakovostno dobri ravni. Četrta organizacija (USISL - United Systems of Indipendent Soccer Leagues) je v zadnjih dveh letih doživela pravi »boom«. V njej igra kar 57 ekip, razdeljene so po zemljepisnem kriteriju, razen običajne prisotnosti nekaj kanadskih moštev, pa igrajo v njej tudi ekipe iz Portorika, Mehike in Havajev, kar je res neobičajno. Za razliko od Japonske, kjer popularizacija nogometa napreduje pod pričakovanji zaradi nekakšne kulturne izolacije, na katero se morajo privaditi tuji nogometaši, so lahko Združene države zanimive tudi iz vidika osebne življenske izkušnje. Za čas lanskega SP je kar precej uglednih igralcev pokazalo zanimanje za igranje v ZDA. Med temi švedski vratar Ravelli in Kolumbijec Valderrama. Zdaj se za to ogreva tudi Klinsmann, 29-letni »najstnik«, ki je Združene države v mladih letih prepotoval z nahrbtnikom na rami. Jasno pa je, da je prihod zvezdnikov povezan z dejanskim začetkom uradnega prvenstva MSL (Major Soccer League), ki na papirju že obstaja. Pod predsednikovanjem Blatterjevega podrepnika Rothenberga se je vanjo že vpisalo deset klubov, vsak novi prišlec pa je dobrodošel. Glavna napaka, ki je MSL ne sme ponoviti, je t.i. »primer Cosmos«. Newyorški klub, ki je v sedemdesetih letih privabil Beckenbauerja, China-glio in celo Peleja, je imel velik odziv, zato pa so tem manjšega zanimanja bili deležni ostali, ki so večinoma propadli prav v želji, da bi na ekonom-skin ravni konkurirali Cosmosom. V Los Angeles je prišel Cruijff, ki pa je kovčke pospravil brž, ko je uvidel, da Cas nogometa v ZDA še ni napočil. Tega se vodilni v FIFI dobro zavedajo: zato so pripravljeni sami nuditi pogodbe tistim nogometašem, ki bi radi doživeli »American dream« in jih nato enakomerno porazdeliti po vseh ekipah. Zadnje novice prihajajo iz Kanade, kjer bo 29. maja startala Cana-da National Soccer League. Prve izvedbe se bo udeležilo skromno število šestih klubov, zato pa si je ekipa iz Toronta (last poslovnežev italijanskega porekla) omislila brata Diega Maradone Raula (na sliki) , ki je doslej igral za manj pomembne klube v Argentini, (dk) KOŠARKA / POLFINALE ZA ITALIJANSKI NASLOV Buckler strl odpor trdoživega Slefanela Bolonjčani bodo tako v finalu igrali z Benettonom Buckler - Stefenel 87:79 (45:29) BUCKLER BOLOGNA: Brunamonti 5 (3:4), Dani-lovid 24 (8:10), Coldebella 6 (3:4), Abbio 2, Moretti 20 (6:6), Bmelli 10, Batti-sti, Morandotti 6 (4:4), Ca-rera 5 (1:2), Binion 9 (1:4), trener Bucci. STEFANEL MILAN: Bodiroga 23 (10:10), Gen-tile 16 (5:5), Portaluppi, Fučka 7 (5:6), De Pol 4, Sconochini 18 (7:8), Alberti, Palmer 4, Pessina 6 (4:4), Cantarello 1 (1:2), trener Tanjevič. SODNIKA: Teofili in Grossi. PM: Buckler 26:34, Stefanel 33:36. SON: Buckler 28, Stefanel 25. PON: Careca (37), Bodiroga (40). IZKLJUČEN: Morandotti (31). TRI TOČKE: Buckler 6:13 (Moretti 3:5, Danilovič 2:4, Coldebella 1:2, Brunamonti 0:2); Stefanel 5:13 (Gentile 3:6, Bodiroga 1:4, Sconochini 1:1, Del Pol 0:1, Potaluppi 0:1). BOLOGNA - Bolonjski Buckler je sinodi po zelo dramatičnem 5. in odločilnem polfinalnem srečanju za italijanski naslov premagal milanski Stefanel in si je tako prislužil veliki finale, na katerem bo igral z Benettonom iz Trevisa. Sinočnja tekma se je nepričakovano »razživela« v zadnjih štirih minutah, saj je dotlej Buckler zanesljivo in skoraj suvereno vodil (prvi polčas se je končal kar s 16 točkami prednosti za domače moštvo). Nato pa se je pri Bucklerju nekaj zataknilo: gostitelji so popustili v obrambi, kar so gostje, predvsem z Bodirogo in Gentilejem, takoj izkoristi- NOVICE Bianchi še trener Interja MILAN - Zdaj je vest uradna. Ottavio Bainchi bo op (ah ostati na sedanji), Bianchi pa več, da z moštvom doseže v letošnjem prvenstvu uvrstitev v pokal Uefa. Potem, ko je Cantona zavrnil Interjeve ponudbe, je milanski klub na sledi mlademu asuPSV Eindhovna Ronaldu. Kazni v A ligi MILAN - Športni sodnik je v A figi diskvalificiral tri- Skuhravy (Genoa), Galderisi in Nunziata (Padova), Mandelh in Nicoh (Foggia), Paganin (Inter), Pedone (Bari), Piacentini (Roma) in Tarantino (Napoti). Med kaznovanimi dmgotigaši je tudi Rossitto (Udinese). Prva zmaga azzurrov Tianjin - Po porazoma s prvakom Švedsko in modno ■ Dejan Bodiroga ti in v zadnjih treh minutah zmanjšali razliko na same štiri točke (71:75). Minuto in 40 sekund pred koncem pa je uspelo Milančanom skoraj dohiteti domačine, saj so zaostajati le za dve točki (75:77). Tedaj pa je stopil v ospredje Saša Danilovič, ki je izredno točno izvedel vse proste mete, ki jih je imel na razpolago, in tako popeljal svoje moštvo do zasluženega slavja. Milančani so imeti 48 sekund pred koncem srečanja še možnost, da stanje nadoknadijo, saj si je hener Bucklerja prislužil tehnično napako. Gostje pa izredne priložnosti niso izkoristiti: Gentile je nerodno izgubil žogo ter domači košarkarji in z njimi navijači so lahko slaviti zmago. Pri zmagovitem moštvu sta bila najboljša Danilovič in Moretti, pri gostih pa Bodiroga in Sconochini. Buckler bo prvo finalno tekmo z Benettonom igral v soboto v Bologni. NOGOMET / TURNIR V TRICES1MU ZA ZAČETNIKE Proseška ekipa začela z zmago Zasluženo je premagala ekipo Nimisa Naši nogometaši že danes spet na igrišču Primorje Interland mis 1:0 (0:0) STRELEC: Merlak. PRIMORJE: Furlan, To-mizza, I. Križmančič, Pilat, Švara, Puzzer, V. Križmančič, Kante, Pavletič, Shajn, Merlak; Antonini, Mitič, Cauter, Suc. V 1. kolu turnirja v Tri-cesimu za deželni pokal »Franco Sgarban« za začetnike je proseško moštvo tesno, toda povsem zasluženo premagalo ekipo Nimisa. Čeprav je naša ekipa dosegla zadetek v drugem polčasu, je bila njena premoč več kot očitna predvsem v prvem delu srečanja, toda moštvo Nimisa se je zelo dobro branilo, tako da do zadetka ni prišlo. Tudi v drugem polčasu so imeti Prosečani stalno pobudo v svojih rokah in so kronali svojo premoč z lepim zadetkom, Ni- ki ga je dosegel Merlak. ODBOJKA / TRŽAŠKI POKAL V derbiju slogaši boljši od Bora Po izenačeni igri pa so v drugi tekmi klonili pred Volley clubom 3:1 premagala Češko. Dve točki je dosegel Jang Min, eno pa Costantini. Zenska vrsta (Bulatova, Negrisoti in Arrisi) je že premagala Kolumbijo, Kazakistan in Mehiko in se lahko uvrsti v prvo divizijo. Bor - Sloga 0:3 (11:15,3:15,4:15) BOR: Mauri 3+3, Bosari 0+1, Jančar 2+2, Lunazzi 1+0, Mikolj 4+1, Pečar 0+0, Pipan, Savarin 3+3. SLOGA: Šušteršič 6+0, Furlani 8+2, Peterlin 3+0, Stopar 0+1, Drasič 3+2, Ritossa 9+5, Mitič 3+3. V novoustanovljenem Tržaškem pokalu, nekakšni 2. moški diviziji, nastopa sedem ekip, med katerimi tudi Bor in združena ekipa Bora in Sloge. Naši ekipi sta se med sabo pomeriti že v uvodnem kolu, gladko pa je zmagala Sloga. Bor nastopa v tej kategoriji, razen Maurija, v glavnem z igralci letnikov ’80 in ’81 (v bistvu postava dečkov), slogaši pa s starejšo postavo (dva letnika ’78), kar se je na igrišču poznalo. V prvem setu so se Borovi dečki enakovredno upirali svojim nasprotnikom, nato pa sta večja izkušenost in boljše tehnično znanje nagnila tehtnico na nasprotno stran. Sloga je že s servisi spravila v hude težave borovce in na koncu suvereno slavila. (Dejan) Volley Club Trst - Sloga 3:2 (15:9, 9:15, 12:15,15:10,15:11) SLOGA: Šušteršič 3:0, Drasič 4:6, Ritossa 11:11, Mitič 8:3, Peterlin 1:5, Stopar 0:0, Furlani 7:10. Poldrugo uro je hajalo srečanje med popolnoma enakovrednima šesterkama, ki sta pokazati lepo in zrelo igro. Čeprav je združena ekipa doživela poraz, moramo pohvaliti celotno ekipo, ki je pokazala, da bo ostalim tekmecem v ligi trd oreh. Zlasti v drugem in hetjem setu so biti servisi učinkoviti, sprejem je bil skoraj brezhiben, napadi pa neubranljivi. Povedati je treba še, da so biti nasprotniki tudi leto ati dve starejši od Drasičevih varovancev. (Marij) Ostati izidi: Virtus - Volley club 0:3, Volley club - Ricreatori 3:0. Gol je padel po zelo lepi akciji Strajna in samega Merlaka. Prosečani bodo drugo tekmo igrati že danes, ko se bodo v Tricesi-mu ob 19. uri pomeriti s Paludesejem. NARAŠČAJNIKI T .urinim - Mladost 3:1 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: D. Ferletič iz enajstme-trovke. MLADOST: D. Devetak, Sergo (M. Ferletič), Moro, M. Jarc, Zanier, Peric, Rosano (Mikluš), Jelen, M. Devetak, D. Ferletič, Flore-nin. Na zaostalem srečanju v Ločniku je doberdobska Mladost z eno izmed svojih slabših letošnjih predstav zasluženo izgubita. Naši ekipi je bil usoden zlasti drugi polčas, ko naši fnatje niso znati zaustaviti razigranih gostiteljev. Vsi trije zadetki pa so padli po napakah obrambe. Tudi na tem srečanju je bilo jasno opaziti, da naša ekipa igra brez motivacij, saj je precej nogometašev utrujenih od dolge in naporne sezone. CICIBANI Staranzano - Mladost 5:0 (3:0) MLADOST: Pernarčič, Otgianu, Ponzetta, Peric, Camieli, Nikolič, Frando-tič, Legiša, Bressan, Bagon. V Starancanu so mladi doberdobski nogometaši doživeti visok poraz. Mladost je igrala dokaj dobro le prvih 10 minut, nakar so naši nogometaši zagrešiti dva avtogola in se popolnoma demoralizirali. To je izkoristil nasprotnik, ki je nato še trikrat potresel mrežo doberdobskih vrat. Na tej tekmi je bilo jasno videti, da je večina naših nogometašev še neizkušenih in da jih čaka še ogromno dela, če bodo hoteti doseči boljše rezultate. Glede srečanja v Staran- canu pa je bilo gotovo zelo spodbudno to, da je obleklo dres Mladosti kar 17 mladih igralcev, kar daje dobro upati za prihodnjo Tudi Primorje na turnirju cicibanov v Cervinjanu Cicibani Primorja so se udeležili kakovostnega turnirja v Cervinjanu, kjer so nastopile močne ekipe iz naše dežele. Tako v polfinalu kot v finalu so naši nogometaši sicer izgubili, ta turnir pa je bil zanje gotovo zelo koristna izkušnja za bodoče nastope. Na polfinalni tekmi proti Gemoneseju so Prosečani zdržati le prvih 10 minut in v tem delu so celo imeti zelo ugodno priložnost za zadetek. Nato so igralci Gemoneseja, v glavnem po zaslugi svojega kapetana, prevzeti pobudo v svoje roke in v prvem polčasu dvakrat potresli Primorjevo mrežo, v drugem delu tekme pa so bili uspešni še štirilrat. Tudi v tekmi za 3. mesto proti ekipi Muscoti iz Palmanove je Primorje v uvodnem delu dobro igralo, nato je dobilo dva zadetka. V drugem polčasu so naši zelo dobro začeli, nato so malce popustiti in prejeli še en gol. Turnir je osvojil tržaški San Luigi, ki je v velikem finalu z 2:1 premagal Ge-monese. Polfinale: Gemonese -Primorje 6:0 (2:0) Za 3. mesto: Muscoti Palmanova - Primorje 3:0 (2:0) PRIMORJE: Kante, Scicardi, Furlan, Stoka, Sancin, Klun, Batti, Pilat, Kalc, Claudio. MINIBASKET / TROFEJA ZINI KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV H MINIBASKET h Bor in Kontovel sta se izkazala Trofeja Jadran: minikošarkarji Portoroža premočni za Kontovelce Libertas - Kontovel 30:43 (5:12, 6:12, dobro zaigral Mico Madonia. (Mat) 7:7,12:12) Bor - Dardi 52:41 KONTOVEL: Turco 4, G. Budin 14, BOR: Floridan 14 (0:2), KrCalič 2, Jev- Stoka 4, Matjačič, Zavadlal 5, Matiačič 4, nikar 5 (3:4), Dolhar, Požar L. 4 (4:6), Kralj Cecchi 2, Ražem 8, Jazbec 2. 6, (0:2), Banica, D. Požar 15 (3:10), Peric 2, Po izenačenem boju so Kontovelci z Rebula (0:2), Madonia 2, vaditelj: S. Cor-boljšo igro v prvih dveh četrtinah strti od- batti. por Libertasa in tudi zasluženo zmagali. Borovci so po lepi, predvsem pa moški Zelo dobro je v obrambi igral Omar Turco, »igri« odpraviti tudi ekipo Dardija, ki je v napadu pa se je izkazal Gregor Budin. igrala odlično in bila enakovredna našim Intermuggia - Kontovel 16:42 (1:12, 4:6, skozi vse srečanje. 9:16,2:8) Plavi so tekmo začeli boječe in prvo če- KONTOVEL: Nabergoj 2, G. Budin 12, trtino zasluženo izgubiti s 3:14, nato sta Turco 2, Piculin 4, Zavadlal 10, Cecchi 4, stopila v ospredje Floridan in Diego Požar. A. Budin, Ražem 6, Jazbec 2, Furlan. Naši minikošarkarji so tako z delnim izi- Kontovelci so proti Miljčanom zaigrati dom 24:6 odločno povedli. Dardi se ni še zelo dobro zlasti v obrambi, napredek pa predal, borovci pa so z boljšo obrambo obje bil viden tudi v napadu. držali mirno kri in povsem zasluženo Za dobro igro v obrambi je treba poh- zmagati. (Mat) valiti Daniela Picutina, Gregor Zavadlal pa TROFEJA JADRAN je dobro metal na koš in uspešno podajal. Kontovel - Portorož 26:70 (5:17, 11:10, Barcolana - Bor 18:53 4:21, 6:22) BOR: Banica 5 (1:2), Floridan 12, D. Po- KONTOVEL: Zavadlal 4, G. Budin, zar 16, Krčatič (0:2), Rebula 2, Jevnikar 2, Cecchi 4, Matiačič 3, Piculin 2, Stoka 2, Dolhar, L. Požar 2, Peric 12, Madonia 10 Turco, Ražem 5, Jazbec 4, Pernarčič, A. (2:2). Budin, Matjačič 2. Borovci so visoko in brez velikega truda Fizično in tehnično boljši igralci mi- premagali vrstnike Barcolane, ki so biti v nikošarkarji Portoroža so biti za Kontovel vseh elementih igre slabši od naših. Gor- pretrd oreh. Kontovelci so se vseeno po-battijevi varovanci so končni izid spraviti gumno vrgli v boj in glede požrtvovalnosti na varno že v prvi četrtini (24:2), nato pa tudi povsem zadovoljiti. V Kontovelovih neprestano večali prednost. Vsi borovci vrstah sta posebno izstopala požrtvovalni zaslužijo pohvalo, tokrat pa je posebno Aleks Matjačič in Tomaž Jazbec. Domovci častno izgubili s Poggijem Propaganda: Sokol nadigral SGT DEČKI obrambo in hitrimi protinapadi so Na- Dom Unitecno - Poggi 62:88 (51:31) brežinci stalno večali prednost nad re-DOM: Klanjšček 6, Figelj 2, Gravner snično skromnimi nasprotniki. (AT.) 11 (1:8), Tacco 12 (2:6), Golob 2 (2:2), Bor Ediauto A - Don Bosco 45:99 Radikon 1 (1:8), Cozzuccoti 11 (1:2), (30:48) Parashos, Bresciani 17 (3:4), trener: Se- BOR: Gaburro 5 (1:2), Stokelj 13 motič. (3:5), Cossutta 6 (0:1), Pitacco 2 (0:2) PON: Gravner (27). Tolentino 3 (1:1), Bettiolo, Krčatič, Lo- Proti močni ekipi Poggija so domov- vriha 8 (2:6), Floridan 5 (1:2), Pison 3 ci le občasno zadovoljivo igrati. Naši (1:5), trener: Krečič, so odlično začeti in v 7. minuti poved- PM: 9:24. ti s 15:10, prvo četrtino pa končati le s Borovi košarkarji Bora so' v nedeljo štirimi točkami zaostanka. V nadalje- po pričakovanju izgubiti proti Don Bo-vanju pa so naši košarkarji slabše igra- scu, ki je tudi prvi na lestvici. Naši so ti. Odpovedali so predvsem v napadu, se v prvem polčasu kar dobro upirati saj so grešiti tudi enostavne mete, tako močnim nasprotnikom, ki v tem delu da so gostje ob polčasu povedli kar z pa niso zaigrati najbolje. V drugem 20 točkami razlike. Domovci so v dru- polčasu so nasprotniki pokazati, kaj gem polčasu pokazati več borbenosti v znajo, ter so z zelo agresivno obrambo obrambi in tudi v napadu so biti bolj in urejeno igro v napadudobili drugi natančni. Imeti so tudi zadoščenje, da polčas z 51:15 in zasluženo visoko sla-so dobiti zadnjo četrtino s 17:15. Tok- viti. Naši košarkarji bodo prihodnjo rat bi pohvaliti Manuela Cozzuccola in tekmo igrali v nedeljo v gosteh proti Miha Gravnerja, ki pa je bil netočen ekipi Libertas A. (Niko) pri izvajanju prostih metov. Jadran Eurosava - Intermuggia 51:85 PROPAGANDA (30:52) Sokol - SGT 109:51 (52:17) JADRAN: Guštin 14, Vidah, Peric 6, SOKOL: Rogelja 2 (0:2), Šušteršič 24 Mi. Suhadolc 4, Grilanc 8, Ferluga 1 (2:4), Rebula 26, Frandoli 14, Doglia 20 (1:2), Piccini 7 (1:2), Ma. Suhadolc 3 (0:2), Jaklič 3, Semec 10, Nabergoj 6, (1:4), Švab 8, Berdon, Cunja (0:2), Pa-Emiti, Bogateč 4, Sosič, Bukavec. vat, hener Vremec. Tudi na povratni tekmi je Sokol Tekma je bila izenačena le v prvi brez težav visoko premagal tržaško četrtini, ko so gostje nastopiti z nižjo Ginnastico. Že v prvi četrtini so do- postavo. V peostatih treh so Miljčani mačini krepko povedli in po 8 minu- igrati s standardno postavo in tudi vi-tah igre vodili s 26:3. Z agresivno soko zmagati. (M. Guštin) Sklepna prireditev turnirja Obersnel V ponedeljek je bila v športnem centru Don Bosca v Trstu sklepna prireditev in nagrajevanje turnirja Obersnel za letnike 1985 in 86. Pred nagrajevanjem je bila že tradicionalna tekma »ali stars«, kjer sta nastopila po dva predstavnika vseh dvanajst nastopajočih ekip, od katerih sta bila tudi Breg in Bor. Slovenski ekipi sta na tej tekmi predstavljala Ivan Kralj in Ivan Morelj za Bor ter Devan Sancin in Samuel Corbatto za Breg. Poleg tega je bil pomožni hener »rdeče ekipe« Bregov vaditelj Christian Arena. Naši fantje so se na tej tekmi odlično odrezati. Po srečanju, ki se je končalo z izenačenim izidom 43:43, je bilo nagrajevanje posameznih ekip. Brežani so brez zmage pristali na zadnjem, 12. mestu, borovci pa so turnir končati na odličnem 6. mestu. Nagrajevanje je bilo zelo bogato, saj so udeleženci prejeti pokale in kolajne. Prireditev se je končala v veselem in prijateljskem vzdušju. ŠPORT Četrtek, 4. maja 1995 NAMIZNI TENIS / POKAL DEŽEL OBČNI ZBOR / SH1NKAI KARATE KLUB Barve reprezentance FJKunder 14 branili tudi trije krasovci Naši karateisti praznujejo 10. obletnico delovanja V tem času so izpodrinili napačno mnenje, da je karate napadalen šport - Plodno sodelujejo s karate zvezo Slovenije V deželni reprezentanci, ki je predstavljala Furlanijo-Julijsko krajino od do 30. aprila v Isernii na 15. iz-^edbi turnirja za Pokal dežel under 4. so bili v štiričlanski ekipi kar trije ,asovi igralci: Nina Milič, Daša Bre-sciani, Bojan Simoneta in Dario Moci-jL?ac iz pordenonskega društva San tovanni, vodil pa jih je Roberto Mi-!C’ odgovorni za mladinski sektor pri a6želni federaciji. V ekipnem delu je bila reprezentan-T? UK v skupini s Toskano, Benečijo, ■ooruci in Molisejem. Tekmovalo se je L? sistemu evropske lige. Naši so na-j^grali Veneto in Abruce in zasedli retje mesto v svoji skupini. Zmagovalci skupin Apulija (Lacij, alabrija, Sardinija), Sicilija (Kampa-ba, Ligurija, Umbrija), Marke (Pie-L11?11!, Lombardija, Emilija Romagna, ^ndentinska), Toskana (Molise, FJK, eneto, Abruci), so se pomerili v pol-palu. Zmagala je reprezentanca Sici-be nad Toskano z rezultatom 4:3. Člani ekip, ki se niso uvrstili v pol-tttalni ekipni del, so se pomerili med seboj posamezno. Krasova igralka Daša Bresciani, ki so jo postavili na tabeli kot prvo nosilko, je v končnici zasedla tretje mesto ex aequo z Bazzanijevo iz Piemonta. V posamični konkurenci je zmagala Zappitellijeva (Umbrija), sicer gojenka specializiranega državnega centra Terni pred Lombardijko Zacca-ner. Z Bazzinijevo bi se morala srečati v četrtini finala Nina Milič, a je izgubila z Di Meo (Kampanija) in se tako uvrstila med prvih 16 igralk. Pri fantih posamezno je zmagal Maggi (Lacij), drugi je bil Cacciapuoti (Kampanija), tretji Venturelli (veneto) in Tomasi (Tridentinska). V dvoboju za vstop v četrtfinale je Bojan Simoneta naletel na Tomasija. S tem je krasovec zasedel od 9. do 16. mesta, Dario Mocignac pa se je uvrstil med dvaintrideseterico: v prvem krogu se je zelo dobro upiral kasnejšemu zmagovalcu Cacciapuotiju. (JJ.) Člani Shinkai karate kluba, slovenskega društva, ki ima sedež v Zgoniku, so imeli konec prejšnjega tedna 10. občni zbor. To športno društvo praznuje namreč letos deseto obletnico ustanovitve. Na srečanju je predsednica Romana Maiano podala obračun delovanja v zadnjem letu, podpredsednik Giacomo Fiorese pa je prebral svoje poročilo. Udeleženci občnega zbora so nato izvolili tri nove člane upravnega odbora. Novi odbor torej sestavljajo: Romana Maiano, Giacomo Fiorese, Dante Vido-nis, Daniela Gerebizza, Franko Skerlavaj, Elena Cossutta, David Potočnik in Tanja Pertot. Na prvi seji bodo člani izvolili predsednika. LOKOSTRELSTVO / HUNTER AND FIELD V CASTELFRANCU M. Granzotto prvič zmagal med člani Zarjin tekmovalec je s 312 točkami izboljšal svoj osebni rekord P jba lokostrelskem tekmovanju v zvrsti »hunter & eld« v Castelfranco Venetu je Zarjin lokostrelec Mo-»o Granzotto dosegel svojo prvo zmago, odkar je b ostopil v člansko kategorijo, hkrati pa je tudi iz-2° iSaI svoj rekord. Z rezultatom 312 je prejšnjo namko popravil za enajst točk, izboljšal pa se je tako ^eljanju na znane kakor na neznane tarče. Granzot-, J6 na tem tekmovanju uspelo premagati nekdanja žavna reprezentanta Vigessa in Mazucca, ki sta leta 93 v ekipni konkurenci sodelovala na svetovnem P^enstvu. V članski kategoriji je nastopilo 30 tekmo-alcev, na turnirju pa je bilo skupno več kot 140 loko-eUev. Edino kar je Granzottu nekoliko zagrenilo ntago je bilo dejstvo, da je na absolutni lestvici slavil ^rnago nek mladinec iz Spinee, ki je dosegel kar 334 ck Granzotto, ki se bo v nedeljo udeležil tekmovanja ya trofejo mesta Krmin, je prepričan, da lahko še bist-eL? izboljša svoj dosedanji rekordni izkupiček točk. Končni vrstni red: 1. Granzotto (Zarja) 312 r55+i57)j 2. Vigesso 311 (154+157), 3. Mazucco 295 V45+150) Del članov, ki so se zbrali na občnem zboru (F. KROMA) Dosedanja predsednica Shinkai karate kluba je v svojem poročilu orisala desetletno delovanje društva, ki ga je ustanovila skupina ljubiteljev karateja. »Kljub zakoreninjenem mnenju, da je karate napadalen ne-šport nam je uspelo, da smo z neutrudnim delovanjem vsaj delno izpodrinili to negativno predstavo. Mnogo je takšnih, ki so končno spoznali, da se pri karateju sprostimo, razvijamo spretnosti, se športno udejstvujemo in se zabavamo.« V prvi športni sezoni je bilo pri klubu 23 vpisanih članov, v bodočih letih pa se je znatno okrepilo. Društvo je začelo tudi sodelovaliti z drugimi italijanskimi ter avstrijskimi, pa tudi Karate klubi iz Slovenije. Udeležba na raznih vsedržavnih in mednarodnih tekmovanjih, predvsem na območju Alpe Jadrana, je postala vse pogostejša. Atleti Shinkai karate kluba so marsikje dosegli tudi lepe uspehe. Romana Maiano je v svojem poročilu podala pregled posameznih sezon. V letih 1991/92 so se pojavile težave zaradi problema telovadnice. Člani Shinkai karate kluba so namreč sprva trenirali v Zgoniku, kar pa je zaradi težav pri usklajevanju urnikov z drugimi športnimi panogami kmalu postalo nemogoče. Sinkajevci so se zato •»preselili« na Prosek v telovadnico bivšega občinskega rekreatorija, ki so jo uredili z lastnimi rokami. Lastnica poslopja, tržaška občina, pa je v letu 91/92 začasno zaprla telovadnico. V sklopu Shinkai k.k. so poleg sekcij za karate in samoobrambo delovala tudi sekcija joge, ki se je pred kratkim osamosvojila. Karateiste vodi danes trener Sergij Stoka, tečaj samoobrambe pa Giacomo Fiorese. Pomembno je tudi, da je v teh zadnjih letih Shinkai karate klub, je ob koncu še poudarila predsednica Romana Maiano, navezal plodne stike s Karate zvezo Slovenije, s katero načrtuje skupne pobude. Tehnični vodja kluba je dosegel 4. dan, oz. četrto stopnjo črnega pasu. Po dolgoletnih prizadevanjih, je še dejala predsednica, bo društvo letos končno dobilo svoj sedež v Kulturnem domu v Briščikih, kjer bo uprava te organizacije, treningi, pa bodo še dalje na Proseku. Podpredsednik Giacomo Fiorese je v svojem poročilu govoril tudi o tečaju samoobrambe, za katerega bo v prihodnje pritegniti večje število članov, saj gre za tečaj, ki je lahko res koristen vsakomur. Opozoril pa je tudi na splošne probleme Shinkai karate kluba, o katerih se je nato razvila obsežna razprava. Člani so govorili o organizaciji in urnikih treningov ter raznih praktičnih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti po praznovanju 10. obletnice nastanka Shinkai karate kluba, (hj) PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET SPDT gre v Idrijo Navala sicer ni bilo, kajti prav naslednji dan mnogi potujejo v Španijo, zbralo pa se je vendarle okrog 30 izletnikov, ki se bodo v nedeljo, 7. maja, popeljali v Idrijo. Prostora v avtobusu je to-rej še dovolj za vse tiste prijatelje društva, .Se lahko odločijo za ogled Idrije in njenih zanimivosti. Izletniki, ki jih vodi Marinka Pertot, se nodo zbrali v nedeljo na Trgu Oberdan nekaj minut pred 8. uro, ko je napovedan °dhod avtobusa proti Opčinam, kjer bodo Pred prosvetnim domom Tabor ob 8.15 Vstopili izletniki z zgornje kraške okolice. Prihod v Idrijo je predviden za 10.30, nakar bodo izletniki šli na ogled rudnika Živega srebra in potem muzeja. V popoldanskih urah pa je predviden ogled znamenitega Divjega jezera in krajši sprehod ob robu te kraške naravne znamenitosti. Povratek je predviden ob 20. uri. Lepo predvanje 5 prikazom lepot Snežnika Hinka Poročnika, je SPDT prejšnji petek zaključilo svojo pestro in bogato predavateljsko sezono 1994-95. Zadnje predavanje pa je bi-o krona vse dosedanje predavateljske dejavnosti, ker je avtor prikazal niz izred-n° lopih in učinkovitih diapozitivov, ki so s svojo izraznostjo dobesedno prevzeli Poslušalce. Prisotni so dejansko uživali in vpijali lepote te naše notranjske gore, ki se nam ponuja v vsej svoji lepoti v vseh etnih Časih. Uspelo predavanje, ki ga je Podkrepila zadovoljiva prisotnost po- slušalcev, upoštevajoč, da je bilo istega dne še mnogo drugih važnih prireditev. Z vlakom na Gorenjsko SPDT pripravlja napovedani spomladanski izlet z vlakom, na katerega vabi vse svoje dane in prijatelje. Cilj izleta so s cvetočimi narcizami pobeljeni travniki pred Domom Pristava nad Jesenicami. Izlet bo v nedeljo, 21. maja, z odhodom v zgodnjih jutranjih urah z železniške postaje v Sežani, odkoder bo vlak peljal udeležence po Soški dolini do Jesenic. Vsa potrebna pojasnila glede urnika odhoda in cene izleta, bomo posredovali prihodnji teden v tej rubriki. Pohod na Kolovrat Planinci iz Benečije vabijo v nedeljo, 7. maja, vse ljubitelje gora in narave na pohod na Kolovrat v občini Dreka. Zbirališče pohodnikov je ob 8.30 pri mostu sv. Kvirina in ob 9. uri v Pacuhu v občini Dreka. Hoje na Kolovrat je za približno dve uri. Na vrhu bo potem maša, vsem udeležencem pa bodo prireditelji ponudili topel obrok »paštašute«. (L.A.) V nedeljo na pohod Steverjan - GonjaCe Goriško planinsko društvo se bo v nedeljo, 7. t.m., tako kakor že vrsto let doslej, organizirano udeležilo spominskega pohoda od Steverjana do spomenika v Gonjačah in nazaj. Uro pred startom bodo na zbornem mestu elani društva, ki bodo zbirali prijave (Razpoznavni znak - tablica z napisom SPD Gorica). Društvo vabi k množični udeležbi elane in prijatelje, posebej letos, ob praznovanju 50-letnice osvoboboditve. Start bo ob 9.30 izpred spomenika na Trgu Svobode. Cilj bo na prostoru ob županstvu, kjer bo ob 12. uri nagrajevanje. Letos bodo odšli, pravzaprav odpeljali na pot tudi kolesarji in sicer deset minut pred pohodniki. Se nekaj mest za avtobusni izlet na Golico, 21. maja Prve narcise so že zacvetele v rovtih nad Jesenicami, sporočajo planinski prijatelji iz Gornjesavske doline. Najlepše bo seveda Cez teden ali dva, ko bo belo cvetje prekrilo travnike in jase. Slovensko planinsko društvo pripravlja tudi letos avtobusni izlet na Golico in sicer v nedeljo, 21. maja. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu, ki bo odpeljal iz Rožne doline. Pohitite z vpisom! Priprava na večdnevni izlet v Brentske Dolomite V program poletnih dejavnosti so pri SPDG letos vključili tudi večdnevni izlet v Dolomite. Tokrat bodo obiskali približno petdeset kilometrov dolgo verigo Brentskih dolomitov (GrUppo del Brenta). Pob udo bodo izpeljali v juliju. Zaradi pravočasne in boljše organizacije, društvo vabi interesente naj se Cimprej oglasijo. V program dejavnosti je letos vldjuCen tudi vzpon na Ortler. Tudi za vzpon na to, skoraj štiri tisoC metrov visoko goro priporočajo predhodno prijavo. NOVICE Uspel turnir ob obletnici Černobila Lep uspeh V Pinzanu ob reki Tilment je športna organizacija UISP (Uinone italiana šport p er tutti) priredila dvodnevni odbojkarski turnir v okviru prve izvedbe »Ekološke olimpiade«, ki se je istočasno odvijala v 60 italijanskih mestih ob 8. obletnici eksplozije atomskega reaktorja v Černobilu. UISP je v Pinzanu najprej organiziral turnir na travi 3:3, višek pa je manifestacija dosegla prva maja s turnirjem 6:6, na katerem je nastopilo 16 šesterk. UISP, ki redno sodeluje s sorodnimi organizacijami iz Slovenije in Istre, bo v prihodnjih mesecih priredil še vrsto odbojkarskih in drugih manifestacij. Obvestila SK BRDINA sklicuje 3. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30. SZ JADRAN obvešča, da se predprodaja vstopnic za prvo tekmo »play-offa« (13.5.) začne danes v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah od 16. ure dalje. Poleg tega je za povratno tekmo »p!ay-offa« v avtobusu na razpolago 30 mest. Cena prevoza in vstopnice je 30.000 lir. Uro odhoda bomo naknadno javili. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta v ponedeljek, 8. maja ob 20.30 na stadionu 1. maja redni in izredni občni zbor društva. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora, sprememba statuta, razno. Vabljeni člani in prijatelji. PRVA SVETOVNA VOJNA V SOŠKIH PLANINAH Vojna ni nobena rešitev (Vergil) Sprehod skozi knjige o preteklosti Primorske Evropa je bila na pragu dvajsetega stoletja razdeljena na dva vojaško-politiCna bloka: na države trojne zveze in na države trojnega sporazuma, ki so se v vojni preimenovale v antanto. Krhko evropsko ravnotežje je dokončno porušil sarajevski atentat 28. junija 1914, ko je pod streli Gavrila Principa, elana »Mlade Bosne«, padel avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z vojnimi napovedmi Avstrije Srbiji, Nemčije Rusiji in Franciji ter Anglije Nemčiji je izbruhnila prva svetovna vojna s frontami na različnih koncih Evrope, Bližnjega vzhoda in tudi v kolonijah. Ko pa je leto pozneje Italija preklicala svojo nevtralnost in Av-stro-Ogrski napovedala vojno, se je odprla nova fronta, predvsem v slovenskem gorskem svetu od Rombona prek Krna vse do Jadranskega morja. Veliko knjižnih del, ki opisujejo življenje in trpljenje slovenskega prebivalstva na tem širšem območju in v izgnanstvu ter vojaštva na fronti, so uvrščena tudi v slovensko planinsko bibliografijo. Ostanki vojne so pustili v našem Čudovitem primorskem gorskem svetu nepozabne in žalostne sledi, ki jih še vedno lahko srečujemo med našimi potepanji, izleti in turami na Mangart, Rombon, Kanin, Km, Matajur in širši sosednji gorati svet. Hkrati pa ugotovljamo, da je zgodovinska stroka to obdobje slovenske zgodovine vendarle zanemarila, tako da so pobudo prevzeli pisci spominov -ljubitelji ter seveda pesniki in pisatelji. Poleg množice takih del v preteklih desetletjih pa je bilo v prvi polovici tega desetletja izdano vsaj še »ducat« novih knjig, ki so namenjene obujanju spominov na strahote v gorah na obeh straneh reke Soče. Davorin Vuga je ob prikazu vojaškega dogajanja na soškem bojišču in v pretresljivih pripovedih o prelivanju krvi na Soči v svojem delu Soška fronta 1915-1917 - Isonzo front opozoril tudi na prepletanje neposrednega vojnega zaledja z dogajanjem na fronti, predvsem z razvejano mrežo komunikacij. Knjiga je bila izdana v Mariboru pri založbi Obzorja leta 1990 kot 171. delo v zbirki vodnikov po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije. Knjiga ima na 272 straneh veliko fotografij in dokumentarnega gradiva ter prevod celotnega besedila v nemščino. Vasja Klavora, zdravnik, pisatelj, ljubitelj planin in gorski reševalec ter ljubiteljski fotograf, je posvetil večino svojega prostega Casa razmišljanju o nesmiselnosti vojne ter zbiranju gradiva in pričevanj o bojih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem. V svoji dve knjigi o soški fronti je vključil veliko dokumentarnega gradiva in fotografij ostankov vojaške opreme na gorskih brezpotjih, ki jih je sam posnel. Svoji prvi knjigi Plavi križ: Soška fronta: Bovec, 1915-1917 je dal naslov po oznakah na granatah, napolnjenih s strupenimi vojnimi plini, s katerimi so nemški in avstrijski vojaki dan pred zmagovitim prebojem italijanske fronte onesposobili branilce in s tem v 12. soški ofenzivi pregnali napadalce s slovenskega etničnega ozemlja. Knjiga je prvič izšla leta 1991 kljub finančnim težavam pri založbi Lipa v Kopru; že dve leti pozneje pa je bila ponatisnjena. Kljub veliki Časovni odmaknjenosti - skoraj osemdeset let - je to obdobje ostalo živo v spominu ne le redkih še živetih udeležencev, pac pa tudi vseh njihovih naslednikov in vseh zavednih Slovencev. V svoji drugi knjigi Koraki skozi meglo: Soška fronta - Kobarid - Tolmin, 1915-1917 pa avtor opisuje dogajanja na Tolminskem in v okolici Krna ter hude izgube avstrijskih vojakov v zimi 1915/16 zaradi obilice snežnih padavin in plazov - »bele smrti«. Knjigo zaključuje z opisom končnega preboja italijanske fronte, ko so brez upanja v zmago v meglenem in deževnem vremenu z veliko vojne sreče osvojili skoraj celotno severno Primorsko -še danes ni razjasnjeno, zakaj se Italijani takrat skoraj niso skušali upreti. Knjiga je izšla leta 1994 hkrati v Celovcu, Ljubljani in na Dunaju pri Mohorjevi družbi. Obe knjigi vsebujeta tudi vrsto zemljevidov in skic z bojišč, fotografije pa so simbolično obrobljene s Črnim robom. Nikakor ne moremo mimo knjige Od Trente do Zajzere, ki jo je ob 50-le-tnici smrti alpinista in humanista Juliusa Kugyja leta 1994 izdala goriška Mohorjeva družba. Knjigo je napisal zdravnik in univerzitetni profesor Rafko Dolhar, že uveljavljeni in v slovenskem okolju cenjeni pisatelj. V tej knjigi hodi po sledeh Julijusa Kugyja, priznanega alpinista in spoštovanega Človeka, ne le v Trstu in med planinci, pac pa med vsemi Slovenci. Ob prebiranju te knjige in pogledu na avtorjeve umetniške fotografije zažive pred nami slovenske gore, pa tudi naša preteklost. Tudi mlada zasebna založba Branko, d.o.o., iz Nove Gorice se je vkljbci-la v program spominskih izdaj na to svetovno pomembno dogajanje na našem ozemlju, kjer je padlo veliko število vojakov, veliko izgub pa je utrpelo tudi civilno prebivalstvo. V prvi knjigi so vtisi in občutja iz dnevnika Alojza Resa, ki so v knjigi Ob SoCi zbrani in znova izdani ob stoletnici pisateljeva rojstva. Delo je prvič izšlo že v letih 1916 in 1917. Druga knjiga Izza velike vojne je zbirka črtic dr. Henrika Tume, ki jih je zasnoval Kugyjev spomenik v Trenti (Dolhar, str. 30) že med prvo svetovno vojno. Različnost obeh del, pisanih z drugačnih zornih kotov in z drugačnim literarnim navdihom, pa povezuje skupno hotenje, da o vojni pri nas ne bi nikoli veC pisali. Omenimo naj le še brošuro Kozlov rob, vodnik po zgodovinsko-naravo-slovni uCni poti na grad nad Tolminom, ki jo je pripravil Edo Kozorog. V njej so opisani tudi vidni ostanki avstrijskih položajev iz prve svetovne vojne. V Kobaridu so krajani sami - sprva brez državne podpore in šele pozneje s priznanjem evropske skupnosti - uredili muzej v spomin na dogodke med prvo svetovno vojno. Zaradi vzorne organizacije in prijetnega vodenja vam obisk muzeja vsekakor priporočamo. Tu - pa tudi v knjigarnah - lahko dobite »katalog« Soška fronta, kratko in izredno zanimivo izbrano slikovno gradivo z besedilom Petre Svoljšak. Delo, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi leta 1994, lahko pohvalimo tudi zaradi dodane obširne bibliografije o soški fronti s primernim in zanimivim komentarjem. In končno, Vojne podobe iz Julijskih Alp, še neobjavljeno deveto poglavje, ki ga je za knjigo Iz življenja gornika (izdana prvič leta 1925, nato še sedemkrat ponatisnjena in prevedena v veC jezi' kov) napisal dr. JulijuS Kugy, je šele letos izdala mlada zasebna založba Kres iz Ljubljane. Kugy je določil, da sme to besedilo iziti šele trideset let po njegovi smrti. V knjigi avtor večkrat omenja, da j® prostovoljno sodeloval v vojni za obrambo svoje države, predvsem zaradi svojega poznavanja gorskega sveta Julijskih Alp-kjer so se odvijali boji dvanajstih soških front, ter velike zasluge predvsem Korošcev in Bosancev, ki so pri opravljanju vojaških dolžnosti v veliki meri upoštevali prav njegove nasvete. Ciril Velkovrh Sv. Anton - kostnica padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni (Kladnik, iz fotomonografije Soča, Ljubljana 1994, str. 92/93) RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Četrtek, 4. maja 1995 Katera pot je prava? KRIŽANKA a b c d e f g h Cebalo - Šale /Portorož 1995 Beli skakač se je odločil, da z izletom v Cmo pozicijo obračuna z okorelimi črnimi figurami. Napadel je Cmo trdnjavo in kmeta na polju e6. Črni, ki je na potezi, zato išče svojo priložnost v zapletih, kjer bo lahko unovčil svojega kmeta na b liniji, ki je prodrl že na tretjo vrsto. Dobro razmislite, preden odigrate prvo potezo Cmega! Rešitev naloge Črni se ne zmeni za napadeno trdnjavo in odigra l...dc4! 2.Sa8: Ta8: 3.Tb2?! /Možno je 3.De6:+ Df7 / 3...Dg4 Cma dama aktivno poseže v igro! 4.Tbd2 h6 5.Tcl Kh7 6.Kg2 c3! Črni kmet napreduje, saj je črni predvidel zmagoviti razplet po 7.Tc3: De4+! Po zamenjavi dam in ene trdnjave odločita Črna kmeta na b in c liniji! Silvo Kovač Vodoravno: 1. začetnici ameriškega filmskega režiserja Polanskega, 3. slovenski košarkarski sodnik (Iztok), 7. petero Mojzesovih knjig, 9. nravoslovec, 10. prebivalci Združenih držav Amerike, 12. raven svet, ravnina, 13. hrvaški otok ob Pašmanu, 14. reka v Mongoliji in Rusiji, ki z Ingodo tvori Silko, 15. stari Germani, 16. lik, omejen od krakov kota in loka krivulje, sektor, 18. malo vredni, odveCni predmeti, 21. eden od staršev, 24. Zemljin satelit, 26. doba, vek, 27. trak za nošenje bremena na hrbtu, 28. deseti del metra, 30. tožnik grškega filozofa Sokrata, 31. ime angleške popevkarice Lovich, 32. obrok, 33. avtomobilska oznaka Argentine. Navpično: 1. velika skupina evropskih narodov, v katero sodijo tudi Romuni in Italijani, 2. transport, 3. stvar, predmet, 4. nadstropje, 5. matematični znak za odštevanje, 6. antično ime za nomadska ljudstva južne Rusije, 7. pritok reke Pad v Italiji, 8. ruski skladatelj, uCenec Rimskega-Korsakova (Anton), 11. veznik, 15. kirurški nož, 17. kemijski znak za erbij, 19. otok zahodno od Šibenika v Dalmaciji, ki ga s kopnim veže most, 20. naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov, 21. trgovec z medom, 22. cirkuško prizorišče, 23. rimski zgodovinopisec, avtor Analov (Publij Kornelij), 25. pritok Rena v Švici, 27. znamka italijanskih tovornjakov, 29. del umetniškega imena slovenske filmske igralke Ide Kravanje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 e 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 'V>I ‘eter ‘QU9q ‘ iiuv ‘raiompap ‘epdo ‘eia ‘eun^ ‘pera ‘euiB.nf ‘tpaszi ‘iseg ‘uouo ‘in^ ‘u8abj ‘urepuamv ‘d!la ‘BJ°1 ‘sumy :ouAeiopoy\ Amsra z "h Horoskop zapisal B. R. K. -S* Ut, OVEN 21. 3. - 20. 4.: Obdarjeni boste z velikim odkritjem: spoznali boste, da ste dvomili zgolj zaradi nezaupanja v svoje sposobnosti. Dokazali si boste, da se neskončno prekašate. BIK 21.4. - 20. 5.: Po znakih sodec vam bo uspelo, čeprav vas načrt zveni še tako noro. Ce se zazrete v zgodovino, boste zlahka ugotovili, da so jo poganjali izključno norci. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Pobliže boste spoznali novega sodelavca. Ne boste mu mogli priti do dna, prepriCah pa se boste o tem, da ni rovarU proti vam. Vsaj ne namenoma. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vleklo vas bo v naravo, zato boste pohiteli z delom. Ko boste opazo-vali zaljubljene Čebelice, boste spoznali, da vas vleče drugam: v objem svoje simpatije. LEV 23. 7. - 23. 8.: Čaka sola, ki bi jo morali končati Ze zdavnaj. Naučila vas bo razumevajoče strpnosti do tistih, ki vam nagajajo zaradi zavisti. Odslej bodo trikrat premislili. DEVICA 24 8. - 22.9.: Sešteli boste svoje prihodke in odšteli izdatke ter ugotovili, da se vamobeta strašanska oseka. Obeta pa se vam še nekaj dragega: nepričakovana plima. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Na vse kriplje se boste trudili dokazati, kar že vedo: da ste marljivi kot mravljica in inteligentni kot genij. Pazite. da ne pokvarite vtisa s prestopom meja. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ne boste se počutili najbolje, vendar boste ohranjali ponosno držo. Ljudje vam bodo nasedli, tako da jim boste stregli še globoko v naporno noc. STRELEC 23.11. - 21.12.: Zaskrbljenjeni boste zaradi svojih napaki. Ne bo vam odleglo, ko vam bodo skušali dokazati, da se motite. Nečimrnost ne pozna meja, ima pa konec. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Po dolgem času boste znova začutili val zaljubljenosti. Nic hudega, če že ljubite, kajti zaljubljenost oplemeniti ljubezen bolj kakor sol juho. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Prežemale vas bodo misli, ki izvirajo iz izvirov tisočletne modi osti. Ne zanemarite jih; nadaljujte jih, to, da so stare, sploh ne pomeni, da so končne. RIBI 20.2. - 20.3.: Vaše prizadevanje bo naletelo na odpor, ne zato, ker grešite, ampak zato, ker nekomu ne bo všeč vaša iznajdljivost. Grešite naprej, pa boste poželi uspeh. AFRIKA V razgretih savanah vzhodne Afrike (i) Kaj me je pripravilo k Potovanju v Afriko? Na sha . se ne da odgovoriti. D,Var| so se bolj in bolj za-P Btale in kar mimogrede o se preveč zavozlale. oL PSokrat je laže živeti s ^ olecirm mišicami, vroči-o m žejo sredi puščave in k utmjenostjo v duši občutkom odvečnosti v j^kosnem dolgočasju do- Strah pred Cmo Afriko je izginil Silhueta Nairobija je Smjala na desni strani ceste. Nekje v sredini je P^ala nebo visoka sede-uiindvajsetnadstropnica otilerencnega centra. Ce-a na izhodu iz mesta je Požirala reke avtomobi-ov. Potuhnjen na enem sedežev »matatuja«, pod težo prtljage, ki je -naložena dober meter in pol v višino na sedežu poleg mene - na vsakem zavoju v desno z vso težo legla name, sem se počutil izgubljenega kakor mušica med jato požrešnih vrabcev. Veter se je v divjih sunkih zaletaval vame skozi odprto okno avtomobila in skozi priprte oci sem kdaj pa kdaj vrgel pogled na od sonca ožgano afriško savano, ki se je raztezala na obeh straneh ceste. Nebo je širilo čeznjo svoj neskončni obok in pod njim je visela žareCe rdeCa sončna plošCa. Na obzorje je pritiskal žveplen sopuh in dnevna vročina je neusmiljeno pripekala. Uresničile so se sanje. ki sem si jih vedno želel in se jih vedno tudi nekoliko hal. Bil sem v cisto pravi Cmi Afriki. Prav nic tuje mi niso delovati skoraj povsem Črni obrazi povsod okoli mene in z dnevi na poti je začel občutek nevidne nevarnosti počasi izginevati. Afrika je bila dolgo obrobni kontinent. Njeno veliko Celo se potaplja v Sredozemlje, osušeno telo pa se ji podaljšuje na južno poloblo. Kot šal jo ovija največja puščava na svetu, njena osamljenost pa je verjetno tudi eden glavnih vzrokov za zamudo celine v razvoju človeštva v novejši zgodovini. Nikjer drugje ne hodimo toliko po pokopani preteklosti kot v Afriki. Kljub izjemnemu mestu v razvoju človeške vrste je pozneje njen zgodovinski razvoj zaostal. Nekateri predeti še danes žive v kameni dobi, spet drugi pa se morajo bojevati v kalnih vodah domnevne neodvisnosti. Tudi glede prebivalstva Afriki ne gre najbolje. Zelo veliko je mladih, nepismenih in bolnih, ki niso vključeni v delo in jih je treba prehraniti. Trgovina s sužnji je bila za Afriko velik preobrat, ki bi lahko vso raso privedel do popolnega uničenja, kot so na severa in jugu Amerike propadli Indijanci. Denar je razbil nekdaj trdno afriško družino in razdelil družbo na razrede. Vasi se praznijo, vaški umetniki in obrtniki Afrika je kljub visoki rodnosti še vedno redko poseljena (Foto: Janko Jazbinšek) so prenehali delati. Prirejajo samo še folklorne predstave za turiste in izdelujejo spominke. Nekateri domačini pa kopičijo luksuzne predmete iz evropskih držav in uveljavljajo novo miselnost sredi najvecje revščine. Živijo v umetnem blišču, ki pa ni dediščina njihovih prednikov - živijo od dela dragih in zanemarjajo svoj razum. Takšna je podoba neo-dvisnosti, darila in presenečenja, ki pa v Afriki nima nacionalne vsebine. Vendar je afriška moC, ki jo je orožje pohabilo za veC stoletij, vseeno preži-vela.Celo sredi mrtvaškega plesa ji je uspelo ustvariti nekaj mojstrovin. Cim prej sva nameravala zapustiti Nairobi, saj je bilo tam vse preveč domače. Visoke poslovne zgradbe, zasteklene z zatemnjenimi sipami, luksuzni hoteli znanih svetovnih imen, veleblagovnice, slaščičarne, limuzine z zasebnimi šoferji, kovčki, kravate in draga nepogrešljiva krama. Seveda samo v središču mesta. Se nadaljuje Janko Jazbinšek 28 Četrtek, 4 maja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 8 VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda priteka k nam razmeroma hladen in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. (^) Temperature zraka so bile izmerjene vCeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.45 in zašlo ob 20.13. Dan bo dolg 14 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 9.06. in zašla ob 23.34. TEMPERATURE MORJA IN REK (TEMPERATURE V GOI Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava "C 10.7 7.8 10,6 12.7 12,7 8.9 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m PLIMOVANJE SNEŽNE RAZMERE 1 ONESNAŽENOST ZRA1 Danes: ob 6.34 namizje -45 cm, ob 1324 najvisje 18 cm, ob 18.13 najnizje -2 cm, ob 23.52 najvisje 1 Ribniško Pohorje Krvavec cm do 35 do 70 koncentracija SO, v mg/m3 povp. 3-05 maks. 2-05 : Vogel do 70 Lj. Bežigrad 72 12 28 cm.. Kanin do 85 Maribor 19 Tutti: ob 7.10 najnizje -38 cm, ob Rogla 40 do 80 Celje - 32 14.27 16 cm, ob 19.06 najnižje 3 Trbovlje 8 19 cm. ob 00.19 najvisje 20 cm. 1 — J ^ — ^ Zagorje jelenje - 106 Sprva bo vpliv vremena ugoden in spodbuden, popoldne pa bodo vremensko najbolj občutljivi ljudje imeli manjše vremensko pogojene težave. jmK NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 10 do 15 vozlov popoldne: NW 7 do 12 vozlov h, \ cM DANES GRADEC 7/15 TRBIŽ CELOVEC O 7/17 ČEDAD— O KRANJSKA GORA _ 1/16 O o/18 TRŽIČ 6^ O S. GRADEC 7/15 ^ 'O- U ^ PTUJ ^ M. SOBOTA O 6/14 O PTUJ OVIDEM 10/20 O KRANJ CELJE O 9/14 —' »N. GORICA GORICA o 12/19 11/140 V POSTOJNA O 7/14 LJUBLJANA 7/16 "O N. MESTO o sni. ZAGREB 4/19 O e TRST, 12/21 KOČEVJE O 6/14 ČRNOMEL PORTOROŽ o ,13/20 UMAG mcr^' REKA 13/18 Slovenija: Danes bo sončno. Burja na Primorskem bo ponehala. Dnevne temperature bodo od 17 do 23° C. Sosednje pokrajine: Večinoma bo sončno. JUTRI GRADEC 6/22 TRBIŽ s CELOVEC o 5/21 ČEDAD 10/23 O OVIDEM O KRANJSKA GORA -3/19 V TRŽIČ 5/21 O KRANJ S M 9^ic/h M. SOBOTA o 7/21 MARIBOR O 7/22 CEUE O 7/23 ^ O GORICA^ q 8/23 UUBUANA 7/23 ZAGREB 7/22 POSTOJNA o O 6/24 KOČEVJE V Sloveniji: V petek se bo prehodno zmerno pooblačilo. Obeti: V soboto bo večinoma sončno in toplo vreme. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE V japonskih zaporih jetnike izkoriščajo KAIRO - Na desetine tujih zapornikov v japonskih ječah je prisiljeno delati skupaj s 35.000 japonskimi zaporniki za različna tamkajšnja zasebna podjetja. To pa je v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, ki sicer dovoljujejo jetniško delo, vendar pa ne za zasebna podjetja. O teh in podobnih kršitveha pravic jetnikov je na devetem kongresu Organizacije združenih narodov o preprečevanju kriminala in ravnanju z zločinci poročal ameriški odvetnik Michael Grif-fith. Na podlagi pričevanj nekaterih bivših zapornikov je med jetniki, ki so prisiljeni delati za japonska zasebna podjetja, tudi nekaj italijanskih državljanov. Primorani so delati 48 ur tedensko za bore tri cente na uro. Zaporniki v glavnem izdelujejo elektronske dele, igrače, elektronske igrice, galanterijo in kovčke za zasedena podjetja oziroma japonske podružnice mednarodnih družb, kot so Burberry’s, Sega, Mizuno, Mitsukoshi in Dahnaru. Italijanske oblasti so izjavile, da doslej niso prejele nobenih pritožb zaradi tega oziroma Izraelci zadovoljni z domovino JERUZALEM - Raziskava javnega mnenja dnevnika Jedi-ot Aharonot je pred današnjim praznikom neodvisnosti ugotovila, da je kar 89 odstotkov anketirancev zadovoljnih, da živijo v Izraelu. 45 odstotkov jih meni, da se je varnost v državi poslabšala, medtem ko jih skorajda prav taoliko (41 odstotkov) meni ravni nasprotno. Načrt najvišje stolpnice SYDNEY - Avstralski poslovnež italijanskega rodu Bruno Grollo je tisku predstavil načrt najvisjega nebotičnika na svetu, ki ga bodo zgradili v Melbournu. NaCrt je delo prestižnega avstralskega arhitekta Harryja Seidlerja. 120-nadstropna stolpnica bo visoka 500 metrov, 57 metrov več kot Cikaska Sears Tower. Iščejo vaditelje za voznike službenih vozil Evropske Komisije BRUSELJ - Evropska Komisija je objavila natečaj za vaditelje, ki naj bi voznike službenih avtomobilov usposobih za njihov zahteven pokhc. Kot je razvidno iz vprašalnika za kandidate za vaditelje, bi morah biti ti pravi specialci, saj morajo med drugim voznike usposobiti tudi za delovanje v primem napadov in ugrabitev. Boseballska stavka vplivala na prodajo ameriških časopisov NEW YORK - Tudi v zadnjih šestih mesecih so ameriški časopisi prodati manj izvodov. Na nižjo prodajo je med drugim vplivala tudi stavka igralcev priljubljenega baseballa. Izvedenci pa ugotavljajo, da je trend padanja opazen že od leta 1987. Ob baseballski stavki je na letošnje nazadovanje vpbvala predvsem podražitev Časopisov. Najhujse so bile posledice za newyorški Newsday, saj je izgubil kar sedem odstotkov svojih bralcev. prošenj, da bi kazen jetniki prestajali v Italiji raje kot V japonskih zaporih. Griffith je med drugim tudi spregovoril tudi o kaznih, ki doletijo tiste zapornike, ki se uprejo delu za zasebna podjetja. Neposlušne za vsaj teden dni zaprejo v samico brez stranišča. Roke jim z lisicami uklenejo za hrbet, tako da morajo jesti kleče s krožnika na tleh. Kdor se temu žeb izogniti, mora tako delati v popolni tišini in s sklonjeno glavo. Griffith je poudaril, da je taksno ravnanje v nasprotju z 2. členom mednarodnega sporazuma St. 29, ki ga je Japonska ratificirala leta 1932 in ki izrecno prepoveduje prisilno delo zapornikov za zasebna podjetja. V Franciji odkrili več okostij iz železne dobe PARIZ - V jugozahodni Franciji so pri Boussacu v neki jami odkrili več kot dvajset izredno dobro ohranjenih okostij ljudi iz železne dobe, 600 let pred Kristusom. (Telefoto AP) POROČILO / OB DNEVU SVOBODE TISKA Lani 103 novinarji žrtve vojn in nasilja BRUSELJ - Leta 1994 so bib med opravljanjem svojih nalog ubiti 103 novinarji. Podatek je ob včerajšnjem mednarodnem dnevu svobode tiska v Bruslju objavilo združenje Novinarji brez meja. Združenje poroča, da je bil krvni davek novinarjev najveCji v Alžiriji in v Ruandi. V obeh državah je umrlo največ domačih novinarjev, ki so se znašli v vrtincu državljanske vojne. V Alžiriji islamski skrajneži skuSajo utišati glas novinarjev, ki javnost nenehno seznanjajo z grozotami in cilji boja islamskih fudametalistov. Lani so skrajneži zato ubih kar petintrideset poročevalčev. V Ruandi je položaj bolj zapleten. Novinarji so namreč tu žrtve tudi medetnicih spopadov, v katerih je lani umrlo oseminštirideset novinarjev, kar je skoraj polovica od vseh ubitih ruandskih novinarjev. Izključno na novinarski pokhc pa so vezane smrti dopisnikov v Bosni in Hercegovini (osem mrtvih) in v CeCeniji (33 mrtvih od 1. januarja 1994 do danes). V teh državah primerih so novinarjem v večini primerov skušali preprečiti, da bi svet seznanjati o grozotah agresorske vojne. Do sedaj so odkriti krivce za umore petih novinarjev, kot kaže, pa so po mneju združenja Novinarji brez meja večino teh ljudi obsodili povsem po nedolžnem. Od začetka letošjega leta do danes so v svetu ubili Ze 16 novinarjev, polovico v Alžiriji, 98 pa so jih aretirab. Generalni direktor Unesca Federico Mayor je med drugim ob včeraj- šjem dnevu svobode tiska navedel, da je OZN proglasila leto 1995 za leto strpnosti, ker ni svobode tiska brez strpnosti. Spoštovanja različnosti pa ne uspemo vsiliti z zakoni, strpnost je treba privzgojiti mladim že navsezgodaj, za kar morajo poskrbeti predvsem starši in Sole. ’88 '89 '90 '91 '92 '93 '94 Vir: Novinarji brez meja __________AP/Terry Kole