The effect of forest gaps on the diversity and composition of bacterial communities in mixed-type forest soils across the Carpathian mountains
Vpliv gozdnih vrzeli na pestrost in sestavo bakterijskih združb v tleh mešanih gozdov Karpatov

angleški

2024

gospodarjenje z gozdom   gozdne vrzeli   gozdovi zmernega klimatskega pasu   Karpati   mikrobna združba tal   rizosfera   tla

Gozdarski inštitut Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Mešani gozdovi navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in bele jelke (Abies alba Mill.) so eden najpomembnejših ekosistemov na območju srednje in jugovzhodne Evrope. S pristopom molekularne identifikacije smo analizirali diverziteto in sestavo talnih bakterijskih združb na osmih lokacijah vzdolž Karpatov. Metagenomska analiza bakterijskih združb je pokazala, da je na alfa diverziteto (bogastvo vrst, Shannonov indeks in enakomernost) pomembno vplivala le lokacija vzorčenja, ne pa tudi struktura gozdne krošnje ali vrsta tal (rizosfera in zemlja, oddaljena od vpliva korenin). Najmanjšo bakterijsko vrstno pestrost smo potrdili v pragozdnem rezervatu Beskidy, največjo pa v gospodarskem gozdu v Vranceji. Analiza beta diverzitete je pokazala minimalne razlike med bakterijskimi združbami rizosfere in zemlje zunaj rizosfere, pri čemer je bila geografska oddaljenost glavni dejavnik vpliva na sestavo bakterijske združbe. Actinobacteriota in Proteobacteria sta bila prevladujoča rodova bakterij na vseh analiziranih lokacijah, pri čemer je bila relativna pojavnost rodu Actinobacteriota v vseh vzorcih rizosfere višja kot v zemlji zunaj območja rizosfere. Kombinacije različnih okoljskih razmer, predvsem pH tal in razmerje med C in N, ter drugih dejavnikov, kot so starost gozdne vrzeli, intenziteta in vrsta motnje, ki je povzročila njen nastanek, ter vrstna sestava vegetacije na vzorčenih lokacijah, lahko pomembno vplivajo na mikroorganizme v tleh. Da bi bolje pojasnili razlike v pestrosti in sestavi bakterijskih združb, bi bilo treba v analize vključiti dodatne spremenljivke.

07.05.2025