331 Letnik 43 (2020), št. 2 Ključne besede: zdr a v stv ena zak onodaja, zdr a v stv eno okr ožje, okr ožni zdr a vnik, nalezlji v e bolezni, r azk uže v anje, pok opa v anje k užnih mr liče v , Šk ofja Lok a, Kr anjsk a Key-words: Healthcar e legislation, healthcar e district , district doct or , contag ious diseases, disinf ection, burial of contagious bodies, Šk ofja Lok a, Carniola 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 94(497.4Šk ofja Lok a):616.9"1880/1914" 94(497.4):614.2"1880/1914" Pr ejet o: 6. 11. 2020 Organizacija zdravstvene službe in nalezljive bolezni v Škofji Loki na prelomu iz 19. v 20. stoletje JUDIT A ŠEG A pr of. zgodo vine in dipl. etnologinja, ar hi v sk a s v etnica Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, Enota v Šk ofji Loki, P artizansk a c. 1c, SI-4220 Šk ofja Lok a e-pošta: judita.seg a@guest .arnes.si Izvleček Prispe v ek v prv em delu go v ori o or g anizaciji zdr a v stv ene službe na Kr anj - sk em, s posebnim poudar k om na nalog ah, ki so jih pri t em imele občine, zdr a v stv ena okr ožja in okr ožni zdr a vniki, v nadalje v anju so pr edsta v ljene nalezlji v e bolezni, ki so najpogost eje r azsajale med pr ebi v alci Šk ofje Lok e in ok olice med let oma 1880 in 1914. Na t emelju ohr anjenih ar hi v skih vir o v so pr ed sta v ljene epidemije k oz, škr latink e, da vice, ošpic, tifusa t er gr ozeča ne v arnost k oler e in jetik e. Pr edsta v ljeni so tudi ukr epi za njiho v o pr epr e - če v anje, ob v ezno r azk uže v anje in pok opa v anje bolnik o v , ki so umr li zar adi nalezlji v e bolezni. Abstract HE AL THCARE SER VICE OR G ANIZA TION AND C ONT A GIOUS DISE A SES IN ŠK OFJ A L OKA A T THE TURN OF THE 19 TH CENTUR Y In its fir st part the article de als with the or g anization of healthcar e service in Carniola, with special emphasis on assignments belong ing t o municipalities, healthcar e dis tricts and dis trict doct ors. F urther , the article pr esents inf ec - tious diseases, w hich most oft en r aged in Šk ofja Lok a and its surr oundings betw een the y ears 1880 and 1914. On the basis of pr es erv ed ar chi v al sour c - es, the article pr esents the epidemics of smallpo x, scar let f e v er , diphtheria, measles, typhus and the looming danger of choler a and tuber culosis. The measur es tak en f or their pr e v ention, mandat ory disinf ection and burials of those w ho died of these diseases ar e also pr esent ed. 332 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Uvod Šk ofja Lok a je bila v desetletjih pr ed prv o s v et o vno v ojno majhno obr - tno-tr go v sk o mest o na Kr anjsk em. Pr emožnejši tr go v ski sloj je pr e v lado v al na zgornjem tr gu (danes Mestni tr g), dr obna, manj donos na obrtnišk a deja vnost pa je bila osr edot očena na nižje ležečem Lontr gu (danes Spodnji tr g), kjer je pr oizv odni značaj t eg a mestneg a pr edela dopolnje v ala v elik a Kr ennerje v a t o - v arna sukna, ena izmed naj v ečjih na Kr anjsk em in edini industrijski obr at v Me - stni občini Šk ofja Lok a. T a se je sprv a r azpr ostir ala na 63 km 2 t er je poleg mesta s pr edmestji Kar lo v ec, T r ata, Studenec in Kapucinsk o pr edmestje v ključe v ala še bližnji naselbi ni Vincarje in P odpulf er ca t er do leta 189 7 tudi kr aje v podobči - ni Zminec. Leta 1880 je na njenem ozemlju ži v elo 4.05 1 oseb, od t eg a v Šk ofji Loki s pr edmestji 2.293. V naslednjem desetletju se je št e vilo občano v znižalo na 3.98 3, od t eg a v Šk ofji Loki s pr edmestji na 2.175. P o odcepitvi podobčine Zminec se je njeno območje skr čilo na skr omnih 6 km 2 in je bilo ozemeljsk o omejeno le še na Šk ofjo Lok o in d v e majhni primestni naselbini, kjer je ob za - dnjem popisu pr ed prv o s v et o vno v ojno ži v elo sk upaj 2.286 oseb. 1 Šk ofja Lok a je bila sr edišče ist oimensk eg a sodneg a okr aja t er sk upaj s Kr anjem in T ržičem del Okr ajneg a g la v arstv a Kr anj. Občino je v obr a vna v anem obdobju v odilo šest župano v , najdlje posestnik, pek in gostilničar V alentin Sušnik (1885–1897) in notar Nik o Lenček (1897–1901 in 1903–1912). 2 1 Special-Orts-Repertorium von Krain/Obširen imenik krajev na Krajnskem , 1884, str . 45–46; Special-Orts-Repertorium von Krain/Specijalni repertorij krajev na Krajnskem , 1894, str . 40– 41; Spezialortsrepertorium von Krain, 1919, str . 35. 2 Štukl: Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861–1918 , str . 95. Škofja Loka na razglednici z začetka 20. stoletja. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) 333 Letnik 43 (2020), št. 2 Organizacija zdravstva na lokalni ravni Zdr a v stv ene r azmer e v občini so bile ur ejene v skladu s t edaj v elja vno zdr a v stv eno zak onodajo, ki je t emeljila na državnem zdravstvenem zakonu o ur editvi ja vne zdr a v stv ene službe v a v str o-ogrski monar hiji in r aznih podza - k onskih pr edpisih. Kr o vni zak on ozir oma Postava od 30. aprila 1870 o ureditvi javne zdravstvene službe 3 je natančno r azdelil dolžnosti in dela med drža v o in samoupr a vno oblastjo, ur edil or g anizacijo str ok o vnih zdr a v stv enih or g ano v pri političnih oblast eh t er določil njiho v e službene dolžnosti. No v oustano v ljeni zdr a v stv eni or g ani pri političnih oblast eh so bili okr ož ni (občinski) zdr a vnik, okr ajni zdr a vnik in deželni zdr a v stv eni s v et . Dobršen del zdr a v stv enih nalog je drža v a zaupala občinam na s v ojem ozemlju. Or g anizir ati so mor ale t . i. zdr a v stv eno policijo, ki je bila zadolžena za iz polnje v anje zdr a v stv eno-policijskih uk azo v v k omunalnih zade v ah (nadzor cest in drugih ja vnih po vrši n, str anišč, gnojnih jam in kloak, t ek očih in st oječih v oda, v ode za pitje in ži vil za pr ehr ano), nudenje pr a v očasne pomoči bolnik om in por odnicam t er zagota v ljanje r ešilnih pripomočk o v v primerih, k o je osebi gr ozila smrtna ne v arnost . Nadalje je mor ala občinsk a zdr a v stv ena policija v o - diti r azvid najdenčk o v , g luhonemih, slepih in duše vno bolnih oseb, ki niso bili nastanjeni v ja vnih za v odih in k at erih zdr a v stv eno stanje je bilo str ok o vno potr - jeno. V njen delokr og so sodili tudi ustana v ljanje, vzdrže v anje t er pr eg ledo v anje mr liških v ežic in pok opališč, izv ajanje zdr a v stv eno-policijsk eg a nadzor a nad ži - vinskimi sejmi in gonjo ži vine t er nadzor nad mr ho višči in izv ajanjem k onjeder - sk e službe. Iz pr eneseneg a delokr og a drža v e so bile občine zadolžene za izv aja - nje v seh potr ebnih ukr epo v za zajezit e v ozir oma za v ar o v anje pr ed nalezlji vimi boleznimi, poskr beti so mor ale za cepljenje otr ok pr oti k ozam, nadzor o v anje babišk e službe in zdr a v ljenje občinskih ubožce v . Zak onodaja jim je nalag ala tudi izpolnje v anje zdr a v stv eno-s anitarnih pr edpiso v pri pogr ebih in pr ek opa v anjih mr liče v t er izv ajanje mr lišk o-og ledne službe. 4 Za v sa našt eta opr a vila bi danes potr ebo v ali št e vilčno močno ekipo najr azličnejših sodela v ce v , ob k oncu 19. st o - letja pa so bile v se na v edene naloge v v eliki meri v prist ojnosti ene same osebe – mestneg a ozir oma k asneje okr ožneg a zdr a vnik a. Na t emelju drža vneg a zdr a v stv eneg a zak ona iz leta 1870 so posame - zne a v strijsk e dežele v nasl ednjih d v eh desetletjih spr ejele v sak a s v oj deželni zdravstveni zakon , Kr anjsk a je t o st orila leta 1888. Zakon z dne 24. aprila 1888, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranj- sko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane 5 je občinam naložil, da v sak a zase ali v po v eza vi s sosednjimi občinami or g anizir ajo ja vno zdr a v stv eno službo na s v ojem ali združenem ozem lju, ki se je po no v em imeno v alo zdr a v stv eno okr ož - je. R azdelit e v dežele Kr anjsk e na zdr a v stv ena okr ožja, ki je sledila naslednje let o, na t emelju r azg lasa dež elne v lade v Ljubljani, 6 je bila prv a in edina tak šna r azdelit e v v a v strijskih deželah do leta 1893. V v elja v o je st opila 1. januarja 1890 in se upor abljala do izida no v e (star ojugoslo v ansk e) zdr a v stv ene zak onodaje na začetk u 30. let 20. st oletja. 7 Na Gor enjsk em so bili ustan o v ljeni trije zdravstveni okraji (v Kr anju, R a - do v ljici in Kamnik u) in enajst zdr a v stv enih okr ožij; med njimi tudi zdr a v stv eni okr ožji v Šk of ji Loki in Železnikih. V prv eg a so bile, poleg občin Šk ofja Lok a in Star a Lok a, v ključene še občine v P oljanski dolini br ez žir o v sk eg a k onca. T o so bile pr et ežno hribo vit e občine Ja v orje, Oselica, P oljane in T r ata (danes Gor enja 3 Državni zakonik , 1870, str . 125 –132. 4 Državni zakonik , 1870, str . 126 . 5 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1888, str . 81–86. 6 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1889, str . 14–36. 7 K ocjančič: Zd r a vniki in njih delo v okr aju Kr anj, str . 307. 334 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time v as), v k at erih je ob popisu pr ebi v alstv a leta 1880 ži v elo 15.889 oseb. Za okr o - žneg a zdr a vnik a v Šk ofji Loki je bil imeno v an dr . Ant on Ar k o, ki je t o službo opr a - v ljal do leta 1908. Za njim sta jo pr e vzela dr . Kar l Zakr ajšček in dr . Iv an Hubad. V zd r a v stv eno okr ožje Želez niki je bilo zajet o celotno območje Selšk e doline, ki je bilo r azdeljeno med občine Selca, Železniki in Sorica. Šlo je za r azmer oma v e - lik o območje (20.885 ha), na k at er em je takr at ži v elo 7.718 pr ebi v alce v . 8 Mest o okr ožneg a zdr a vnik a v Železnikih je ostalo prv a leta nezasedeno, v t em času je nujne zdr a vnišk e posle opr a v ljal dr . Ar k o iz Šk ofje Lok e. Od leta 1894 do leta 1899 je k ot okr ožni zdr a vnik delal Janez Dominik in od leta 1901 do leta 1918 dr . K onstantin Hiersche, upok ojeni c. kr . v ojaški mornariški zdr a vnik. 9 Zdravstveno okrožje je v od il posebej izv oljeni or g an, t . i. zast op (odsek) zdr a v stv ene občine, v k at er em so bili pr edsta vniki v seh političnih občin, ki so se združile v anj. Načelo v al mu je v oljeni načelnik, med člani je bil tudi okr ožni zdr a vnik. Naloge zast opa so bile r aznolik e in jasno opr ed eljene. Skr bel je za pr e - skr bo s potr ebnimi zdr a v stv enimi potr ebščinami, za k at er e so bile po določilih drža vneg a zdr a v stv eneg a zak ona zadolžene občine, izdela v o v sak oletneg a pr o - r ačuna prihod k o v in odhod k o v t er pokri v anje primanjkljaja, k adar bi bilo go - spodarjenje neg ati vno, t er za pospeše v anje splošnih zdr a v stv enih k oristi pr ebi - v alstv a. Med drugim je mor al por očati prist ojnim političnim oblast em (občinam in okr ajnemu g la v arstvu) o zdr a v stv enih zade v ah na t er enu t er dajati pr edloge za ur edit e v zdr a v stv ene službe in imeno v anje potr ebneg a zdr a v stv eneg a ose - bja. 10 Šk ofjelošk emu zdr a v stv enemu okr ožju je do leta 1897 načelo v al župan V alentin Sušnik, nat o g a je, po v sej v erjetnosti še ist eg a leta, nasledil njego v sin 8 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1889, str . 17–18. 9 K ocjančič: Zd r a vniki in njih delo v okr aju Kr anj, str . 311. 10 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1888, str . 82–83. Spodnji trg v Škofji Loki na prelomu iz 19. v 20. stoletje. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) 335 Letnik 43 (2020), št. 2 Lo vr enc Sušnik. T r ditv e ne mor emo potr diti zar adi neohr anjenosti ar hi v sk eg a gr adi v a za ta čas, v endar se k ot načelnik zdr a v stv eneg a zast opa v dok umentih omenja od let a 1902 dalje. Leta 1912 je funk cijo pr epustil Josipu Guzelu, ki je ostal načelnik zdr a v stv eneg a okr ožja Šk ofja Lok a do leta 1930. 11 Služba okrožnega zdravnika V sak o zdr a v stv eno okr ožje je imelo po eneg a okrožnega zdravnika. To mest o je smel zasesti le uni v erzit etno izobr aženi zdr a vnik z a v strijskim drža - v ljanstv om in v bolnišnici opr a v ljenim d v eletnim sek undariat om, ki je bil v ešč slo v ensk eg a in nemšk eg a jezik a, fizično do v olj sposobe n in mor alno neopor e - čen. Na t o mest o g a je imeno v al deželni odbor na t emelju ja vneg a r azpisa in na pr edlog zdr a v stv eneg a zast opa, s k at erim je mor alo sog lašati tudi prist ojno okr ajno g la v arstv o. 12 Služba okr ožneg a zdr a vnik a je bila ja vna služba. V služ - benih zade v ah je bil neposr edno odgo v or en politični oblasti s v ojeg a službene - g a ok oliša, v v seh drugih ur adnih zade v ah pa neposr ed no deželnemu odboru. Okr ožni zdr a vniki so bili dolžni vzdrže v ati dobr e odnos e z okr ajnimi zdr a vniki in jim nuditi potr ebna zdr a v stv ena pojasnila, če so ti t o želeli. Udeleže v ati so se mor ali sej občinsk eg a odbor a, in sicer s pos v et o v alnim g lasom, k adar so odloča - li o zdr a v stv enih zade v ah, t er sej zdr a v stv eneg a zast opa, kjer so por očali o zdr a - v stv enih r azmer ah v s v ojem službenem ok olišu. O slednjem so r edno ob v eščali tudi prist ojno okr ajno g la v arstv o in občinam še dodatno pomag ali pri izdela vi statističneg a letneg a por očila. Njiho v o delo je nadzor o v al načelnik zdr a v stv ene - g a zast opa in o mor ebitnih nepr a vilnostih ob v eščal okr ajno g la v arstv o. O višini zdr a vnik o v e plače je odločal deželni odbor in pri t em upošt e v al pomen službe, ki jo je zdr a vnik opr a v ljal, t er kr aje vne r azmer e na območju, kjer je službo v al. Zneski so se gibali med 600 in 800 goldinarji letno, dodatno so bili okr ožni zdr a vniki upr a vičeni še do star ostnih doklad, pok ojninskih in pr eskr b - ninskih dodatk o v t er do po vr ačila potnih str ošk o v za opr a v ljene službene poti, ki so bile od njego v eg a bi v ališča oddaljene v eč k ot štiri kilometr e. Če je mo - r al nadomešča ti začasno manjk ajočeg a zdr a vnik a iz sosednjeg a zdr a v stv eneg a okr ožja, mu je za t o delo pripadalo še dodatno plačilo. 13 Škofjeloški okrožni zdravnik dr. Anton Arko in njegove naloge Za okr ožneg a zdr a vnik a v Šk ofji Loki je zdr a v stv eno okr ožje leta 1890 pr edlag alo dr . Ant ona Ar k a, 14 t edanjeg a zdr a vnik a v mes tu, ki se je edini prija vil na r azpis. V Šk ofji Loki je službo v al od leta 1877 dalje in je bil na začetk u 90. let 19. st oletja edini zdr a vnik daleč naok oli, saj sta bili celotni Selšk a in P oljansk a dolina takr at br ez s v ojih zdr a vnik o v . P odobno je bilo tudi drugje po Kr anjsk em, saj je iz statističnih por očil znano, da je na eneg a zdr a vnik a leta 1881 odpadlo 11 K ošir: Od zdr a v stv eneg a okr ož ja do Zdr a v stv eneg a doma v Šk ofji Loki, str . 73. 12 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1888, str . 83. 13 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1888, str . 85. 14 Dr . Ant on Ar k o (28. 12. 1846– 11. 8. 1908) izhaja iz Miklo v e hiše v Ribnici na Dolenjsk em. P o gimnaziji v Ljubl jani se je leta 186 8 vpisal na medicinsk o f ak ult et o na Dunaju in jo zaključil leta 1873. Naslednja tri leta se je v ljubljanski bolnišnici k ot sek undarij pripr a v ljal na samo - st ojno zd r a vnišk o delo. Službo mestneg a in nat o okr ožneg a zdr a vnik a v Šk ofji Loki je nast opil 28. sept embr a 18 77 in jo opr a v ljal do smrti. Bil je tudi ur adni zdr a vnik družbe, ki je na Kamni - tnik u v Šk ofji Loki lomila in obdelo v ala k amen za gr adnjo pr edor o v in šk arp no v e železnišk e pr oge Jes enice–Gorica. Med let oma 1882 in 1896 je bil občinski odbornik, od leta 1896 do leta 1908 pa župano v s v et o v alec. Bil je tudi dolgoletni pr edsednik šk ofjelošk e čitalnice (po vzet o po: K ošir: Od zdr a v stv eneg a okr ožja do Zdr a v stv eneg a doma v Šk ofji Loki, str . 74). 336 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time po vpr ečno 5.150, leta 1890 pa k ar 6.233 pr ebi - v alce v . 15 Dokt or Ar k o je imel s v ojo or dinacijo v Šk ofji Loki na Placu, danes je t o Mestni tr g 37. Ar k o v e službene zadolžitv e se, pot em k o g a je k ot okr ož neg a zdr a vnik a ur adno potr dil de - želni od bor , niso pr a v dosti r azlik o v ale od nalog, ki jih je že do takr at opr a v ljal k ot mestni zdr a v - nik. Na njego vih r amenih je namr eč slonelo ce - lotno izv ajanje zdr a v stv eno-policijskih uk azo v v občini, ki so bili že našt eti na začetk u t eg a pri - spe v k a. Nek aj njego vih nalog je še dodatno nar e - k o v alo Službeno navodilo okrožnim zdravnikom na Kranjskem, 16 ki g a je deželna v lada izdala leta 1889 sk upaj z r azg lasom o r azdelitvi dežele na zdr a v stv ene okr aje. Na v odilo je okr ožnim zdr a v - nik om nar očalo, da mor ajo izv esti v sak oletno splošno cepljenje pr oti k oz am, še posebno med šolsk o mladino. Dr . Ar k o je učenk e dekliških šol pri urš ulink ah in učence mestne dešk e šole v Šk ofji Loki cepil v edno ob k oncu šolsk eg a leta t er pri t em v odil natančno e videnco cepljenih otr ok in tistih, ki jih starši niso dali cepiti. 17 Uspešno cepljenim je izdal spriče v alo, seznam neceplje - nih pa posr ed o v al občinski oblasti. Pr a v tak o je bil dolž an zdr a viti bolne ubožce; tak o domače k ot tist e iz dr ugih domo vinskih občin, ki so se tr enutno zadr že v ali v njego v em službenem ok o - lišu ali so bi v ali v šk ofjeloški ubožnici. Načelnik zdr a v stv eneg a odsek a mu je v ta namen v sak o let o izr očil seznam ubožce v , ki so bili upr a viče - ni do zdr a v ljenja in zdr a vil na občinsk e str ošk e. Pr a v tak o je v s v ojem službenem ok olišu pr e - g ledo v al odg anjance in jih zdr a vil, k adar je bilo tr eba. Opr a v lj al je tudi mr lišk o-og ledno službo v mestu in nadzor o v al druge (laične) mr lišk e og le - dnik e v občini. Dajal jim je potr ebna na v odila in z njimi sodelo v al pri og ledih pok ojnik o v , ki so umr li zar adi nasilne smrti, nalezlji v e bolezni ali zanemarjeneg a zdr a v ljenja. 18 P osebno pog la vje njego v eg a dela je bila skr b za pr epr eče v anje nale zlji vih bolezni in ob - v lado v anje r azmer , k adar je bilo bolnik o v v elik o in so oblasti r azg lasile epidemijo. Pr e v enti vna služba je t emeljila pr ed v sem na pouče v anju ljudi 15 K ocijančič: Zdr a vniki in njih delo v okr aju Kr anj 1888– 1918, str . 308. 16 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1889, str . 25–32, Prilog a B. 17 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 525, Šolsk a kr onik a I (1878–1905); a. e. 526, Šolsk a kr onik a II (1906–1934); SI_ZAL_ŠKL/0165, t . e. 1, a. e. 4, Kr onik a zunanje dekli - šk e šole, 1. del (1891–1906). 18 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1889, str . 25–30; SI_ZAL_ŠKL/0063, t . e. 131, Zdr a v stv ene in mr lišk e za - de v e. Portret dr. Antona Arka, olje na platnu. Portret je po fotografiji naslikal Arkov dobri čitalniški prijatelj Ivan Grohar leta 1909. (Hrani: Loški muzej Škofja Loka) 337 Letnik 43 (2020), št. 2 o vr stah nalezlji vih bolezni, njiho vih zunanjih znakih, načinih širjenja t er njiho - vi ob v eznosti, da mu spor očijo v sak primer nalezlji v e bolezni, ki bi jo zaznali v s v ojem ok olju. K er so bile higiensk e r azmer e pogost o pomanjklji v e in vir ok užb, je posebno pozornost pos v ečal nadzoru čist oče t er pri t em izk oristil v sak o pri - ložnost za pouk o ustr ezni higieni bi v ališč, pr enočišč za tujce, gostiln in obrtnih dela vnic, še posebno mesarskih, str ojarskih in podobnih, ki so pr edsta v ljale v e - čjo ne v arnost za onesnaženje ok olja in izv or ok užb. 19 Ukrepi v primeru nalezljivih bolezni Epidemije nalezlji vih bolezni so bile ob k oncu 19. st oletja stalnica po v sej A v str o-Ogrski, saj r azen cepljenja pr oti k ozam niso poz nali drugih učink o vitih met od zdr a v ljenja. Samo na Kr anjsk em, ki je takr at št ela slabeg a pol milijona pr ebi v alce v , so med let oma 1883 in 1890 zabeležili 287 epidemij nalezlji vih bo - lezni, ki so zaht e v ale sk or aj 3.500 ži v ljenj. Najpogost ejše so bile epidemije k oz, škr latink e in tifusa, epidemija k oler e je bila samo ena. 20 T udi zat o je bilo hitr o in učink o vit o ukr epanje okr ožnih zdr a vnik o v in lok alnih oblasti nujno potr eb - no. Pr ej omenjeno službeno na v odilo ni le nar očalo okr ožnemu zdr a vnik u, da nemudoma naznani v sak primer nalezlji v e bolezni, t em v eč tudi, da zdr a v stv e - no okr ožje in prist ojno okr ajno g la v arstv o tak oj seznani s potr ebnimi ukr epi za zajezit e v ali v saj omiljenje obseg a epidemije. Ti ukr epi so v ključe v ali izolacijo obolelih in po potr ebi njiho v o nastanit e v v posebnih pr ost orih, ustr ezno nego, zapir anje šol, pr epo v ed sejmo v , cer kv enih slo v esnosti, pleso v ipd. T or ej, pr a v tak o, k ot t o v elja še danes, čepr a v je vmes minilo v eč k ot st oletje. Občine so 19 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1889, str . 28–29; SI_ZAL_ŠKL/0063, t . e. 131, R azni dopisi in normalije v zv ezi z zdr a v stv om. 20 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit … , str . 129. Razglas o obveznem prijavljanju primerov nalezljivih bolezni v občini Škofja Loka, 12. 8. 1893. (SI_ZAL_ŠKL/0063, t. e. 131) 338 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time mor ale na pr edlog okr ožne g a zdr a vnik a priskr beti r azk užila in določiti osebe za r azk uže v anje. R azk užilne apar at e so imele le r edk e med njimi; Šk ofja Lok a g a je k upo v ala v eč k ot d v ajset let , čepr a v so se lok alne oblasti ob v saki epidemiji zno v a za v edale, da g a nujno potr ebujejo, a o t em v eč v nadalje v anju prispe v k a. K užnih mr liče v ni bilo do v oljeno polag ati na mrtv aški oder , t em v eč so jih mor ali tak oj pr epeljati v mrtv ašnico in čim pr ej pok opati. 21 Na t emelju Razglasila deželne vlade za Kranjsko z dne 17. januarja 1894 22 so spadale med ne v arne nalezlji v e bolezni k oler a, griža, čr e v esni tifus (mačuh, lég ar ali vr očinsk a bolezen), peg asti tifus (r dečelisni lég ar), k oze (osepnice, bo - ginje), škr latink a, ošpice (dobr ci), r dečk e (rusk e), miliaria (epidemična milan - sk a r oža, pr osenice), da vica (vr atnica), oslo v ski k ašelj, tr ahom, meningitis in z ži v ali na člo v ek a pr enoslji v e bolezni (st eklina, smr k a v ost , vr anični prisad). R az - g las deželne v lade o r azk uže v anju pri nalezlji vih boleznih iz leta 1887 23 je med - nje u vrščal še šen, bolezni v otr oški post eljici in pljučno sušico (tuber k ulozo). V sak primer našt etih bolezni je bilo tr eba tak oj prija viti županu občine, ki je nat o ob v estil okr ajno g la v arstv o, okr ožneg a zdr a vnik a in če je šlo za šoloob v ezneg a otr ok a, tudi v odstv o šole. V družinah so mor ali bolezen prija viti družinski gospo - darji, v v ečstano v anjskih hišah njiho vi lastniki, v službenih pr ost orih delodajalci, oskr bniki ali hišniki t er v kr čmah in gostinskih pr ost orih lastniki ali zak upniki. P o službeni dolžnosti so bili k naznanjanju za v ezani tudi zdr a vniki, r anocelniki, babice, mr liški og ledniki, duho vniki, učit elji in učit eljice. Spor očiti so mor ali ime in priimek oboleleg a, njego v o star ost , naslo v in za k ak šno bolezen gr e. Epidemije nalezljivih bolezni v Škofji Loki med letoma 1880 in 1914 P odobno k ot drugje na Kr anjsk em so bile nalezlji v e bolezni na širšem ob - močju Šk ofje Lok e s Selšk o in P oljansk o dolino v desetletjih pr ed prv o s v et o vno v ojno stalno prisotne in so enkr at bolj drugič manj ogr ožale tamk ajšnje pr ebi - v alstv o. Natan čnih št e vilk, ki bi por očale samo za šk ofjelošk o območje, nimamo, v endar si lahk o za pr edsta vit e v r azmer pomag amo s podatki, ki jih za Okr ajno g la v arstv o Kr anj na v aja dr . F r anc Z upanc v s v oji študiji o ja vnem zdr a v stvu na Kr anjsk em med let oma 188 1 in 1890. 24 Celotno šk ofje lošk o ozemlje z obema dolinama je namr eč spadalo pod omenjeno okr ajno g la v arstv o, v k at er em je tv o - rilo k ar 45 odst otk o v v seg a pr ebi v alstv a in od k oder so prihajale g la vne usmeri - tv e, k ak o r a vnati, k adar so območje ogr ožale nalezlji v e bolezni. a) Koze Od 108 epidemij k oz, 25 ki so r azsajale na Kr anjsk em med let oma 1881 in 1890, so jih v Okr ajnem g la v arstvu Kr anj zabeležili 18: osem v letu 1883, tri v 21 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1889, str . 28–29. 22 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1894, str . 7–10. 23 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1888, str . 59–60. 24 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit vom Jahre 1881 bis inclusive 1890 , Ljubljana 1893. 25 Č rne k oze (tudi osepnice ali v ariola) so člo v ešk a nalezlji v a bolezen, ki jo po vzr oča virus v a - riole. Bolezen se k aže v obliki gnojnih mehur čk o v po t elesu, zlasti po g la vi in udih, spr emlja jo vr očina. Pri hujši obliki bolezni je smrtnost od 30- do 35-odst otna. Zapleti pri bolezni so značilne br azgotine, slepota in def ormacije udo v . Virusi se pr enašajo k apljično, zlasti pr e - k o k apljic iz ustne, nosne ali žr elne sluznice, ob kihanju ali k ašlja nju. Pr enaša se tudi pr ek neposr edneg a stik a z ok uženimi t elesnimi t ek očinami ali pr edmeti (oblek o). Za zdr a v ljenje ni posebneg a zdr a vila, učink o vit o je le cepljenje (po vzet o po: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Črne_koze). 339 Letnik 43 (2020), št. 2 letu 1888, šest v letu 1889 in eno leta 1890. Zaht e v ale so 188 ži v ljenj, umr lji v ost je bila 16,2-odst otna. 26 Str ašno nadlogo, ki je leta 1883 zajela Šk ofjo Lok o, popisuje kr onik a uršu - linsk eg a samostana, kjer je v tamk ajšnjem penzionatu zbolelo v eč gojenk in d v e r edo vnici. Bol ezen je zaht e v ala d v e žrtvi. Prv a je bila samostansk a dekla, ki so jo že ob prvih znakih bolezni osamili in pr emestili v t . i. P etr o v o hišo poleg obzidja na samostansk em vrtu. V noči z v elik e sobot e na v elik o noč je za k ozami umr la še gojenk a Kristina Mall y , edini otr ok iz pr emožne celo v šk e družine. Na poseb - no zaht e v o okr ožneg a zdr a vnik a so jo še ist o noč pr epeljali v mr lišk o v ežico na star ološk o pok opališče, k ar je dalo meščanom po v od za najr azličnejše go v orice. Št e vilni so se začeli izogibati samostana, k er da so v njem že v se gojenk e in r e - do vnice ok užene s k ozami in da so jih že pr ecej pok opali v v elik onočni noči. 27 Najhujša je bila epidemija leta 1889, ki je zajela celotno šk ofjelošk o ob - močje. Bolezen se je najpr ej poja vila v občini Selca, k amor so jo s T olminsk eg a zanesli cig ani. P or očilo na v aja, da se je sr edi decembr a 1888 po v aseh v občini v eč dni potik ala nek a cig ank a, ki jo je žandarmerijsk a patrulja nat o prijela v Še - v ljah, jo pridržala in zat em izr očila okr ajnemu r anocelnik u, da jo pr eg leda. K er je bila ok užena s k ozami, so se začeli v naslednjih d v eh t ednih v štirih kr ajih v občini poja v ljati prvi primer i obolelih oseb. Do prv eg a januarja 1889 je zbolelo 17 otr ok, v si so bili iz hiš, ki jih je obisk ala cig ank a. Medt em so se primeri k oz poja vili tudi v občini Sorica, k amor so jih pr a v tak o zanesli cig ani. Ti so se po - t em, k o so jih pr egnali s T olminsk eg a, v manjših sk upinah r azkr opili naok oli in bolezen r aznesli v Da v čo, P odpor ezen, Sorico, Danje in R a vne t er pr ek o P odlon - k a napr ej po Selški dolini. K o so se cig ani umaknili iz Da v če, so za seboj pustili t ežk o bolneg a otr ok a, ki je za posledicami k oz kmalu zat em umr l in so mor ali za pok op poskr beti domačini, pr a v tak o za cig ank o, ki je našla v ečni mir na pok o - pališču na Buk o vici. 28 Na začetk u f ebruarja 1889 so o k ozah por očali tudi iz občine Oselica v P oljanski dolini, kjer so prv e primer e bolezni zaznali sr edi januarja, do 7. f ebru - arja pa je njiho v o št e vilo nar aslo na 12. T udi tja so se r azširile z bližnjeg a T ol - minsk eg a, k amor so domačini pogost o pot o v ali. K širitvi bolezni je še dodatno pripomog lo zimsk o vr eme z obilico sneg a, ki je domačinom omogočalo spr a vilo lesa in og lja t er so se ob t em družili še v eč k ot običajno. Medt em k o se je bolezen v Selški dolini najbolj r azširila januarja in f ebru - arja, k o je bilo ok uženih 14 kr aje v v občinah Sorica, Selca in Železniki in je zbole - lo 109 ljudi, od k at erih jih je umr lo 22, naj v eč v Sorici (18), je postala P oljansk a dolina močno žarišče bolezni šele mar ca. V t em času so primer e k oz zaznali tudi v občini Šk ofja Lok a. P otrjujejo jih r edna t edensk a por očila o št e vilu bolnik o v z nalezlji vimi boleznimi, ki jih je šk ofjeloški župan V alentin Sušnik pošiljal Okr aj - nemu g la v arstvu v Kr anju na njiho v uk az z dne 26. decembr a 1888. K oze se v por očilih omenjajo med 24 . f ebruarjem in 18. majem, zbolela sta d v a mošk a in pet žensk. 29 Na celotnem šk ofjelošk em območju je bilo primer o v pr ecej v eč. Z upanče v o por očilo na v aja, da je med 6. f ebruarjem in 5. aprilom 1889 v obči - nah Oselica, Ja v orje, T r ata (d anes Gor enja v as), P oljane in Šk ofja Lok a za k ozami zbolelo 91 ose b, 12 jih je umr lo. Na sr ečo ni bolezen nikjer pok azala izr azit o zlo v ešče nar a v e, sicer bi bilo št e vilo žrt e v ob t edanjih bi v anjskih r azmer ah še v elik o v ečje. K ugodnejšemu r azpletu je pripomog la tudi v ečja pr ecepljenost , saj je bila umr lji v ost med cepljenimi bolniki v elik o manjša k ot med necepljenimi. V občini Sorica npr . jih je od 43 cepljenih bolnik o v umr lo sedem (11 %), od 26 26 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit … , str . 89. 27 A UŠL, Samostansk a kr onik a 1693–1891, str . 173. 28 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str. 99. 29 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, T edensk a por očila o nalezlji vih boleznih v občini Šk ofja Lok a, 1889. 340 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time necepljenih pa 11 (42 %). 30 Ob t em se se v eda po - sta v lja vpr ašanje, ali so bili v si »cepljeni« bolniki r esnično cepljeni, k er je bilo smrtnih primer o v med njimi še v edno v elik o, ali so tak o le po v eda - li njiho vi s v ojci, v endar je v r esnici bilo drug ače. Možno je tudi, da so bili cepljeni samo enkr at , k ar pa ni zadost o v alo, da bi pr eži v eli ok užbo. P o kr ajšem zatišju so se k oz e spet poja vile maja 18 89 t er nat o še enkr at sept embr a in okt o - br a, obakr at v občinah Ja v orje in P oljane. Prvič je zbolelo 12 oseb, d v e sta umr li, drugič 28 oseb, umr lo jih je pet . S P oljansk eg a se je bolezen za - nesla v občino Železniki, kjer je od sr ede okt obr a do k onca no v embr a zbolelo še 13 oseb, ki so v se uspešno okr e v ale. 31 Kasneje k oze niso v eč po vzr očale t eža v , k ar potrjuje tr dit e v dr . Z upanca, da so leta dol - go priz anašale nek emu območju, pot em k o so g a enkr at t emeljit o ok užile. 32 K t emu sta v pr ecejšnji meri pripomog la tudi v ečja oza v eščenost ljudi in r edno v sak oletno cepljenje, čepr a v se »… ljudstvo sploh, zlasti po nekaterih krajih, ne poslužuje te dobrodelne naprave v onem obsegu, kakršnega zahteva skrb za dobro zdravstveno stanje ob časih, če bi zavladale prave kužne koze …,« 33 k ot ber emo v pozi vu kr anjsk eg a okr ajneg a g la v arja Pir ca iz leta 19 04. V njem občine opominja, naj v ložijo v se napor e, da bodo starši na cepljenje in k asnej - ši pr eg led pripeljali v se za cepljenje primerne otr ok e. T o je bilo še t olik o pomembneje, k er so se črne k oze v t em letu z želez ničarskimi dela v ci iz Mak edonije zanesle na Hru šico pri Jesenicah in naslednje let o na Bohinjsk o Belo. Ž upan je mo - r al poskr beti za primer en pr ost or izv en šolskih sta v b, kjer je zdr a vnik cepil k oze, za zapisnik arja in, če ni mogel sam prisostv o v ati cepljenju, še za s v ojeg a namestnik a. Datum cepljenja je občinski slug a v ečkr at zapor ed r azg lasil po mestu. Leta 1904 je cepljenje pot ek alo na sobot o, 11. junija, ob 2. uri popoldne v mestni hiši v Šk ofji Loki, ce - pil je dr . Ant on Ar k o. Pr eg ledo v anje cepljenih k oz je pot ek alo naslednjo sobot o, čez štirinajst dni pa je zdr a vnik pr eg ledal in cepil še druge nece - pljene otr ok e, ki so že obisk o v ali šolo. Uspešno cepljenim je iz sta vil spriče v alo. Na dan cepljenja so mor ali starši otr ok om t emeljit o umiti r ok e z milom, v odo in špirit om t er jih obleči v s v ežo in 30 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 100. 31 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 91. 32 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 114. 33 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Ce pljenje k oz 1904–1905, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 13442, 26. 5. 1904. Tedensko poročilo o evidentiranih primerih nalezljivih bolezni v občini Škofja Loka, 1889. (SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 131) 341 Letnik 43 (2020), št. 2 snažno oblek o. Starše, ki otr ok niso pripeljali na cepljenje, je županstv o še en - kr at opomnilo na dodatni r ok in so jih, če se tudi takr at niso odzv ali ozir oma dok azali, da otr ok iz opr a vičlji vih r azlogo v ne mor e biti cepljen, naznanili okr aj - nemu g la v arstvu. 34 Leta 190 5 se je na t em seznamu znašlo osem otr ok iz občine Šk ofja Lok a, 12 iz občine Star a Lok a in k ar 36 iz občine Zminec. 35 b) Škrlatinka Škr latink a 36 je v eljala za pogost o in smrtno ne v arno bolezen. Samo na Kr anjsk em so med let oma 1883 in 1890 zabeležili 80 epidemij, ki so zaht e v ale 959 smrtnih primer o v , še d v akr at t olik o pa je bilo spor adičnih primer o v bole - zni, ki so se k ončali s smrtjo. Nesla vno v odstv o je pripadlo Okr ajnemu g la v ar - stvu Kr anj, kjer se je v epide mični obliki poja vila 15-kr at in je obolelo 824 otr ok. Za 214 od njih je bila bolezen usodna, k ar je pomenilo 26-odst otno smrtnost . Na šk ofjelošk em je leta 1888 trikr at r azsajala v občini T r ata (Gor enja v as) in po enkr at v občinah P oljane in Ja v orje, kjer se je spet pono vila naslednje let o. 37 T akr at so jo zaznali tudi v ok olici Šk ofje Lok e. V eč ok uženih je bilo na začetk u julija v v asi P e vno, zat o je okr ajni zdr a vnik dr . E d v ar d Ša vnik iz Kr anja v odstvu dešk e šole nar očil, naj tamk ajšnjim učencem do nadaljn jeg a ne do v olijo obisk o - v ati pouk a. 38 V v ečjem obsegu se je škr la tink a spet poja vila ob k oncu šolsk eg a leta 1894/95 med mestnimi in ok oliškimi otr oki. P o na v odilih dr . Ša vnik a so izolir ali v se učence dešk e šole, ki so prišli v stik z obolelimi. 39 Na zunanji dekli - ški šoli pri uršulink ah so celo pr edčasno zaključili šolsk o let o, a k er bolezen tudi po počitnicah ni ponehala, so se gojenk e vrnile v šolo šele 7. okt obr a. V endar ne za dolgo. Zar adi no vih primer o v škr latink e so mor ali šolo pono vno zapr eti 29. no v embr a, zaprta je ostala do 15. januarja 1896. V času epidemije je na zunanji dekliški šoli umr lo 13 učenk. 40 Epidemija se je na začetk u decembr a 1895 r azširila tudi za zido v e samo - stana med gojenk e notr anje uršulinsk e šole. V odstv o je zdr a v a dekleta tak oj po - slalo domo v , za obolele v ar o v ank e pa ur edilo bolnišk e sobe v se v ernem krilu samostana, kjer so jih oskr bo v ale njiho v e mat er e in d v e usmiljenki. Dv e gojenki – Angela Debelak iz Ribnice in Concetta Pizzamig lio iz Kanf anarja v Istri – sta umr li. 41 V odstv o uršulinskih šol je želelo obno viti pouk že na začetk u januarja 1896, v endar jim okr ajno g la v arstv o t eg a ni do v olilo, saj je bilo splošno zdr a - v stv eno stanje v ok olici, pr ed v sem v bližnji občini Star a Lok a, še v edno slabo. Zaprt je ostal tudi dekliški penzionat , nobena od gojenk se ni smela vrniti v anj, dokler so v njem še bi v ale obolele gojenk e in dokler pr ost ori niso bili t emeljit o r azk uženi. Na dopis se je samostansk a pr ednica M. Katarina Majhenič odzv ala z no v o pr ošnjo, v k at eri je poudarila ne v arnost , da bodo začeli starši gojenk pr e - piso v ati s v oje hčer e v druge za v ode, če bo njiho v ostal še napr ej zaprt . Na v edla 34 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Ce pljenje k oz 1904–1905, občinski r azg las, št . 1161/1904, 3. 6. 1904. 35 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Cepljenje k oz 1904–1905, prilog a k občinsk emu r azg lasu, št . 1300/1905, s. d. 36 Nalezlji v a bolezen, ki jo po vz r oča k apljična ok užba z bakt eri jami škr latink e in prizadene pr ed v sem otr ok e. Bolezen spr emljajo vnetje žr ela, g la v obol, vr očina, por del jezik in izpuščaj v obliki dr obnih r dečk astih pik po vr atu in zgornjem delu t elesa. P o nek aj dneh vr očina pade, izpuščaj zbledi, k oža na dlaneh in st opalih se olušči. Bolezen zdr a vimo z antibiotiki (po vzet o po: Družinska zdravstvena enciklopedija , str . 932). 37 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 108–109. 38 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 525, Šolsk a kr onik a I (1878–190 5), šolsk o let o 1890/91. 39 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 525, Šolsk a kr onik a I (1878–190 5), šolsk o let o 1894/95. 40 SI_ZAL_ŠKL 1 65, t . e. 1, a. e. 4, Kr onik a zunanje uršulinsk e šole (k opija), str . 53, 55, 59. 41 A UŠL, Samostansk a kr onik a 1891–1930, str . 72–73. 342 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time je, da bo zadnja obolela gojenk a zapustila penzionat 13. januarja 1896. T ak o dolgo so mor ali čak ati zat o, k er je bila pr ed njo dolg a pot v Italijo, na k at er o je šla lahk o le po v sem zdr a v a. V se druge pr ost or e, ki so jih upor abljale obolele gojenk e, so med t em že r azk užili pod nadzorstv om dr . Ar k a. Dodala je še, da so v uršulinsk em penzionatu že pr ed leti ur edili posebno »mirno sobo« za običajne bolnice, v endar so jo le r edk o upor abljali. T ak oj k o bi vr eme do v olje v alo, pa bi se lotili ur editv e posebnih bolnišničnih pr ost or o v za potr ebe epidemičnih obolenj. K ot v se k aže, je pr ednica s t emi zagot o vili le pr epričala Okr ajno g la v arstv o v Kr anju, da je s 15. januarjem 1896 spet do v olilo odprtje uršulinskih šol. 42 V k asnejših letih so epidem ije škr latink e nek olik o pojenjale, v endar so mor ali kljub t emu še nek ajkr at za kr ajši čas zapr eti zunanjo uršulinsk o šolo. V endar so se v sak o let o poja v ljali spor adični primeri bolezni. Eneg a takih (iz leta 19 06) omenja okr ožni zdr a vnik dr . Ar k o, ki pr a vi: »Obolel je v četrtek uče- nec II. razreda Bertel Čenčič, 7 let star otrok čevljarja, za znaki škrlatice ter so se danes pojavili karakteristični izpušaji škrlatice po životu. Tudi v vratu ima precej hudo vnetje in poleg tega je tudi že zmešan. Od kod da je dobil to bolezen, ni mo- goče dognati. Mati pravi, da je sicer en mlajši brat zadnji čas imel spušaje po ustih, 42 A UŠL, Dopisi, r azno, t . e. 25, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 19722, 30. 12. 1895; pr ošnja pr ednice uršulinsk eg a samostana v Šk ofji Loki, 6. 1. 1896; dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 56, 8. 1. 1896. Uršulinski penzionat v Škofji Loki, kjer sta delovali zunanja in notranja dekliška šola. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) 343 Letnik 43 (2020), št. 2 da je pa kmalu okreval. Da se ta bolezen ne bode dalje širila, se je zapovedalo sle- deče naredbe v izvršitev: 1) Popolno izoliranje bolnika. 2) Dalje izoliranje postrežnice. 3) Razkuževanje posteljnega in telesnega perila ter izmetkov bolnika s 5 % karbolno kislino. Bolnik se bode redno zdravniško obiskoval in bodo zdravstvene naredbe pod kontrolo mestnih stražnikov. Dr. Anton Arko, okrožni zdravnik.« 43 c) Davica Da vica 44 se je v epidemični obliki poja v ljala zelo r edk o, v endar zat o t olik o pogost eje v obliki posamezn ih primer o v , ki so bili naj v ečkr at omejeni le na nek o hišo ali manjše območje. Za bolezen je bilo namr eč značilno, da ni izvir ala iz v e - likih žarišč ok užbe, t em v eč je bila r azpršena po v sod po deželi in je bila prisotna sk ozi v se let o. V endar so statistični podatki pok azali, da se je v epidemični obliki poja v ljala le v hladnejših mesecih. V eljala je za zelo ne v arno bolezen, ki je za seboj puščala št e vilne smrtne žrtv e. P o vpr ečna umr lji v ost na Kr anjsk em je bila v 80 . letih 19. st oletja sk or aj 33-odst otna. V t em času je za da vico zbolelo ok oli 6.200 oseb, v ečinoma otr ok, od t eg a jih je v 36 epidemi jah umr lo le 310 (5 %), ostalih 95 odst otk o v pa k ot spor adični primeri. Kr anjsk o okr ajno g la v arstv o je bilo po št e vilu obolelih pod deželnim po vpr ečjem, v endar so izst opala nek at er a območja. P ozna v alci takr atnih zdr a v stv enih r azmer so nasploh opažali, da se je bolezen na do ločenih območjih poja v ljala v elik o pogost eje k ot kjer k oli drugje. Na Šk ofjelošk em sta bili t o občini Selca in P oljane. V epidemični obliki je leta 1883 pust ošila po Šk ofjeloš k em hribo vju, naslednje let o d v akr at v Selški in en - kr at v P oljanski dolini, leta 1886 spet po šk ofjeloških hri bih in leta 1889 v občini Star a Lok a. 45 Šolsk e kr onik e jo spet omenjajo v šolsk em letu 1893/94. »Jeseni l. 1893 je v mestu in okolici davica nekoliko otroke mučila, kar pa ni motilo rednega pouka. Pomladi se je pa ta bolezen prikazala tudi v hribovskih vaseh in je kmalu tako raz- sajala, da je slavni c. kr. Okrajni šolski svet z razpisom od dne 4. maja 1894, št. 633, zapovedal, da naj se ustavi šolski pouk teh deklic …,« ber emo v kr oniki zunanje uršulinsk e šole. 46 Umr lo je šest gojenk. Epidemijo omenja tudi kr onik a dešk e šole, ki na v aja, da so mor al i zar adi bolezni okt obr a 1893 izolir ati v se dečk e iz v asi Bodo v lje in Vincarje. 47 Zdr a v stv eni uk r epi so v primerih da vice zaht e v ali tak ojšnjo osamit e v bol - nik a in izogibanje v sem stik om z drugimi družinskimi člani ozir oma sostano v al - ci v hiši. Obolelemu je lahk o str eg la le ena oseba. K o je bolezen minila, so mor ali pr ost or e, oblek o, post eljnino in druge pr edmet e, s k at erimi je prišel oboleli v stik, t emeljit o pr ezr ačiti in r azk užiti. Če je bolnik umr l, so g a mor ali tak oj pr epe - ljati v mr lišk o v ežico in čim pr ej pok opati. 43 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: škr latin k a, 1890–1909. 44 Da vica (tudi dift erija) je ak utna bakt erijsk a bolezen zgornjih dih alnih poti, pri k at eri se poja - vijo bolečine v žr elu, vr očina, pse v domembr ansk e obloge na t onzilah, v žr elu in/ali sapnik u. Dihanje in požir anje sta ot eženi. Bolezen se pr enaša k apljično ob k ašljanju in kihanju, lahk o tudi pr ek pr edme t o v in ži vil. Izv or ok užbe je bolnik ali pr enašalec br ez simpt omo v . Bakt erija se r azmnožuje v žr elu; r esne zaplet e po vzr oča t ok sin, ki g a spr ošča v kri. Do odkritja cepi v a v 30. letih 20. st oletja je v eljala za zelo ne v arno otr ošk o bolezen z v elik o smrtnostjo. Hude oblik e da vice zdr a vimo z antit ok sinom (po vzet o po: Družinska zdravstvena enciklopedija , str . 190; https://sl.wikipedia.or g/wiki/Da vica). 45 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 113–115. 46 SI_ZAL_ŠKL 1 65, t . e. 1, a. e. 4, Kr onik a zunanje uršulinsk e šole (k opija), str . 42. 47 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 525, Šolsk a kr onik a I (1878–190 5), šolsk o let o 1893/94. 344 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Dr . Ant ona Ar k a so pogost o klicali k bolnik om z da vico, tak o tudi, k o je obolel učenec dešk e ljudsk e šole Johan Omejc. Že nek aj časa je t ožil za bolečina - mi v gr lu, ki so postale tak o hude, da je šolski upr a vit elj poslal po zdr a vnik a, ki je ugot o vil da vico. Nemudom a je mor ala v šolo gospodin ja Jer a P eg am, pri k at eri je učenec stano v al med šolskim let om, da je dobila ustr ezna zdr a vnišk a na v o - dila, k ak o r a vnati z obolelim. V sem drugim otr ok om, ki so stano v ali pri njej, do nadaljnjeg a ni bilo do v oljeno hoditi v šolo. 48 Primer se je zar adi hitr e zdr a vnišk e int erv encije do br o k ončal, v elik o slabše pa v erjetno drugi, k o so dr . Ar k a klicali k vnukinji P a v la Oblak a iz pr edmestja T r ata. Šestletna bolnica je ži v ela z dedk om in babic o t er bila bolna že nek aj dni. K er se je stanje zadnje štiri dni slabšalo, sta poklicala zdr a vnik a, ki je ugot o vil, »…da boleha otrok za vratnico, in sicer je ista že na taki stopnji, da injiciranje antitoksina ne bi nikakor več pomagalo. Krivda zadane vsekakor okolico, katera ni pravočasno klicala zdravnika. To je velika ma- lomarnost, katera zasluži velike graje,« je še zapisal v por očilu in občinsk emu r edarju nar očil, naj v prime ru dekličine smrti, pr e v eri, ali so stari starši izv edli v se zauk azane ukr epe. 49 d) Ošpice Ošpice 50 so se v lok alnih ok oljih po v sod po Kr anjsk em poja v ljale zelo po - gost o, v endar v epidemični h oblik ah samo v posameznih letih. Najpogost ejše so bile pozimi in spomladi. Kljub v eliki obole vnosti je bila smrtnost nizk a, v 48 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 28, a. e. 798, dopis Okr ajnemu g la v arstvu v Kr anju, št . 15/1888–89. 49 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: da vica, dopis št . 1816/1906. 50 Ošpice (lat . mor billi) so zelo nalezlji v a virusna bolezen, ki priz adene pr ed v sem otr ok e in se širi k apljično z ok uženimi izločki iz ust in nosu. Pr enaša se lahk o neposr edno ali posr edno s kihanjem in k ašljanjem. Bolezen se začne z vr očino, nahodom, vnetimi očmi in k ašljem. P o tr eh do štirih dneh se poja vi izpuščaj, ki post opoma pokrije celotno t elo. Čez nek aj dni začne bledeti in simpt omi pojenjajo. Najpogost ejši zapleti so ok užbe ušes in prsneg a k oša, v časih tudi drisk a in bruhanje. Bolezen pr epr ečujemo s cepljenjem (po vzet o po: Družinska zdra- vstvena enciklopedija , str . 690–691; https://sl.wikipedia.or g/wiki/Ošpice). Poročilo o smrti šestletnega Lovrenca Kalana iz Bodovelj, ki je umrl za davico (vratnico), 1893. (SI_ZAL_ŠKL/0063, t. e. 131) 345 Letnik 43 (2020), št. 2 po vpr ečju sta umr la le ok oli 2 odst otk a v seh obolelih. V kr anjsk em okr ajnem g la v arstvu so jih v desetletju 1881–1890 v tak šni obliki zabeležili de v etkr at , epidemiji leta 1887 in 1890 sta zajeli tudi občine v šk of jelošk em sodnem okr a - ju. 51 Zar adi v ečjeg a št e vila obolelih so mor ali na deški ljudski šoli v Šk ofji Loki 4. f ebruarja 188 7 najpr ej pr ekiniti pouk v prv em in v nasl ednjih dneh še v ostalih tr eh r azr edih. 52 Zapor o je odr edil c. kr . okr ajni zdr a vnik dr . Ignacij Mall y in je v eljala, dokler niso ošpice po v sem ponehale. P ouk se je spet lahk o začel šele 7. mar ca. O obsežnosti epidem ije go v ori por očilo v odstv a šole, ki na v aja, da je v prv em r azr edu zbolelo 55, v drugem 18, v tr etjem 17 in v četrt em pet učence v , sk upaj 95. 53 No v a epidem ija leta 1890 je mestu prizane sla, v endar je prizadela občini Selca in P oljane. P ono vno je bolezen v Šk ofji Loki r azsajala leta 1896, v uršulinsk em penzionatu je zbolelo v eč gojenk. Tist e z lažjo oblik o so nemudoma poslali domo v , druge obolele pa izolir ali v pr ost orih samostansk e pr alnice. V smrtni ne v arnosti je bila samo ena gojenk a, a je pr eži v ela. 54 O no vih primerih ošpic so šolsk e kr onik e spet por očale spomladi 1909. Na deški šoli je med 20. in 27. aprilom zbolelo ok oli 12 odst otk o v v seh učence v , 5 odst otk o v so jih mor ali izolir ati. 55 P odobno je por očalo v odstv o zunanje deklišk e petr azr ednice pri ur - šulink ah, ki je mestnemu ur adu v Šk ofji Loki do 6. maja posr edo v alo imena 46 obolelih otr ok. 56 e) Tifus Tifus 57 je od nek daj v eljal za bolezen, ki so jo pogoje v ale slabe higiensk e r azmer e. V primerja vi z nek at erimi drugimi nalezlji vimi boleznimi, ki so se ši - rile iz žarišča ok užbe in se v ugodnih pogojih močno r azširile, so bili primeri tifusa a vt oht oni in od visni od lok alnih higienskih r azmer , ustr ezne pr eskr be s čist o pitno v odo in ur ejene k analizacije. Na Kr anjsk em so med let oma 1881 in 1890 zabeležili 78 epidemij tifusa, v k at erih je zbolela 3.101 oseba, umr lo jih je 353 ozir oma v sak de v eti oboleli. Okr ajno g la v arstv o Kr anj je bilo po poja v - nosti bolezni v samem vr hu r azpr edelnice. Epidemija se je tu poja vila 15-kr at , zbolelo je 377 oseb, umr lo 54 (14,32 %). 58 Na območjih znotr aj g la v arstv a, kjer se je tifus poja v ljal let o za let om, je nesla vno v odstv o pripadlo šk ofjelošk emu sodnemu okr aju. Pr ednjačili sta pr ed v sem občini Šk ofja Lok a in Star a Lok a, kjer je bolezen v epidemični obliki r azsajala v letih 1883, 1884, 1885, 1886 (d v akr at) in 1887 (štirikr at). Leta 1884 je izbruhnila tudi v občinah Sorica in Železniki. 59 Da sta si šk ofjelošk a in star ološk a občina zaslužili ja vno gr ajo člana deželneg a zdr a v stv eneg a s v eta dr . Z upanca, je mogoče pripisati izr edno slabim higienskim r azmer am v mestu in ok olici, v endar so bila jedr o v seg a neur ejena gnojišča in 51 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 111–112. 52 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 525, Šolsk a kr onik a I (1878–190 5); t . e. 28, a. e. 798, dopisi št . 51, 55, 58–61, 65/1886–87. 53 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 28, a. e. 798, dopis št . 65/1886-87, 8. 3. 1 887. 54 A UŠL, Samostansk a kr onik a 1891–1930, str . 74. 55 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 526, Šolsk a kr onik a II (1906–193 4), šolsk o let o 1908/09. 56 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: ošpice. 57 T r ebušni tifus je ak utna inf ek cijsk a bolezen, ki jo po vzr oča bakt erija salmonele. Pr enaša se z uži v anjem hr ane in v ode, ki je onesnažena z iztr ebki ok užene osebe. Bolezen se začne s hu - dim g la v obolom, visok o vr očino (z at o so jo v pr et eklosti imeno v ali vr očinsk a bolezen), izgubo t ek a, splošno slab ostjo, napihnjenostjo tr ebuha in zaprtjem, ki mu kmalu sledi drisk a. P o de - setih dneh se lahk o na k oži poja vijo r ožnat e pege (r ozeole). Če bol nik ne pr ejme ustr ezneg a zdr a v ljenja, lahk o simpt omi tr ajajo v eč t edno v ali mesece v in se v najslabšem primeru k ončajo s smrtjo. Za zdr a v ljenje se danes upor abljajo antibiotiki (po vzet o po: Družinska zdravstvena enciklopedija , str . 948–949; https://sl.wikipedia.or g/wiki/T r ebušni_tifus). 58 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 118. 59 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 117–119. 346 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time gnojnica, ki je zastajala ozir oma se je zli v ala po mestnih in primestnih d v oriščih. Ne smemo namr eč spr eg ledati dejstv a, da so št e vilni meščani ob popoldne vih, k o so zapr li vr ata s v ojih tr go vin in dela vnic, tudi po malem kmet o v ali na nji v ah ok oli mesta. T o potrjujejo popisi pr ebi v alstv a, kjer je natančno našt et o, k olik o in k at er e ži v ali so bile pri hiši. Sk or aj pri v saki drugi hiši so imeli k ak šno kr a v o, v ola ali k onja, ponek od tudi pr ašiča ali dr obnico. Zat o je bilo po d v oriščih t olik o gnoja in gnojnice, ki sta pr onicala v tla in zastrupljala podtalnico, smr ad pa je k užil ozr ačje. T eža v o bi učink o vit o r ešila napelja v a v odo v oda in k analizacije, o čemer pa občinski v odstvi takr at še nista r azmišljali, v endar so se napelja v e v odo v oda lotili na začetk u 20. st oletja, k o je dobila Šk ofja Lok a tudi no v o, sodobno kla vni - co. Do takr at so se z v odo oskr bo v ali iz mestnih v odnjak o v in hišnih zajetij. No v v odo v odni sist em je v v eliki meri pripomogel, da se je tifus v naslednjih letih po - ja v ljal samo še posamično in so zapisi o njem po v sem izginili v šolskih kr onik ah. Zar adi epidemije tifusa v Stari Loki je kr anjsk o okr ajno g la v arstv o 3. no - v embr a 1885 pr epo v edalo obisk o v anje pouk a za v se učence dešk e ljudsk e šole v Šk ofji Loki, ki so bili doma iz v asi Star a Lok a, Bink elj, V ešt er in T rnje. Pr epo v ed je v eljala, dokler ni vr očinsk a bolezen po v sem ponehala. K pouk u so se lahk o spet vr nili 21 . no v embr a, pot em, k o se je kr anjski okr ajni zdr a vnik dr . Ignacij Mall y osebno pr epričal, da bolezni ni v eč. 60 P odobna pr epo v ed je za učence iz pr edmestja Kar lo v ec v eljala okt obr a 1894. Tifusno obolenje je v ečkr at našlo pot tudi za zido v e uršulinsk eg a samo - stana in tamk ajšnjih dekliških šol. K er je bilo uršulinsk o šolstv o v Šk ofji Loki po 60 SI_ZAL_ŠKL/0 168, t . e. 10, a. e. 525, Šolsk a kr onik a I (1878–190 5); t . e. 28, a. e. 797, dopisi št . 30, 38, 41/1885–86. Kopanje jarka za napeljavo mestnega vodovoda na Spodnjem trgu v Škofji Loki leta 1902. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 12) 347 Letnik 43 (2020), št. 2 k ak o v osti poznano daleč naok oli, je v se v eč pr emožnih družin želelo tu šolati s v oje hčer e, k ar je po vzr očalo pr ezasedenost penzionata in slabšanje higienskih r azmer . V tak šnih pogojih je bil izbruh bolezni samo vpr ašanje časa. Prineslo g a je let o 1891. Prv e primer e tifusa so zaznali k onec mar ca, t em so kmalu sledili no vi. Dekleta, ki niso k azala znak o v bolezni, je v odstv o šole nemudoma poslalo domo v , kjer pa so št e vilne pr a v tak o zbolele, d v e sta celo umr li. K er so se r az - mer e v samostanu aprila in maja še v edno slabšale in je epidemija dobi v ala v se bolj zlo v ešč značaj, je Okr ajno g la v arstv o v Kr anju 29. maja 1891 izdalo posebna na v odila, v k at erih je odr edi lo ukr epe za zajezit e v bolezni. Za nadzor nad izv aja - njem sta bila zadolžena okr ožni zdr a vnik dr . Ar k o in okr ajni zdr a vnik dr . Ša vnik. Na v odila so določala: 1) Obolele brezpogojno izolirati in jim zagotoviti negovalno osebje, ki ne sme imeti drugih zadolžitev. 2) Vsa stranišča, bolniške sobe in bolnikove izločke razkužiti na predpisan na- čin. 3) Osebno in posteljno perilo obolelih po uporabi namočiti v 5-odstotno kar- bolno raztopino. 4) Pitno vodo pred uporabo obvezno prekuhati. 5) Notranja dekliška šola ostaja zaprta, v penzionat se brez posebnega dovo- ljenja ne sme sprejeti nobene gojenke, ki je bila ob izbruhu epidemije odpu- ščena domov. 61 O iz v ajanju uk r epo v je mor al dr . Ar k o čez osem dni por očati okr ajnemu zdr a vnik u dr . Ša vnik u, ki bi odr edil dodatne ukr epe, če bi bilo tr eba. Zar adi bo - lezni v samostanu je 30. maja pr epo v edal tudi pouk na zunanji uršulinski šoli, 61 A UŠL, Dopisi, r azno, t . e. 25, do pis Okr ajneg a g la v arstv a Kr anj, št . 6313, 29. 5. 1891. Mestni trg v Škofji Loki s kužnim znamenjem na desni, kmalu po letu 1900. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) 348 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time saj so obole v ale tak o gojenk e k ot učit eljice. P ouk je spet st ek el 8. junija. Za ur - šulinsk o kr onistk o je bila bolezen božja k azen. V endar bi bil dr . Ša vnik drug ač - neg a mnenja, če bi g a vpr ašali. K o si je po k ončani epide miji og ledal pr ost or e, v k at erih so bi v ale gojenk e notr anje uršulinsk e šole, je zgr ožen zaključil, da bi jih zagot o v o zapr li, če ne bi uršulink e medt em k upile šk ofjelošk eg a gr adu, k amor so v naslednjih letih pr eselile del šolsk e deja vnosti. P o podatkih iz kr onik e so za tifusom umr le štiri gojenk e in ena nego v alk a. 62 Okt obr a 189 4 se je tifusu v Šk ofji Loki pridružila še griža. Dr . Ar k o je tak oj ukr epal in zauk azal ob v ezno prija v ljanje bolnik o v , njiho v o odstr anit e v in izolacijo, ob v ezno r azk uže v anje njiho vih izločk o v z apneno v odo t er pr ek uha v a - nje in zr ačenje osebneg a in post eljneg a perila. Ljudi je še dodatno pos v aril pr ed uži v anjem nez r eleg a sadja in šolarjem iz ok uženih hiš pr epo v edal obisk o v anje pouk a. Ukr epe je občinski slug a še isti dan r azg lasil po mestu in pr ed k apucin - sk o cer kvijo. 63 f) Kolera V obr a vna v anem obdobju je k oler a 64 r azsajala po Kr anjsk em le enkr at (1886), v endar ni prizadela šk ofjelošk eg a območja in se je izognila tudi drugim delom kr anjsk eg a okr ajneg a g la v arstv a. V endar so se je kljub t emu zelo pr estr a - šili, k ot v sakič dotlej, k o so začeli časopisi por očati o njej v k at eri od bližnjih e vr opskih drža v . Zar adi v elik e smrtnosti, k o je umr l v sak drugi bolnik, so se je upr a vičeno bali in zat o hit eli spr ejemati najr azličnejše pr e v enti vne ukr epe. K o se je bolezen poleti 1884 poja vila v Marseillu, je kr anjsk o okr ajno g la v arstv o tak oj r azposlalo občinam na v odilo o ob v eznem prija v ljanju tujce v , ki so prišli iz južne F r ancije in Španije t er so bi v ali v hot elih, penzionih in drugih pr eno - čiščih. Zdr a vnik e in lastnik e je zadolžilo, naj poskr bijo za zdr a v stv eni nadzor nad njimi, k ar je pomenilo tridne vno opazo v anje osebe in ustr ezno ukr epanje v primeru bolezni. Če bi se ta poja vila pri k at er em od njih, bi g a mor ali tak oj izolir ati, mu priskr beti ustr ezno nego in po k ončanem zdr a v ljenju poskr beti za r azk uže v anje. 65 Nek aj dni zat em so občinam poslali še dodatni uk az, da mor ajo v si posestniki potr esti str anišča in gnojišča s k ar bolnim pr ahom. Če bi se ljudje ukr epu izogibali, g a je mor ala na njiho v e str ošk e opr a viti občina. 66 Meščane je na ustr ezno čist očo pitne v ode, stano v anj in str anišč pono vno opozoril dopis kr anjsk eg a okr ajneg a g la v arja z 10. julija 1885, 67 k o se je k oler a, ki se je r azširila iz Španije, že ne v arno približala mejam A v str o-Ogrsk e. Prv e primer e bolezni so še is t eg a leta zaznali v T rstu, k amor so jo naj v erjetneje zanesle ladje iz Benetk. Pr a v a epidem ija se je začela junija in julija 1886 v T rstu in na R eki t er se kmalu 62 A UŠL, Samostansk a kr onik a 1683–1891, str . 191. 63 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: tifus in griža, r azg las št . 1550/1894. 64 K oler a je ak ut na nalezlji v a ok užba tank eg a čr e v esa, ki jo po vzr oča bakt erija k oler e. Za bolezen so značilne obilne v odene drisk e in bruhanje, ki lahk o v t ežkih pri merih pri v edejo do smrti zar adi dehidr acije. Izgubo t ek očine po vzr oči t ok sin, ki g a v čr e v es ju tv ori bakt erija k oler e. Ok užbo v edno po vzr oči uži v anje ok užene hr ane in v ode. Bolezen zd r a vimo z nadomeščanjem izgubljene t ek očine (s pitjem v ode z dodatk om r ehidr acijsk e soli) in antibiotiki. Cepi v o pr oti k oleri sic er obstaja, v endar ni posebno učink o vit o. K oler e se je prijel vzde v ek »modr a bole - zen«, saj se barv a bolnik o v e k ože zar adi hude izgube t ek očine spr emeni v modrik ast o-si v o (po vzet o po: Družinska zdravstvena enciklopedija , str . 450–451; https://sl.wikipedia.or g/ wiki/K oler a). 65 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 7041, 9. 8. 1884. 66 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, r azg las Mestne občine Šk ofja Lok a, št . 939/1884, 17. 9. 1884. 67 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 5933, 10. 7. 1885. 349 Letnik 43 (2020), št. 2 r azširila v ok olišk e dežele in na Balk an. Iz Istr e in z R ek e se je r azširila tudi na Kr anjsk o, najp r ej v Loški pot ok in nat o na Ig, V r hnik o, v V elik o Ligojno, ljubljan - sk o Prisilno dela vnico, Griblje pri Črnomlju, Glince in P odsmr ek o. 68 Kr anjsk o okr ajno g la v arstv o ob izbruhu epidemije ni izgubljalo časa in je že 16. junija 1886 r azposlalo občinam na s v ojem območju vpr ašalnik o izv aja - nju zauk azanih pr e v enti vnih ukr epo v pr oti k oleri. Šk ofjeloški župan V alentin Sušnik je v od go v oru spor očil, da so na seji občinsk eg a s v eta, ki je pot ek ala 25. junija, izv olili zdr a v stv eno k omisijo, ki bo v naslednjih dneh pr eg ledala higien - sk o stanje po hišah in d v ori ščih v mestu, poskr bela za periodično r azk uže v anje str anišč in druge pr e v enti vne ukr epe. V anjo so bili poleg dr . Ant ona Ar k a, ki je bil član po funk ciji, izv oljeni A v gust Sušnik, Ant on Gaber in Andr ej Slabnik. Za zasilno bolnišnico naj bi začasno upor abili sta v bo v pr edmestju Studenec in v bližini r ek e Sor e (ob Gr abn u) naj bi posta vili še dodatno leseno bar ak o. Glede potnik o v , ki bi bolni pripot o v ali z v lak om v Šk ofjo Lok o, je pripomnil, da so žele - znišk o dir ek cijo že v ečkr at pr osili, da bi jim v t e namene pr epustila k urilnico na železniški postaji na T r ati in da se pogo v arjajo tudi z občino Star a Lok a, da bi v bližini postaje nar edili zasilno bolnišnico. 69 Pr ej omenjena zdr a v stv ena k omisija si je higiensk e r azmer e v mestu og le - dala 21 . julija 1886 in nalet ela na skr b vzbujajoče stanj e, ki je v v sem potrje v a - lo ugot o vitv e dr . Z upanca, omenjene pri epidemijah tifusa. Od 131 hiš, ki jih je obisk ala, je pomanjklji v osti našla pri v saki četrti (33). Najpogost ejše nepr a vil - nosti so bile pomanjklji v o nar ejene t er v elik okr at nepokrit e in pr epolne gr ezni - ce in gnojne jame, zamašeni ali neustr ezno izpeljani odt očni k anali (kloak e), k upi gnoja in gnojnica, ki je zastajala na d v oriščih ozir oma se r azli v ala naok oli, v časih tudi na ulico ali sose dnje vrt o v e, smr ad, ki se je širil naok oli ipd. Če so se pri hiši ukv arjali z mesar sk o ali str ojarsk o obrtjo, so se pridružile še druge pomanjklji v osti. Z d v orišča str ojarja Kržišnik a se je širil nadležen v onj po ne - posušenih k ožah in odpadkih, od mesarja Hafnerja smr ad po krvi, ki je motil lastnico sosed nje hiše, na g ank u F untk o v e hiše so sušili čr e v a za klobase, čepr a v so bila na t o str an obrnjena tudi str anišča iz sosednjih hiš in je stanje k ar klicalo k iz bruhu nalezlji v e bolezni. K omisija je v se nepr a vilnosti skr bno popisala in lastnik om odr edila, k aj mor ajo st oriti. 70 Šk oda je le, da nimamo k asnejših por o - čil, ki bi r azkrili, k olik o so lastniki upošt e v ali odr edbe in poskr beli za sanacijo pomanjklji v osti. K o je k oler a leta 1887 r azs ajala po južni Italiji in leta 1902 v Egiptu, je deželna v lada spet zauk azala izv ajanje uk azo v , še posebno r azg lasa z dne 13. a v gusta 1886, s k at erim je r azg lasila Poučilo o koleri. 71 Občine so mor ale spet akti vir ati zdr a v stv ene k omisije, da so pr eg ledale v se stano v anjsk e hiše v občini in por očale o higienskih r azmer ah v njih, mor ale so poskr beti za čist očo tal in r egulacijo od v oza smeti, še posebno tam, kjer so občani zajemali pitno v odo. V se napr a v e za oskr bo s pitno v odo si je občasno og ledal okr ožni zdr a vnik in pri t em pr e v eril k ak o v ost v ode v njih in ob ugot o v ljenih pomanjklji v ostih tak oj ukr epal. Občine so mor ale poskr beti tudi za nadzor in izolacijo zdr a v stv eno sumlji vih oseb, zagot o viti zasilne boln išnice t er jih opr emiti v saj z najnujnejšo opr emo za bolnišk o nego in r azk uže v anje t er nosili. 72 Dr . Ar k o je na g la v arje v dopis odgo v o - ril 18. a v gusta 1902 in zapisal, da so v so potr ebno opr emo že nak upili, t eža v o so imeli le z isk anjem pr ost or a za izolirno bolnišnico. Doda l je še, da dosledno nad - 68 K eber: Čas kolere , str . 165. 69 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, odgo v or občine Šk ofja Lok a, št . 718/1886, 26. 6. 1886. 70 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, zapisnik o sanitarnem og ledu hiš v Šk ofji Loki, 21. 7. 1886. 71 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko , 1886, str . 48–63 in pono vno 1892, str . 18–37. 72 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 19545, 13. 8. 1902. 350 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time zorujejo pr ebi v alstv o, da bi se v primeru suma ali poja v a nalezlji v e bolezni pr a v očasno odzv ali, in da r edno pr eg ledujejo k ak o v ost v ode v mestnih v odnjakih. V odo v odno omr ežje je bilo tik pr ed zagonom, gr adnja no v e kla vnice v t ek u, poskr - beli so tudi za naba v o zasilneg a r azk uže v alneg a apar ata. 73 No v a na v odila okr ajneg a g la v arstv a so spet začela prihajati leta 191 0, k o se je k oler a po - ja vila v južni Italiji, R usiji in na Ogrsk em, t er leta 1913, k o je r azsajala na Balk anu. g) Jetika V prim erja vi z drugimi nal ezlji vimi bole - znimi, ki so se poja v ljale in izginjale, bile enkr at uniče v alne in naslednjič prizaneslji v ejše, je bila tuber k uloza – jetik a ali sušica, k ot so ji tudi r ekli, stalno prisotna, k ot tih, zlo v ešči duh, ki je neu - smiljeno pr ež al na v sak em k or ak u in isk al no v e žrtv e. Najpogost ejša je bila pljučna tuber k uloza, v endar se je bolezen poja v lja la tudi v drugih obli - k ah, ki so napadale k osti, k ožo, limfni sist em, se - čila in osr ednje ži v če vje. Do lgo so mislili, da gr e za dedn o bolezen, k er so poleg starše v zbole v a - li tudi otr oci, v endar je r e v olucionarno odkritje R oberta K ocha (1882) tak šno r azlago o vr g lo in r azkrilo pr a v eg a kri v ca, t . i. K ocho v bacil. 74 K och je dok azal, da je bolezen nalezlji v a, v endar ne de - dna in da člo v ek a ok uži njego v a ok olica, v k at er o so najpr ej spadali ožji družinski člani ali sostano - v alci in nat o še ok olje, v k at er em so bi v ali. Bacil se pr enaša s člo v ek a na člo v ek a ob k ašljanju in plju v anju t er s k apljicami sline, ki se širijo iz ust oboleleg a ob go v orjenju ali kihanju. Medicinsk e r azisk a v e so že ob k oncu 19. st oletja pok azale, da obstaja tudi možnost ok užbe z nepr ek uhanim mlek om, maslom in mesom ok užene ži v ali, zat o so zdr a vniki pripor očali pr ek uha v anje mesa in mlek a. 75 Met ode zdr a v ljenja tuber k uloze so bile ob k oncu 19. st oletja še zelo pr epr ost e in marsik daj neučink o vit e. 76 Zdr a vniki so pripor očali uži v anje dobr e hr ane, pogost o pitje mlek a, s v ež zr ak in 73 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: k oler a, por očilo dr . Ant ona Ar k a, št . 1678/1902, 18. 8. 1902. 74 Za odkritja v zv ezi s tuber k ulozo je dobil R obert K och leta 1905 Nobelo v o nagr ado za medicino. 75 Šeg a: Higienske in zdravstvene razmere v Ljubljani …, str . 46. 76 T uber k ulozo danes zdr a vimo z antibiotiki, ki ubijajo bakt erije. Od leta 2011 dalje je na v oljo tudi cepi v o, ki je sicer učink o vit o pr oti širjenju bolezni v otr oštvu, v endar pr ed ok užbo s pljučno tuber k ulozo ne ščiti zaneslji v o (https://sl.wikipedia.or g/wiki/T uber k uloza). Certifikat o analizi vode iz vodnjaka na Spodnjem trgu v Škofji Loki, 1906. (SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 131) 351 Letnik 43 (2020), št. 2 t oplo sonce, spr ehode v nar a v o t er br ezskr bno ži v ljenje, k ar je bilo za v ečino obolelih, ki so ži v eli v slabih zdr a v stv enih in stano v anjskih r azmer ah, nemogo - če. Jetik a je bila stalnica v družinah, ki so ži v ele v majhnih, v lažnih in t emačnih stano v anjih, kjer je imela idealne pogoje za širjenje. Zdr a v stv ena statistik a za 80 . leta 19. st oletja k aže na Kr anjsk em stalno ni - hanje št e vila smrtnih prime r o v zar adi jetik e, a ist očasno tudi stalni tr end nar a - ščanja njiho v eg a št e vila. Samo leta 1890 je za jetik o umr lo sk or aj 2.500 ljudi, od t eg a 31 4 v Okr ajnem g la v ars tvu Kr anj. Zgo v or en je podat ek, da je za nalezlji vimi boleznimi v t em letu na Kr anjsk em umr lo 10,5 odst otk a v seh pok ojnik o v , samo za jetik o pa k ar 16,8 odst otk a ozir oma sk or aj v sak šesti med njimi. Daleč naj v eč se v eda v Ljubljani, kjer so bile edina deželna bolnišnica, hir alnica in k aznilnica, v v seh pa v elik o jetičnih bolnik o v , 77 še posebno v bolnišnici, k amor so v ozili bol - nik e iz celotne Kr anjsk e, pogost o že v zadnjem stadiju bolezni. Stalno nar aščanje št e vila jetičnih bolnik o v po v sej A v str o-Ogrski je zbuja - lo v elik o zaskr bljenost ja vnosti in drža vneg a v odstv a, ki se je odzv alo na ta na - čin, da je 14. julija 1902 izdalo posebno knjižico z na v od ili za zatir anje jetik e. 78 S posr edo v anjem deželne v lade za Kr anjsk o so knjižice dobila v sa županstv a in jih r azdelila med ustano v e in posameznik e, za potr ebe duho v ščine pa je besedilo obja vil Ljubljanski škofijski list. Oblasti so od duho vnik o v upr a vičeno pričak o v a - le, da bodo izk oristili r azlične priložnosti (shode, obisk o v anje bolnik o v idr .) in v ernik e pouče v ali o ne v arnostih bolezni, njenih znakih in načinih pr epr eče v anja t er s t em pripomog li k njenemu zatir anju. Enak o se je pričak o v alo od zdr a vni - k o v , učit elje v in drugih izobr aženih ljudi. Na v odila so bil a jasna in k onkr etna t er se v de lu, ki go v ori o oskr bi jetičnih bolnik o v in r azk uže v anju, ne r azlik ujejo od podobnih na v odil, ki so v eljala za druge nalezlji v e bolezni. P osebno pozornost namenjajo od pr a v ljanju med ljudmi močno r azširjene in ostudne na v ade plju - v anja na tla, ki ni bila le higiensk o neprimerna, t em v eč tudi zdr a v stv eno zelo ne v arna, saj so bili k užni iz mečki jetičnih bolnik o v eden izmed ključnih vir o v ok užbe. Prvi k or ak pri izv ajanju na v odil je drža v a nar edila s pr epo v edjo plju - v anja na tla v v seh ja vnih ustano v ah, t o v arnah, obrtnih dela vnicah, cer kv ah in železnišk em pr ometu t er poskr bela za u v ajanje plju v alnik o v . S posr edo v anjem okr ajnih g la v arst e v je občinam nar očila, naj v se ja vne pr ost or e opr emijo z njimi in na t o opozo rijo tudi lok aln e gostilničarje, k a v arnarje in druge lastnik e lok alo v , v k at er ih so se zbir ali ljudje. 79 Lok alni tr go v ci so se na no v e potr ebe tr g a odzv ali nemudoma in ponudili bog at asortiment izdelk o v . Šk ofjeločanom sta plju v alni - k e ponujala kr anjski tr go v ec P et er Majdič in domača Žigono v a tr go vina. Na v oljo so bili v d v eh izv edbah – z upor abo r azk užilne t ek očine ali šot e ozir oma žag a - nja, v emajlir ani ali pr epr ost ejši izv edbi. Pr a vila g lede njiho v eg a čiščenja so bila jasna. Oseba, ki je bila zadolžena zanje, jih je mor ala v sak dan izliti v str anišče ali k anal, šot o in žag anje zažg ati t er nat o skr bno očistiti s kr opom, k ar bolno ali lizolno r azt opino. Plju v alnik e so običajno spr emljale modr e emajlir ane tablice z belim napisom: Prepovedano je pljuvati na tla! 80 Obstajala je še k opica drugih pripor očil in pr epo v edi, ki jih je na poučnem plak atu zbr ala Kr anjsk a podružnica a v strijsk eg a pomožneg a društv a za bolne na plju čih in jih leta 1904 r azposlala občinam, da jih r azdelijo po gostilnah, k a - v arnah, tr go vinah in obrtnih dela vnicah t er nago v orijo ljudi k v st opu v društv o. V Šk ofji Loki se je v abilu od zv ala mestna občina in 13 posameznik o v , leta 1909 77 Z upanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str . 61–63. 78 Odlok c. kr . minist ersk eg a pr ed sednik a k ot v odje minist erstv a notr anjih del dne 14. maleg a srpana 1902, št . 29949 na v se politične deželne šef e zade v ajoč ur ed be v od vr ačanje jetik e. V : Ljubljanski škofijski list, 1903, št . 3, str . 38–43, https://w ww .dlib.si/details/URN:NBN:SI:do c - -HXT8V O5M. 79 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: jetik a, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 23406, 21. 11. 1902. 80 Šeg a: Higienske in zdravstvene razmere v Ljubljani …, str . 48. 352 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time so pris t opili še člani okr ajneg a zdr a v stv eneg a zast opa. V sak od njih je pla čal letno 2 kr oni za članarino, ki je bila namenjena za dobr odelne po - tr ebe društv a. 81 Jetik a se v šolskih kr onik ah dešk e ljudsk e šole v Šk ofji Lo ki sk or aj ne omenja, v endar pogo - st eje nanjo naletimo v kr onik ah uršulinsk eg a sa - mostana in ta mk ajšnjih dekliških šol, čepr a v so bolj zbole v ale učit eljice – r edo vnice k ot gojenk e. T e so bile za samostanskimi zido vi samo nek aj let , k olik or je tr ajalo šolanje, njiho v e učit eljice pa pr aktično celo ži v ljenje in so ji bile zat o bolj iz - posta v ljene. K o so jo zaznale, je bilo za uspešno zdr a v ljenje običajno že pr epozno, v endar so jo v dano spr ejele in jo r azumele k ot božjo v oljo. Na - tančnejših podatk o v o t em, k olik o ljudi je v Šk ofji Loki v sak o let o umr lo za jetik o, nimamo, v endar bi jih r azkrile mr lišk e knjig e, saj so v anje vpiso - v ali tudi vzr ok smrti. Če upošt e v amo, da so loški meščani leta 1890 pr edsta v ljali 4 odst otk e v seg a pr ebi v alstv a v Okr ajnem g la v arstvu Kr anj, v k a - t er em je v t em letu za jetik o umr lo 314 oseb, ugo - t o vimo, da je bilo Ločano v med njimi od 10 do 15 in podobno v erjetno tudi v naslednjih letih. Razkuževanje ob primerih nalezljivih bolezni Da bi pr epr ečili nadaljnje širjenje nalezlji - vih bol ezni, je zdr a v stv ena zak onodaja določala, da je tr eba ob v sak em zaznanem primeru bolezni ustr ezno ukr epati in izv esti t emeljit o r azk uže v a - nje. Načine in post opk e je natančno opr edelje v al Razglas deželne vlade z dne 31. avgusta 1887, s katerim se razglaša poučilo o razkuževanji pri otrovnih ali nalezljivih boleznih. 82 T am, kjer je bilo t o mogoče, so ozdr a v eleg a bolnik a po k on - čani bolezni skr bno umili v milni k opeli, kjer pa t o zar adi uboštv a ni bilo mogoče, so g a samo namilili, umili s t oplo v odo in pr eoblekli v s v eže opr ano perilo. Če so se r a vnali po zdr a vnik o vih na v odilih, so nat o v odo zlili v str anišče in posodo za umi v anje r azk užili s k ar bolno r azt opino. 83 R azk uže v anje je v eljalo tudi za bolnik o v o osebno perilo, post eljnino in pr edmet e, s k at e - rimi je prišel v stik med boleznijo, pr ost or e, v k at erih je bi v al, osebe, ki so mu str eg le, t er v se njego v e izločk e in iztr ebk e. Obseg in int enzi vnost 81 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, Bolezni in ukr epi pr oti njim: jetik a, dopisi Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju za podpor o in članstv o v Kr anjski podružnici pomožneg a društv a za bolne na pljučih. 82 Deželni zakonik za Kranjsko , 1888, str . 58–70. 83 Deželni zakonik za Kranjsko , 1888, str . 67. Navodila, ki so jih za preprečevanje jetike dobile vse občine na Kranjskem leta 1904. (SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 131) 353 Letnik 43 (2020), št. 2 r azk uže v anja sta bila od visna od vrst e nalezlji v e bolezni, št e vila obolelih in izv ajanja ustr eznih pr e v enti vnih ukr epo v v času bolezni. V v ečjem obsegu so r azk uže v anje izv ajali v primerih k o - ler e, k oz, da vice, tifusa, griže in škr latink e, pri prvih štirih tudi v int enzi vnejši obliki. Pri drugih nalezlji vih boleznih in sploh, če je bil bolnik samo eden, ukr epanje pa hitr o, je zadoščalo že t emelji - t o r azk uže v anje stv ari, s k at erimi je prišel v stik v času bolezni. Najint enzi vneje so mor ali zar adi v elik e k užnos ti r azk uže v ati bolnik o v e izločk e in iztr ebk e. R azk užila je zagota v ljala občina. Upor abljene met ode in sr edstv a so bila r azlična t er od visna od pr edmeta r azk uže v anja in vrst e bolezni. Osebno in post eljno perilo so naj v ečkr at za 12 ur namočili v 5-odst otno k ar - bolno r azt opino in nat o t emeljit o opr ali. Pri manj agr esi vnih boleznih je zado ščalo že namak anje perila v k alije v em lugu t er nat o pr ek uha v anje in pr anje v t ek oči v odi. Oblek o, ki je ni bilo mogoče pr ati, žimnice, lesene pr ed met e ipd., so mor ali r azk užiti s par o, ob v eze, krpe za brisanje, smeti in post eljno slamo pa sežg ati. V sestr ansk o upo - r abno k ar boln o r azt opino so upor abljali tudi za r azk uže v anje pr edmet o v t er jo v li v ali v bolnik o - v o nočno poso do in str anišče, k amor so jo pr a - znili. Ni bilo namr eč do v oljeno, da bi zdr a v e in bolne osebe upor abljale ist o str anišče, če se je t o slučajno zgodilo, so g a mor ali pr ed pono vno upor abo zdr a vih ljudi t emeljit o očistiti z r azk u - žilom. T akr atno tržišče je ponujalo še dodatna r azk užilna sr edstv a (sublimatno r azt opino, klo - r o v o apno, br om, žv epleno kislino), v endar so se zar adi šk odlji v osti upor abljala zelo r edk o. Nar a v - nejše r azk užilo je bilo žg ano apno, ki so g a upo - r abljali za bel jenje pr ost or o v po ok užbi in posi - panje gnojišč. 84 V elik o prir očnejše, učink o vit ejše in r azme - r oma bolj nešk odlji v o je bilo r azk uže v anje z v o - dno par o, s k at er o so lahk o r azk užili tudi v ečje pr edmet e, k ot npr . post elje, blazine, odeje, žimni - ce in pr epr oge, a k aj, k o so g a pr emalo upor ablja - li. Gla vna vzr ok a sta bila str ah pr ed mor ebitno šk odo, ki bi jo nar edila par a, in pomanjk anje r az - k užilnih apar at o v , saj g a ni imela sk or aj nobena občina na Kr anjsk em. Šk ofje lošk a g a je prvič k u - po v ala leta 18 87 pri podjetju W . E. Thursfield z Dunaja. Izbir ala je lahk o med pr ost ost oječim ali pr emičnim, v endar sta bila zanjo oba pr edr ag a, saj so se njun e cene gibale med 170 in 420 gol - dinarji. R ešit e v so nek aj let k asneje, pr a v tak o neuspešno, isk ali sk upaj z okr ajnim sodiščem, ki je tak šen apar at potr ebo v alo za r azk uže v anje 84 Deželni zakonik za Kranjsko , 1888, str . 60–66. Premični parni razkužilni aparat podjetja W. E. Thursfield z Dunaja, za katerega se je leta 1887 zanimala občina Škofja Loka. (SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 131) 354 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time sodnih ječ. Ob čino so k nak upu še dodatno silili nenehni dopisi okr ajneg a g la - v arstv a, naj v endar le omogoči, da bo r azk užilni apar at na v oljo v saj tam, kjer je sedež okr ožneg a zdr a vnik a. Leta 1905 je občina slednjič le našla polo vico po - tr ebnih sr edst e v (66,31 kr one) in jih nak azala zdr a v stv enemu okr ožju, ki je za nak up zagot o vilo pr eostanek denarja. K onkr etneg a dok aza, da so posel s pod - jetjem G. Dieling z Dunaja speljali do k onca, žal nimamo, v endar so naenkr at izginili za občino nadležni dopisi okr ajneg a g la v arstv a, naj zade v o dok ončno ur edijo, k ar daje upanje, da so nak up v endar le izpeljali. 85 Pokopavanje kužnih mrličev P ok ojnik a, ki je umr l za nalezlji v o boleznijo, so mor ali neumit eg a za viti v rjuhe, pr ej namočene v 5-odst otni k ar bolni r azt opini, položiti v krst o in čim pr ej pok opati. Niso g a smeli pola g ati na mrtv aški oder , bedeti in moliti ob njem t er g a nat o v spr e v odu pospr emiti na pok opališče. Zak onodaja je t o str ogo pr epo v e - do v ala, zelo jasen je bil v s v ojem r azg lasu s 15. maja 18 90 tudi kr anjski okr ajni g la v ar , ki je zapisal: »… opominjajo se občani s tem jedenkrat za vselej, da se imajo strogo ravnati po postavni določbi, katera ukazuje, da se brez izjeme noben mrlič po vratnici in škarlatnici, po ošpicah in kozah, po vročinski bolezni, griži, koleri in oslovskem kašlju nikdar in nikoli ne sme dajati v hiši, kjer je umrl, na mrtvaški oder, temveč da se mora takoj prenesti v mrtvašnico.« 86 Kljub jasni zak onodaji in g la v arje vi gr ožnji, da se bo pr oti v sak emu kršit elju strogo in brez milosti ukrepa- lo , je bilo v pr ak si drug ače in se je mor alo Okr ajno g la v arstv o v Kr anju ob k on - cu 19. st oletja v ečkr at ukv arjati z vpr ašanjem pok opa v anja (k užnih) mr liče v na pok opališču v Šk ofji Loki. V na v adi je namr eč bilo, da so pok ojnik e iz spodnjeg a dela P oljansk e doline, ki so spadali pod župnijo s v . Jak oba, prinesli v mest o, kr - st o posta vili na tla pr ed sta v bo sodišča in tam počak ali na prihod duho vnik a. Gla v arstvu se je zdelo tak šno r a vnanje nedopustno iz higienskih in zdr a v stv enih r azlogo v . Prvič g a je pr epo v edalo leta 1893, nat o spet leta 1894; obakr at je dolo - čilo, da mor ajo pogr ebci počak ati na prihod duho vnik a zunaj mesta. 87 V endar je bila star a na v ada le pr e v eč tr dno zasidr ana, da bi se je ljudje lahk o otr esli. T ak o se je let a 1896 spet zgodilo, » ... da so prinesli kužnega mrliča (za ošpicami umrle- ga otroka) in mrliča, pri katerem se je trohnelost že tolikanj razvila, da je od krste teklo, in obakrat so čakali pred sodiščem na prihod gospoda duhovna za sprevod na pokopališče.« 88 Ne v arnos t , da bi se ok užba zanesla med meščane, je bila še t olik o v ečja, k er sta med otr oki v ok oliških v aseh r a vno v tist em času r azsajali škr latink a in da vica. Okr ajno g la v arstv o v Kr anju je zat o pono vno zauk azalo, da mor ajo v se pok ojnik e, ki so umr li za k užnimi boleznimi, pr enesti nar a vnost in br ez spr e v oda v mr lišk o v ež ico na šk ofjelošk em pok opališču, z drugim i pok ojni - ki pa la hk o na prihod duho vnik a počak ajo le zunaj prvih hiš k ar lo v šk eg a pr ed - mestja. Ž upanstvu lošk e občine je nar očilo, naj z v sebino r azg lasa nemudoma seznani ljudi po mestu in v aseh, da str ogo pazi na njego v o izvrše v anje in se za potr ebno pomoč obrne na žandarmerijo. A ni minilo niti štirinajst dni, k o je žandarmerija ob v estila okr ajno g la v ar - stv o, da so krst o deklice, ki je umr la za škr latink o, po ustaljenem načinu prinesli v šk ofje lošk o pr edmestje Kar lo v ec, tam počak ali duho vnik a, se nat o usta vili še pri znamenju naspr oti sodiš ča in jo v spr e v odu sk ozi mest o pospr emili na pok o - 85 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, De zinf ek cijski apar at 1887–1905. 86 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, K užni mr liči, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 6093, 15. 5. 1890. 87 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, K užni mr liči, dopis Okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 9997, 13. 8. 1893. 88 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, K užni mr liči, Dopis okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 8878, 16. 6. 1896. 355 Letnik 43 (2020), št. 2 pališče. Zar adi nespošt o v anja uk azo v je g la v arstv o šk ofjelošk o občino k azno v a - lo s plačilom 20 goldinarje v k azni v k orist ubožneg a zaklada. 89 T u bi se zgodba lahk o zaklju čila, v endar se ne. Ali so bile za pono vni dopis okr ajneg a g la v arja dr . Gst ett enhof erja z že znano v sebino, ki g a je šk ofjelošk a občina pr ejela na začetk u maja 1898, kri v e pr enizk e k azni ali le neodzi vnost ta - kr atnih ur adnik o v , je t ežk o r eči. V sek ak or ne pr a vimo zast onj, da je star a na v ada železna sr ajca. K o jo enkr at oblečemo, jo je t ežk o sleči. Zaključek Ukr epi, ki so jih oblasti izv ajale v boju z nalezlji vimi boleznimi pr ed st o in v eč leti, nam v današnjem času, k o se spet sr ečujemo z epidemijo ne v arne bolezni, za k at er o še nimamo učink o vit eg a cepi v a, zv enijo zelo domače in zna - no. Do nek e mer e tudi str ah, ki je za v ladal ob prv em v alu, k o je bila bolezen še pr a v a neznank a in nismo v edeli, k aj nam bo prinesla. Mor da r a vno zat o lažje r azumemo str ah in negot o v ost ljudi st o in v eč let nazaj, v sakič, k o se je št e vilo k užnih bolnik o v naenkr at si lo vit o po v ečalo in je bila pr ed vr ati epidemija. S v oje so k t emu prista vili tudi r e v ščina t er pogost o slabi higienski in bi v anjski pogoji, ki so bolezni na st ežaj odpi r ali vr ata. Medicina je od takr at nar edila ogr omen k or ak napr ej t er s cepljenji in drugimi učink o vitimi met odami zdr a v ljenja r ešila št e vilna ži v ljenja, v endar je pr ofilak sa v primerih nalezlji vih bolezni ostala bolj ali manj enak a – omeje v anje stik o v z obolelimi, izolacija, skr b za higieno, r azk u - že v anje … Le držati se je mor amo. ARHIVSKI VIRI Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki: • SI_ZAL_Š KL/0063, Občina Š k ofja Lok a s pr edniki 1546 –19 45, t . e. 28, 131. • SI_ZAL_Š KL/0168, Osno vna šola Šk ofja Lok a, 1818–20 14, t . e. 10, a. e. 525–526. • SI_ZAL_Š KL/0165, Zase bne deklišk e šole pri uršulink ah v Šk ofji Loki, 1887–1941, t . e. 1, a. e. 4, Kr onik a zunanje deklišk e šole pri uršulink ah 1891–1919. • SI_ZAL_Š KL/0279, Zbir k a f ot ogr afij in r azg lednic, ~1880– 2005, t . e. 8, 12. Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki (AUŠL): • Ar hi v urš ulin sk eg a samostana v Šk ofji Loki, t . e. 2, Samos tansk a kr onik a 1693– 1891. • Ar hi v urš ulin sk eg a samostana v Šk ofji Loki, t . e. 2, Samos tansk a kr onik a 1891– 1930. • Ar hi v uršulin sk eg a sam ostana v Šk ofji Loki, t . e. 25, Do pisi , r azno (f. IIIa). TISKANI VIRI P osta v a od 30. aprila 1870 o ur editvi ja vne zdr a v stv ene službe. V : Državni za- konik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane , Dunaj, 1870, št . 68, str . 125– 132. 89 SI_ZAL_ŠKL/0 063, t . e. 131, K užni mr liči, Dopis okr ajneg a g la v arstv a v Kr anju, št . 12518, 1. 7. 1896. VIRI IN LITERA TURA 356 Judita Šeg a: Or g anizacija zdr a v stv ene službe in nalezlji v e bolezni v Šk ofji Loki ..., str . 331–357 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time R azg las deželne v lade za Kr anjsk o z dne 31. a v gusta 1887, s k at erim se r azg laša poučilo o r azk uže v anji pri otr o vnih ali nalezlji vih boleznih. V : Deželni zakonik za vojvo- dino Kranjsko , Ljubljana, 1888, št . 8729, str . 58–70. R azg lasilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o z dne 16. mar cija 1889 l., obsezajoče uk aze, izdane na podsta vi zdr a v stv eneg a zak ona z dne 24. aprila 1888. V : Deželni zako- nik za vojvodino Kranjsko, Ljubljana, 1889, št . 647, str . 14–36. R azg lasilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o z dne 17. januarja 1894. V : Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, Ljubljana, 1894, št . 991, str . 7–10. Special-Orts-Repertorium von Krain / Obširen imenik krajev na Krajnskem , Dunaj: A. Hölder , 1884. Special-Orts-Repertorium von Krain / Specijalni repertorij krajev na Krajnskem , Dunaj: A. Hölder , 1894. Spezialortsrepertorium von Krain , Dunaj: V er lag der deutschö st err eichischen Sta - atsdruck er ei, 1919. Zak on z dne 24. aprila 1888, s k at erim se ur a vna v a zdr a v stv ena služba v občinah, v elja v en za v oj v odino Kr anjsk o, br ez deželneg a st olneg a mesta Ljubljane. V : Deželni za- konik za vojvodino Kranjsko , Ljubljana, 1888, št . 12, str . 81–86. Z upanc, F r anc: Krain und seine öffentliche Gesundheit vom Jahre 1881 bis inclusive 1890 , Ljubljana: Kleinma yr & Bamber g, 1893. LITERATURA K eber , Katarina : Čas k oler e. Epidemije k oler e na Kr anjsk em v 19. st oletju, Lju - bljana: Zgodo vinski inštitut Milk a K osa ZR C S AZU , 2007. K ocjančič, Mario: Zdr a vniki in njih delo v okr aju Kr anj 1888–1918. V : Kranjski zbornik 2005, Kr anj: Mestna občina, 2005, str . 307–320. K ošir , T one: Od zdr a v stv eneg a okr ožja do Zdr a v stv eneg a doma v Šk ofji Loki. V : Loški razgledi 59 (2012), Šk ofja Lok a: Muzejsk o društv o, 2013, str . 71–80. Smith, T on y (ur ed.): Družinska zdravstvena enciklopedija , Ljubljana: D ZS, 1994. Šeg a, Judita: Higienske in zdravstvene razmere v Ljubljani (1895–1910) , Gr adi v o in r azpr a v e 12, Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 1993. Štukl, F r ance: Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861–1918 , Gr adi v o in r azpr a v e 1, Ljubljana; Šk ofja Lok a: Zgodo vinski ar hi v , 1979. INTERNETNI VIRI • https://sl.wi kipedia.or g/wiki/Črne_k oze (dost op: 3. 1 1. 2020) • https://sl.wi kipedia.or g/wiki/Da vica (dost op: 3. 11. 2 020 ) • https://sl.wi kipedia.or g/wiki/K oler a (dost op: 3. 11. 2 020 ) • https://sl.wi kipedia.or g/wiki/Ošpice (dost op: 3. 11. 2 020 ) • https://sl.wi kipedia.or g/wiki/Tifus (dost op: 3. 11. 20 20) • https://sl.wi kipedia.or g/wiki/T uber k uloza (dost op: 5 . 11. 2020) • https://w ww .dlib.si/details /URN:NBN:SI:doc-HXT8V O5M (dost op: 5. 11. 2020) 357 Letnik 43 (2020), št. 2 HE AL THCARE SER VICE OR G ANIZA TION AND C ONT A GIOUS DISE A SES IN ŠK OFJ A L OKA A T THE TURN OF THE 19 TH CENTUR Y Healthcar e service or g anization in A ustria-Hung ary w as based on the stat e he althcar e la w fr om 18 70. In accor dance with this la w , the Duch y of Carni - ola passed the pr o vincial healthcar e la w in 1888, w hich defined the healthcar e service in municipalities of Carniola, with the e x clusion of its capital, Ljubljana. Each municipality w as obliged t o or g anize a public healthcar e service on its indi vidual t er rit ory or the y could join their neig hbouring municipalities and cr eat e healthcar e districts. On the t errit ory of Šk ofja Lok a, tw o such districts w er e established: in Šk ofja Lok a and in Železniki. The district doct or f or Šk ofja Lok a w as Dr Ant on Ar k o, w hile the district in Železniki did not ha v e its o wn doc - t or unt il 1894 . District doct ors had numer ous and v arious duties: t o carry out health-police r egulations, v accinat e childr en, tr eat the municipal poor , carry out medical-e x aminer service, supervise mid wif ery car e, pr e v ent the spr eading of contagious dis eases, et c. The y had t o r eport t o the municipal committ ee and the health district committ ee. A t the end of the 19 th century , contagious diseases w er e continuall y pr e - sent in Carniola. Most fr equent w er e epidemics of smallpo x, scar let f e v er , diph - theria, measles, typhus and tuber culosis. All mentioned diseases occurr ed also in Šk ofja Lok a and its surr oundings, especiall y diphther ia and typhus. Smallpo x epidemics occurr ed in 1883 and 1889 and t ook man y casualties. Due t o man - dat ory v accination, the number of deaths w as k ept at ba y . Measles occurr ed in wint er and spring months, w hile diphtheria w as pr ese nt thr oug hout the y ear . It w as conside r ed as a danger ous inf ectious disease, sim ilar t o the scar let f e v er , but t oo k less li v es. The main r easons f or numer ous cases of typhus and d y sen - t ery w er e bad h y gienic conditions and unsuitable pr o vision of drinking w at er; small, humid and dar k li ving pr emises contribut ed also t o the appear ance of tuber culosis. Choler a appr oached Šk ofja Lok a in 1886, caused alarm but did not aff ect people. E v ery case of an inf ectious disease had t o be r eport ed and pr omptl y act ed upon: isolation, r est , pr oper h y giene. Onl y one person w as allo w ed t o car e f or the patient . When the disease passed, pr emises, clothes, bedding and all it ems used b y the patient had t o be air ed and disinf ect ed. If the patient died, the bod y had t o be immediat el y tr ansf err ed t o the funer al chambers and buried in a v ery short time. SUMMAR Y