Poštnina plačana v gotovini Stev. 25. V Ljubljani, v četrtek dne 23. junija 1927. LetO Vi. Z mesečno prilogo »Socialna kultura" Glasilo krščanskega delovnega ljudstva bhaja vsak Cetrlek popoldne; v tlu{a]u praz> n Posamezna ilevilka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec n Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Alka dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari Din 5--, za Četrt leta Din 13*-, za pol leta Din 30'-; za II Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnI oddelek, **g 2/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7*> (meseCno) — Oglasi po dogovoru II Poljanski nasip it. a — Rokopisi se ne vraCaJo Duh našega pokreta. Krščansko socialistično delavstvo predstavlja danes veliko silo. Kako se ta sila uporabi, to je odvisno od onih, ki delavstvo vodijo, to je od krščanske socialistične inteligence. Ta ima danes veliko nalogo in odgovornost. Voditelji krščanskega socializma so danes vsi iz pokreta samega, so zrastli iz krščanskosocialne miselnosti in v pokretu praktično delali. Tako mora ostati tudi v bodoče. V naš pokret ne sme nihče priti iz svojih namenov, iz kakšnih računov in iz nam čisto tujega sveta, ampak zgolj po gonu srca, iz popolnega prepričanja in čisto brez vsakega namena razun tega, da zanj dela. Krščanski socializem kot ideja in pokret nam je vse, je vrhovni namen, kateremu .je vse drugo podrejeno; osebe, ki v njem delajo, pa so le v njegovi službi, krščanski socializem sam pa ni v službi nikogar razun v službi božjega kraljestva na zemlji. V krščanskem socialističnem pokretu ni prostora, za nobene osebne namene, težnje in račune, kvečjemu za osebno trpljenje in žrtve. Treba pa je tudi vedeti, kaj je krščanski socializem. Krščanski socializem ni noben separatističen pokret, ampak je harmonično vsebovan v katoliškem pokretu celokupnega slovenskega ljudstva. Kot ideja je istoveten z idejo, ki preveva vse slovensko katoliško ljudstvo, kot pokret pa se obrača zlasti do delavstva, da ga postavi v eno fronto z vsemi ostalimi stanovi slovenskega ljudstva za uresničenje pravične, res krščanske, na medsebojni moralni in socialni vzajemnosti zgrajene družbe. Zato krščanskosocialni pokret ne ločuje, ne razdvaja, ne vleče na svojo stiran, ampak združuje, okreplja in pomnožuje silo politično enotnega slovenskega krščanskega ljudstva. Po krščanskem socialističnem pokretu se slovenska ljudska stranka oja-čuje, ako vsi ljudje in stanovi, ki jo tvorijo, svojo nalogo prav umevajo. Ohraniti pravega duha v vsakem pokretu je njega najtežja, pa najvažnejša naloga, zlasti takrat, ko najbolj krepko raste in se razvija, kajti duh zdražbe, sebičnosti in postranskih namenov prav takrat najbolj deluje^ kadar za dobro stvar najlepše kaže. Zato se morajo takrat dobri duhovi najbolj med seboj skleniti. Največ pažnje pa je treba posvetiti mladini, da jo k sebi privabimo, nase privežemo in vzgojimo v idealne, Požrtvovalne in disciplinirane delavce. Mi moramo v popolnem in naglem prelomu s starim svetom vstopiti v popolnoma novega, otresti ves prah preteklosti s sebe in začeti uprav heroično dobo našega krščanskega socializma, ker čas to zahteva, to zahteva od nas Bog! Če bomo vsi trdno prepričani, da vršimo službo in poslanstvo od Njega, bodo izginile vse sence, vsa nesporazumljenja, vse težave, ki izhajajo iz nas samih! In kdo more bolj v tem duhu delati ko naša katoliška mladina! V krščanski socializem in njega nadaljnji razvoj so uprte oči vseh. Veliko od nas pričakuje, zato bodimo tega vredni. Od nas se pričakuje, da gradimo, od nas se pričakuje vzajemno delo in pa predvsem skrajnia junaška požrtvovalnost za skupno stvar slovenskega ljudstva, za krščansko družbo, za one, ^i so zapostavljeni, pa hočejo k luči. bratje, stran pogled od vseh malenkosti, uprte edino v naš sveti cilj! Zahtevajte „PRflVICO" po vseh | 9<>Stilnah in javnih lokalih, po- | Sebno še v industrijskih krajih • Političen pregled. Vlada se z mrzlično naglico pripravlja na volitve. Spori, ki so že dolgo tleli v radikalni stranki, so dobili sedaj vidnega izraza: radikali se cepijo. Najmočnejša skupina je Uzunovičeva, potem pridejo pašičevci in končno vukičevci, ki pa imajo v rokah vlado. Aca Stanojevič je sklical sejo glavnega odbora radikalne stranke. Ta naj bi obravnaval razmerje med vlado in radi- | kalno stranko. Ce se ne bo posrečilo radikalom, da bi se na seji glavnega odhoda spravili, se bodo na teh volitvah razšli v tri stranke. j Glavni odbor radikalne stranke sestoji iz 25 članov. Od teh jih je 10 že umrlo. Pri seji, ki je bila v torek, je prisostvovalo 13 članov. Boža Maksimovič ni bil navzoč. Na predlog starega Stanojeviča so izvolili pet novih članov. Cen-trumaši (Uzunovičeva skupina radikalne stranke) so z izvolitvijo nezadovoljni, in pravijo, da sklepi glavnega odbora sploh nimajo veljave, ker ta odbor kakor je sedaj sestavljen, ni sklepčen. Tudi Vukičevič se ne ozira na glavni odbor, amipak povsem svojevoljno postavlja kandidate. Gotovo je, da take notranje razprtije nujno vodijo radikalno stranko do razcepa. Nobena skupina se noče umakniti. V Vojvodini in Bosni so se radikali razcepili. Vložili l>odo dvoje radikalnih list, eno vladni Vukičevičevi radikali, drugo Maksimovičev!. Ravnotako bodo nastopili v Bosni, kjer bodo tudi paši-čevoi nastopili kot tretja samostojna radikalna lista. Radičeva stranka gre narazen. Bivši minister dr. Šuperina, katerega je Radie pred kratkim izključil iz stranke, se je sedaj ostro postavil proti njemu in ga hoče za vsako ceno v javnosti naslikati takšnega, kakršen je v resnici: nesposobnega za vodstvo resne državne politike in za voditelja hrvatskega naroda. Šuperina obdolžuje Radiča^ da je on kriv današnjega ponižujočega položaja Hrvatov v naši državi in da mora zato hrvat-sko ljudstvo z njimi obračunati. Radič je imel že davnaj namen razširiti svojo stranko po vsej državi, tudi v južno Srbijo, in tako obkrožiti Bel-grad in ga streti. Zato je poslal več svojih agitatorjev v Macedonijo. V Skop-Iju pa je naletel na odpor. Meščanstvo se je takoj po prihodu s kolodvora navalilo na radičevce tako, da so se mo-naili takoj vrniti. Hrvatske protiradičevske stranke so ustanovile Hrvatski blok, ki, je v prvi vrsti namenjen boju Radičevi politiki. V bloku so Hrvatska federalistična seljač-ka stranka, katero vodijo dr. Trumbač, dr. Polič, dr. Zanič in dr. Bazala ter nekateri Radičevi odpadniki, dalje Hrvatska stranka prava, katero vodi dr. Ante Pavelič, tretja stranka je Hrvatski se-ljački republikanski savez, katero vodi Radičev odpadnik dr. Buč. Z Albanijo se še vedno nismo poravnali. O sporu bo razpravljal svet Društva narodov, ki pa je svoje zasedanje prekinil in se bo najbrž razšel zaradi Rusije. Po svetu. TEŽKA POT ZBLIŽEVANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO. Posvetovanja zunanjih ministrov v Ženevi ob (priliki zborovanja Sveta Društva narodov v preteklem tednu so pokazala, da je pot sporazuma med Francijo in Nemčijo ponovno zadela na velike težkoče in da stoji mirovna politika, ki so jo začrtale države ob priliki posvetovanj v Locamu, na težki poti. To dokazuje predvsem govor Poincareja, ki ga je imel ob priliki odkritja spomenika bivšim vojakom v Luneville. Poincare je v tem govoru podal kritiko nemške politike po vojni in napadel tudi Nemčijo, češ da se Nemčija še ni odrekla Alzaciji in Loreni. Nemčija, je rekel, bo šele takrat dala svetu jamstvo, da resno hoče miru in da hoče zbližanja s Francijo, če se odpove Alzaciji, če bo v smislu skle-ipa veleposlaniške konference iz februarja 1927 izvedla reorganizacijo policije, razpustila različne vojaške organizacije, zaprla svoje arzenale, spremenila vojašnice v civilna poslopja in porušila vse utrdbe na vzhodu. To je jasen dokaz, da Poincare ne odobrava popolnoma politike svojega zunanjega ministra Brianda. S tem je postal očitnejši ta spor glede politike napram Nemčiji, ki je med Bri-andom in Poincarejem že dalje časa obstojal. Zunanji minister nemške vlade dr. Stresemann bo z ozirom na nastop Poincareja podal stališče Nemčije v četrtek na svojem govoru v državnem zboru. Zatrjuje se, da Stresemann pri tem ne bo prikrival svetu, da se je latentna kriza v nemško-franooskih odnošajih precej jasno pokazala. Spričo zelo zapletenega zunanjepolitičnega položaja bo to nesoglasje med Nemčijo in Francijo gotovo vse prej ko blažilno vplivalo na razvoj bodočih dogodkov. KONFERENCA ZA wiEJITEV OBOROŽEVANJA NA MORJU. V pondeljek se je pričela v Ženevi konferenca treh velesil: Združenih držav, Anglije in Japonske, da obravnava vprašanje glede omejitve oboroževanja na morju. To konferenco je predlagala Amerika, a sta na predlog pristali samo Anglija in Japonska, d očim sta Francija in Italija udeležbo odklonili. O posebnem uspehu te konference je težko upati, iker dosedaj o kakem enotnem stališču teh treh držav ni govora. Tudi ne gre pravzaprav za razoroževanje, marveč le za omejitev tekmovanja v oboroževanju med prizadetimi državami. Svetovna gospodarska konferenca. V majniku se je vršila v Ženevi sve tovna gospodarska konferenca. Povzročila jo je svetovna, predvsem pa evropska gospodarska kriza. Evropa ]e izgubila svoje predvojne odjemalce vsled nepričakovanega gospodarskega razvoja v Ameriki, ki je preplavila sosedne trge s svojimi izdelki, pa tudi azijske države napredujejo s silnimi koraki. Poleg tega otežujejo nemoten razvoj evropskega gospodarstva razne carinske meje, s katerimi so se obdale vse države sveta, predvsem pa evropske. Posledica tega je zastoj in propad gospodarstva ter vedno večje množice brezposelnih. Taka armada je pa zelo neprijetna, ker obremenjuje državno gospodarstvo, pa tudi duševni proces teh brezposelnih mas se more razviti v ogčnj, ki bi imel težke in za sedanji kapitalistični družabni red usodepolne posledice. Da so sklicale države svetovno gospodarsko konferenco in da so povabile na to konferenco tudi delavske zastopnike, ni bil nikak čin ljubezni, ampak pritisk sedanjih razmer. Delavstvo postaja vedno važnejši čini-telj v državah. Da se udeležuje potom svojih zastopnikov svetovnih konferenc, je koristno. Kajti na svetovnih konferencah se merijo najbistrejši duhovi. Delavstvo prodira polagoma potom takih stikov v svet, ki mu je bil dosedaj nedostopen. Delavstvo študira ta svet, spoznava njegove napake, pa tudi njegove vrline, delavstvo se vzgaja in uči ter zbira na ta način svoje čete, da jih postavi na odločilna mesta, kadar pride njegova ura. Eno napako pa moramo takoj podčrtati. Pri takih prilikah bi moralo delavstvo nastopati čim bolj enotno, strankarski interesi bi morali biti podrejeni splošnim interesom. Rači moramo, da prevladuje tak duh mase krščanskega delavstva. T§žko nam je, da ne moremo kaj takega trditi o nasprotnikih. Na zadnji svetovni gospodarski konferenci so hoteli zastopniki socialističnih delavcev smatrati zastopnike krščanske strokovne internacionale kot' del socialistične internacionale. Njeni zastopniki so podali tudi take izjave, ki so nosile v nekaterih točkah čisto socialistični značaj. Umevno je, da bi bilo proti časti krščanske strokovne internacionale, če ne bi reagirale na tako postopanje, predvsem ker bi dobila konferenca utis, da so zastopani na njej le socialisti, ki so tudi govorili brez pooblastila v imenu vseh delavcev. Z ozirom na tak položaj so podali zastopniki krščanskih delavcev svojo posebno izjavo. Ta izjava poudarja, da mora biti cilj svetovnega gospodarstva zadovoljitev resničnih potreb človeštva. Zdravo svetovno gospodarstvo pa se more razvijati le, če obstoja organizacija celokupne produkcije, trgovine in prometa, v kolikor se tičejo dobrin, katere se ustvarjajo za svetovni trg. V okviru tega cilja mora zasigurati pridelovanje vsakemu) človeku, kateri je soudeležen pri tem pridelovanju, pravičen in zadosten delež na sadovih celega sveta. Ta nova ureditev svetovnega gospodarstva, v kateri bi bil človek središče vsega gospodarskega in socialnega življenja, pa se more doseči le na podlagi iskrenega in od zavesti za celokupnost prežetega sodelovanja vseh narodov in vseh gospodarskih edinic. Kot uvod za uveljavljenje takega gospodarstva bi se morale vpoštevati predvsem sledeče točke: I. Trgovina in promet. Umetne zapreke mednarodne izmenjave se morajo odstraniti. Nihče ne more namreč oporekati, da imajo te zapreke velik delež pri motenju gospodarskega življenja v zadnjih letih. Države morajo potom medsebojnih gospodarski pogodb ukiniti vse nared-be, ki se tičejo prepovedi uvoza in izvoza. Odprava carin bi se morala izvršiti polagoma v vseh gospodarskih panogah. Pri trgovinskih pogodbah bi se moralo v splošnem uvesti načelo, da imej tisti besedo, ki več in boljše nudi. Na vsak način se pa mora prenehati z nadaljnim zviševanjem carin. Podvzeti se morajo koraki, ki bodo jamčili za enako postopanje z domačini in tujci, predvsem se pa morajo ukiniti vsi predpisi, ki otežujejo ali pa celo omejujejo osebno svobodno gibanje. Istotako se morajo izdelati predpisi, ki določujejo stalno ali pa začasno nastanitev posameznih oseb. Predpogoj za svetovno gospodarsko ozdravitev in s tem tudi za povzdig gospodarskega in socialnega položaja delavstva pa je v prvi vrsti, da se urede in utrdijo valute ter devizni kurzi v vseh državah. (Dalje.) Opozorilo brezposelnim delavcem. Borza dela je dognala, da se zadnje čase nahajajo v celjskem okraju in v rudarskih revirjih agenti, ki zbirajo delavce za Belgijo, kljub temu, d«i v Belgiji brezposelnost stalno narašča, kar potrjuje razglas belgijskega konzulata v (Ljubljani, 'ki ga brezposelnim naznanjamo kot svarilo, da ne nasedajo vabam brezvestnih agentov: »Število brezposelnih se veča tudi v Belgiji, zlasti v rudarski industriji. Zaito je belgijska vlada svojim' konzulatom prepovedala vidiranje potnih listov onim osebam, ki iščejo delo kot rudarji. Za vse ostale delavce, ki želijo potovati v Belgijo, pa velja, da si morajo predhodno preskrbeti od delodajalca v Bel- giji potrdilo o sprejemu v delo, ki mora biti vidirano in legalizirano od pristojne politične oblasti. To potrdilo, zdravstveno spričevalo, nravstveni list in dve fotografiji je trefaai poslati konzulatu v Ljubljani, ki zbrane podatke in listine predloži pristojnemu ministrstvu v Bru-xelles, ki potem odloči, ali se prosilcu dovoli d o po to vanje v Belgijo.« Z ozirom na ta razglas svari Borza dela vse delavce, da ne nasedajo gori navedenim agentom in da se v slučaju, da se žielijo izseliti v Belgijo ali kamorkoli, najprej informirajo pri Borzi delaš ali pa pri oblasteh. Borza dela v Celju. Davek na ročno delo in služkinje. ! Do sedaj simo me služkinje mislile, da smo od vseh pozabljene in da se ni-kdo za nas ne zmeni. V naj novejšem času pa se je nas spomnila celo davčna oblast ter nam je kot drugemu delavstvu naložila davek na naš trdo zasluženi skromni zaslužek. Pri vseh strokah delavstva je davek odmerjen od zaslužka osemurnega delavnika, ki ne presega dnevno nad 300 Din. Od nadurnega1 dela nihče ne plačuje Javka. Le me hišnogospodinjske uslužbenke emo brezpravna raja, zato za nas ne sme veljati določba, da bi se obdavčil zaslužek le za osem ur. Krivica, ki ?e nam godi v tern oziru, je velika. Naše^službene razmere se nikakor ne morejo istovetiti z razmerami industrijskega in obrtnega delavstva. Domače družinske razmere zahtevajo drugačen ustroj nego stroj in mehanika v tovarni. Tako je zaenkrat nemogoče preokreniti in skrajšati delavni čas in smo prisiljene na nadurno delo. Zato je nad vse krivično, da se od nas služkinj zahteva davek od celotnega zaslužka. Zategadelj je krivično, da se hoče obdavčiti tudi hrana in stanovanje, stanovanje se itak ne more računati, saj spimo navadno v slabih prostorih. Finančni zakon določa, da se mora hrana ceniti najmanj 240 Din mesečno. Vprašam, kako mora ista finančna oblast, ki plačuje svojim državnim uslužbencem in uslužbenkam kot n. pr. tobačnim upokojenkam za hrano, stanovanje in druge potrebščine 200 Din mesečno, za nas pa določa najmanjšo vsoto samo za hrano 240 Din? Dalje se imajo obdavčiti tudi naše spalnice. V prvi vrsti poglejmo kakšne so. Mimogrede naj omenim, da so arhitekti, ko izdelujejo stavbene načrte, precej ozkosrčni in nedemokratični, da poselske sobe potisnejo v kak kot, ali pod stopnice, kamor nikdar ne posveti soln-čni žrek ali dober zrak; in vsled pomanjkanja kisikai dekle zjutraj bolj trudna vstane, kakor se poda k počitku. Bo poselske spalnice, ki stoje nekako v notranjosti poslopja, so nekatere brez oken, oziroma jih imajo pod stropom, skozi katere se vidi le strop drugega prostora. V današnji stanovanjski mize-riji je spalnica služkinje navadno tam, kjer se podnevi pere in kuha. Ležilšča si navadno vsako jutro in večer prenaša z enega prostora v drugega. V kakšni višini naj se to obdavči? Prosimo slavno davčno oblast, naj vse to dobro prouči, in prišla bo do tega, da je naš zaslužek, preračunan na osemurno delo, teko majhen, da ga ni mogoče obdavčiti. Če je n. pr. pri zidarjih d^davčljiv! le 1300 kratili osemurni delavnik, zakaj naj se pri nas obdavči zaslužek za 365 krat po 16 ur. Tudi teh 65 dni, to je delo ob nedeljah in praz-nikah, so same nadure, ki se ne sniejo obdavčiti. Ko bi se hoteli merodajni faktorji prav zainteresirati za poselske razmere, potem bi šele zvedeli za njih žalosten položaj. Seveda bi v tem oziru bilo potrebno zanimanje, Iz časopisov sem zvedela, da je statistični centralni urad v Budimpešti odredil štetje nasta/lj -i-cev in služkinj. Te so dobile polo s 57 vprašanji, na katere morajo vestno odgovoriti. Poleg splošnih osebnih podat- kov hoče urad tudi vedeti,, kdij ima služkinja na teden dopust, kdaj ho ti zvečer spat, kje spi, ali sama ali z uu-žino, ali ima zimsko suknjo, ali le ogri-njač, koliko parov dobrih in koliko parov slabih čevljev ima, kolikokrat v mesecu se koplje, ali čita časopise stalno, ali le o priliki, kolikokrat gre v gledališče, v kino ali k drugim zabavam, ali uživa alkohol, pivo itd.? Kaikor vidimo, se v drugih držav h oblasti zanimajo za služkinje, vendar se hočejo poprej natančno informirati, če so raizmere za njih državljanke primerne. Sosedna Italija dela drugače: Tam imajo gospodarji plačevati davek, če hočejo služkinjo imeti. Nad desettisoč nas je, in razmere so nas potisnile v tako apatijo, da ne čutimo ničesar več, če prav se nas od vseh " strani izkorišča. Časa ni, preveč smo zaporieue, za druge se žrtvujemo, a 'a-me nase pozabljamo. Koliko časa še? Služkinja. Jugoslovanska strokovna zveza. Strokovna zveza rudarjev. Trbovlje. Strokov, zveza rudarjev skupina Trbovlje ima redno svoje sestanke vsak torek ob 4. uri popoldne na tajništvu na Vodeh. Tovariši, ne izostajajte in jih kolikor mogoče številno obiskujte. Zagorje ob Savi. Od več rudarjev iz rudnika v Zagorju smo prejeli dopis, v katerem se rudarji ostro pritožujejo proti inženerju Laporniku. Trboveljsko družbo opozarjamo, naj se zanima za razmere in preišče postopanje, ker se rudarji pritožujejo, da so na nekaterih odkopih vedno v veliki nevarnosti, da se rovi po streljanju premalo zračijo, da so proge v zelo slabem stanju, da mora delavec včasih pri enem vozičku porabiti nad eno uro, predno more oddati voziček drugemu delavcu. Zanemarjfeni so kanali, voda se premalo odteka, tako da včasih rudarji gazijo vodo do kolena. Rudarji se z ozirom na take razmere pripravljajo, da odidejo na delo drugam, ako se razmere ne poboljšajo. Tu je treba napraviti red! Zveza tovarniškega delavstva. Iz tajništva. Skupine se ponovno opozarjajo na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 26. junija ob 9. uri dopoldne v kleti Konzumnega društva, Kongresni trg 2, Ljubljana, si sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva, tajnika, blagajnika in nadzorstva; 3. reorganizacija JSZ; 4. slučajnosti. V slučaju, da se zbor ne bi zedinil na reorganizacijo v predlaganem načinu, se voli tudi nov odbor na običajni način. Skupine naj na občni zbor sigurno pošljejo potrebno število delegatov, kateri naj bodo polnomočno pooblaščeni za slučaj važnejših sklepov. Kleparji im inštalaterji. Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov nas obvešča, da se bo vršila prihodnja vajeniška preizkušnja v petk dne 24. junija 1927 pri g. Lov- rotu Pičmanu, kleparskemu in inštalacijskemu mojstru v Ljubljani, Streliška ulica 29. Vajeniške preizkušnje za zgoraj navedeno stroko se vršijo redno vsaki petek tretjega meseca v letu, torej še dvakrat in sicer 30. septembra in zadnja 30. decembra 1927. Gorenje objavljamo zato, ker k temi vajeniškimi preizkušnjami pošlje vsakokrat tudi organizacija kleparskih in inštalaterskih pomočnikov svojega zastopnika, ki je obenem član preizkuševalne komisije. Zveza papirniškega delavstva. Goričane. Že večkrat smo se v našem listu pritoževali nad zapostavljanjem in šikaniranjem našega delavstva. Toda, kar se dogaja zadnje čase, posebno na lesnem prostoru, presega že vse meje. Delavci, ki so že po 20—30 in še več let v tovarni in so bili že pod raznimi gospodarji in predstojniki, ne pomnijo enakega. Na omenjenem lesnem prostoru je bilo dosedaj vedno po deset in še več delavcev za razkladanje vagonov in druga dela. Zadnji čas, ko so začeli čistiti les, se je to število znižalo na pet. In gospodje namesto da bi vzeli nove delavce v tovarno, hočejo, da naredi omenjenih pet delavcev ravno toliko kot preje deset in še več. Zato hočejo, da delajo delavci po 10—12 ur in še več na dan ter jih priganjajo do skrajnosti. Ali ni krivica ubogega delavca, ki komaj toliko zasluži, da se more s svojo družino slabo, zelo slabo preživeti, ki ima že itak vse moči vsled slabe hrane izčrpane, tako izrabljati. To je le en slučaj, a navedli bi jih še lahko mnogo, a za enkrat naj zadostuje. Pozivamo merodajne faktorje, da se napravi red, in oe primanjkuje delavcev, naj dobijo nove, saj jih je dandanes veliko brezposelnih. Usojamo si vprašati ravnateljstvo, od ke-daj in od koga ima dovoljenje za tako protizakonito čezurno delo kot se dela zadnje čase. Bo treba tudi tu napraviti red. Kajti če ne bo reda in pravice, si bo delavstvo samo poiskalo. Delavci, mi se pa trdno oprimimo svoje organizacije, s katero smo si že priborili mnogo pravic in si jih bomo še, če bomo organizirani vsi do zadnjega. — Delavec. Delavska sveža. Zagorje ob Sari. V nedeljo je za naše delavstvo silno važen dan. Gre, kdo bo v bodoče gospodar naše občine in v koliko bodo upoštevane v občini delavske potrebe, ki so posebno pri nas pereče. Naša Delavska zveza, ki pri teh volitvah nastopa samostojno, pričakuje, da se naše delavstvo v polni meri zaveda važnosti občinskih valitev in da gre do zadnjega na volišče za zmago njene liste. S starini protedelavskim duhom v naši občini moramo enkrat za vselej obračunati. To pa bo mogoče le, ako zastavimo vse moči, da dobi čim več glasov naša Delavska zveza, ki kaudidira na svoji listi ljudi iz naših lastnih vrst. Zato agitirajmo, da pride in odda svoj gla3 vsak naš tovariš in prijatelj! Naša skrinjica je zadnja. Vsi na delo! Tedenske novice. Volivni imeniki za državnozborske volitve so razgrnjeni v Ljubljani pri mestnem magistratu, na deželi pa pri okrajnih glavarstvih. Popravki volivnega imenika se sinejo zahtevati do vštetega 30. junija 1927. Storite svojo dolžnost in omogočite si volivno pravico! Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani bo imela redni letni občni zbor dne 25. junija ob 8 zvečer v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Člani, udeležite se polnoštevilno! — Odbor. Izseljevanje v Kanado je ustavljeno. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je kanadska vlada za daljšo dobo ustavila doseljevanje v Kanado. Parobrodske družbe morajo vrniti na-plačjla. Občinske volitve. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v Celju, Kamniku, Novem mestu in Domžalah. Boj se je bil v glavnem proti -SDS, ki je tudi izgubila svoje župane v Celju, Kamniku in v Domžalah. V Celju je dobila lista Združenih strank (SLS, radikali in Nemci) 20 mandatov, SDS 10, socialistična stranka Jugoslavije 2 in Bernotovci 1. V Kamniku je dobila Združena lista 9 mandatov, SDS 8, SLS 7 in »lista okoličanov« 1 mandat. V Domžalah je dobila SLS 7 mandatov, Združena gospodarska lista 6, SDS 4 mandate. V Novem mestu je dobila Gospodarska lista 18 mandatov, SLS 7, radikalna lista 3, Zveza dela in reda 2 mandata. Odkritje spomenika padlim pri sv. Petru v Ljubljani. V nedeljo dopoldne so odkrili spomenik 326 med'svetovno vojno padlim šentpeterskim faranom v Ljubljani. Odkritje spomenika se je vršilo zelo svečano ob navzočnosti velike množice ljudstva. Slavnostni govor je imel g. kurat Bonač. S. Montanus: Eri primer iz amerikanskesa go-tpodarskesa življenja. V chikaški klavnici. (Nadaljevanje.) Sedaj pa pojdimo v klavnico za živino in ovce. Ta je v drugem poslopju. Ker je podrobna procedura slična oni pri klanju prašičev, hočemo pogledati . le ono, kar je posebnega. Gledal sem ovce, kako so brez glasu romale iz smrtne staje, z glavo navzdol mimo klavca. On jim je porival nož v grla, kakor bi kdo na roko šival. Ker ima silno oster nož, ki tako rekoč sam notri leze, se p|ri zabodljjaju nobena niti ne zgaaie. Menda se ji zdi, da jo samo malo po-šegeta za vratom. Šele ko je prepozno, se ji zbudi nagon samoobrane. Po kratkem otepanju se umiri za vedno. Mučno je to gledati. Človeku se milo stori, kakor bi gledal smrt nedolžnega. Klavec se je kajpada tega krvavega posla tako navadil, da .ga z naj večjo hladnokrvnostjo in s tako mehanično sigurnostjo opravlja, da se med zabadanjem celo po gledavcih ozira. Zaklanju sledi še do petdeset različ- nih operacij različnih mož, predno pride razkosana ovca v ledenico. Spomina vredno je omeniti, kaj naredijo s kožo, ki se je še volna drži. Se razume da te ne zavržejo. Kože onih ovac, ki so bile ravno prej ostrižene, kaikor tudi onih, ki imajo še kratko volno, pošljejo naravnost v strojarnioo, kjer tiste s kratko volno z njo vred ustroje. Iz te kože delajo tople zimske jopiče, ki se v hudi in ostri zimi prav dobro priležejo in delavce na prostem nvarsikakega preihla-jenja obvarujejo. Ako pa ovce niso bile ostrižene in imajo normalno dolgo volno, morajo njih kože v posebni oddelek, kjer jim umetno izločijo volno. Najprej kožo odznotraj namažejo z razsto-pino sodknsulfada in apnom, kar ne koži in ne volni ne škoduje. Po preteku 24 ur gre volna, proč kot zajčja dlaka in veliko 'bolj čista je kot ostrižena. Tako pridobljene volne tvrdka Swift ne zmeče vse na en kup, ampak je skrbno sortira po dolgosti, barvi in drugih lastnostih. V petdeset različnih kakovostnih stopenj ima razdeljeno. Tem primerna je kajpada tudi cena. Nekam grandijozen je način pobijanja živine. Ko so živinče na umeten način onesvestili, je dobi na »žlak« her-kuličmi črnec. Z mogočno sekiro, namočeno v vreli vodi, zamahne in glava se mu zvali pod noge. A ne mislite, da vsake četrt ure ena, temveč 250 na uro. Ni čuda, da je po eni uri neprestanega težkega dela potan, da od njega kaplja, Nato se za četrt ure vsede, nažge cigareto, potem pa zopet prime za sekiro in nadaljuje svoj gigantski posel. Njegova plača znaša kakih 30 Din našega denarja na uro. Ko je živinče obglavljeno, se avtomatično odpre grob in je požre. Klanje se namreč vrši zgoraj v prvem nadstropju. Od tam. se zvali v spodnje prostore, kjer čakajo mesarji na svoje delo. Jaz sem se nemalo prestrašil, ko sem za kulisami čul ta padec, misleč, da se je kaka nesreča zgodila. Naenkrat pa se avtomatično odpre neka zatvor-nica in orjaški vol brez glave se zavali pred njeno odprtino, v zadnjih »cugih«. Tam je dobil okove na zadnji nogi, stopil v »aeroplan« in poletel med mesarje, ki so se spravili nanj kakor mulie na mršavega konjiai, dokler ga niso spravili na »nič«. V 35 minutah je bil brez glave, brez kože, brez spodnjih delov nog in brez drobja. Takega so mesarji oddali umivavcem. Ti so hodili okrog njega z avtomatičnimi brizgalnami in giaj Zunaj in znotraj temeljito izprali in očistili. Iz njih rok so ga sprejeli brisači, ki so ga s snažnimi belimi platne- nimi kosi osušili. Potem je. bil oddan v hladilnico. Hladilnica je nekaj drugega kot ledenica. Kar je v hladilnici, ne zmrzne, kakor v ledenici, ker je temperatura v hladilnicah nad ničlo. V hladilnicah ne vidiš nikjer niti koščka ledu, vendar se o sv. Jakobu, ko je zunaj najbolj moreča vročina, treseš mraza. Če ne boš šel s pošpešenimi koraki skozi, znaš ujeti kako pljučnico. Kaj jih dela tako mrzle-Ako se mimohite ozreš malo naokoli, ■boš videl ob steniah debele železne cevi-Potiplji teh eno, pa boš vedel odkod prihaja ta mraz. Po teh ceveh, ki so amooiizirane (amonijak), kroži ledeno mrzla solna raztopina, kar vsrka vso zračno toplino dotičnega prostora vase, vendar ne v toliko, da bi zmrzovalo. To je ena prednost hladilnic pred ledenicami. Druga je pa ta, da so hladilnice lahko odprte, medtem ko ledenice ne smejo biti, sicer se led prehitro taja-Zrak in hlaid nekaj stopinj nad zmrziščem ohranita meso lepo sveže, kakor prvi dan potem, ko je bila žival zaklana. Tako se vzdržli ne samo par dni, ampak cela dva do tri tedne. Se razume, da je to radi neenakega sprotnega kon-suma velikega pomena. Če krajevni mesarji ob izrednih prilikah potrebujejo kake večje zaloge, jo imajo vedno na Za dr. Peričev spomenik so darovali: Po 100 Din: Rude in kovine d. z o. z., dr. Vladimir Ravnihar, inž. VI. Remec, Avgust Jenko; po 50 Din: Karel Sc'hwei-S«r, I. Malnar, Drago Schwab, dr. Viljem Krejči, Ivan Lupše, jezuitski kolegi, Ivan Zrimšek; po 30 Din: dr. Josip Regali, C. Kandušar, Fran Lavtižar; po 25 Din: Karel Vokač, Karel Krištofič, Evgen Gutman, Josip Hafner, Fr. Gombač; po 20 Din: Kaniilo Mihič, dr. Aleksander Grobelnik, Karel Tekavčič, dr. Fran Perne, 'Martin Ban, inž. Rado Lah, inž. L Petrič; po 15 Din: dr. Gašper Pekle; po 10 Din: Ivan Aleš, Fr. Tesnar, Ivo Volcanšek, Viktor Meden, Jože Sedmak, Ivan Čoker, Vinko Stegnar, Peter Lesjak, Josip Zupančič, Fr. Kovač, Mihael Žerjal; Zorjan, Sketlji, Jugovec in Berdajs, uradniki OUZD skupaj 35 Din. Utonil v Savi. V Savi pri Tomačevem pod Ljubljano je v soboto popoldne utonil učitelj iščnik 19 letni Vladimir Tomc, sin uradnika OUZD g. Josipa Tomca. Žrtev brezposelnosti. V ljubljanski Zvezdi je na klopi pod kostanji sedel brezposelni delavec Alojz Butolen. Nenadoma so ga obšle slabosti in nezavestno se je zgrudil na tla' in se poškodoval pri padcu na glavi. Mimoidoči so *u nudili prvo pomoč, močili so ga z vodo in drgnili z jesihom, toda brez ■uspeha. Po preteku kake pol ure so ga z rešilnim vozom odpeljali v bolnico. Delavca zasulo. Pri kopanju peska se in v Lescah smrtno ponesrečil delavec Alojz Čimžar. Odtrgala se je večja, plast zemlje in ga do vratu zasula. Modras jo je pičil. V Trbovljah sta šli preteklo nedeljo brat borovnice v gozd pod Podm ejo 10-letna Janežič Le-epoldina in njena tovarišica Guna, prva hči rudarja, druga hči strojevodje iz Pa-Uerjeve kolonije. Naenkrat začuti Janežičeva neko hipno bolečino v desni nogi, se zagrabi zanjo in že omahne. Ker je Leopoldina omedlevala in je noga postajala druge barve, je Guna takoj vedela, da jo je pičila kača. Zadela jo je Ha rame in jo po težkem naporu okoli Pol dveh popoldne prinesla na travo Pred hišo, kjer stanuje nadredar Grosar. Ta je Janežičevi nudil prvo po-ttioč. Ranjenko so z avtom gasilnega društva odpeljali v bolnico. Primer bede železniških uslužbencev. Žalostno sliko, kako se godi danes železniškim službencem, kaže naslednji Primer: Progovni delavec P. V. v Prevaljah se je vsled slabosti in gladu zgrudil pri delu nezavesten. Vsled prema-lega zaslužka si ni mogel privoščiti do-^oljne hrane. Skrbeti mora za bolno ženo in tri nedorasle otroke, dobiva pa le 280 Din plače na mesec! Od tega Plača za stanovanje in mleko 10 Din, tako, da mu ostane za prehrano celo*-kupne družine le še 100 Din na mesec. In s tem se naj preživi in oblači pet ljudi! — Ta primer zadostuje brez komentarja. Nesreča z granato. V Zgornji Sušici v občini Bizeljsko sta med pospravljanjem v podstrešju domače hiše našla razpolago. Treba samo telefonirati in kmalu je tovorni avto z naročenim pred hišo. Tudi druga ameriška mesta, ki jih tvrdka Swift zalaga, dobivajo sveže meso večinoma iz hladilnic. Da se po Poti ne 'pokvari, ima v svoji režiji vse Polno takozvanih refrigenatorjev, to je hladilnih železniških voz, ki so nekake Potujoče ledenice. Le večje zaloge določene za izvoz v inozemstvo se hranijo V pravih ledenicah, kjer se cele mesečo, da leta ohrani. Kaj pa kriči ta mož? Kaj pa pravi?« — In veliki vezir, ki je obsojenca smrtno sovražil, je odgovoril: »Veličanstvo! Ta ničvrednež te nezaslišano psuje; pravi, da si tiran, krvnik, zločinec pred Bogom in da je doba tvojega vladanja doba sramote.« Cesar se zdrzne, namrši obrvi in grozeče spregovori: »Te strašne obdolžitve slišati, bi mi bilo prihranjeno, če bi ne bilo tebe, nizkotnega obrekovalca. Oni mož me ni razžalil — ker ga nisem slišal. Ti pa si me globoko ranil s sramotilnimi besedami, ki si jih vpričo mene izgovoril. Zato bi bilo pravično, da se or.i mož izpustiti in da ti visiš na zanki, ki je njemu namenjena.« In tako se je tudi zgodilo. Od tega dne pravijo Arabci: »Psuje me ta, ki mi psovke donaša.« Za žene in dekleta. Nekaj o kanarčkih. Kanarčki har-oerji so zelo občutljivi, nečist zrak, prah, dim ali prepih mu povzroči hripavost. Sveža mrzla' voda učinkuje na nežni ustroj glasilk in dihalnih organov tako slabo, da težko oboli na dihalih. Voda naj ostane, posebno v zimskem času, vsaj eno do dve uri v sobi, preden se vloži v kletko. Premrzla voda povzroča1 tudi želodčne in črevesne bolezni. Prvi NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT.3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4. fjogoj, da so ptiči zdravi, |je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo, mešanico raznih semen pod imenom »krma za kanarčke«, bliladkosnedeiri pa izrednoi ugaja sladkorček, dateljček, suh ali v mleku namočen prepečenec, ne brani se pa tudi trdo kuhanega jajčka. Konoplja je zelo redilna, zato je priporočljiva le za vsled bolezni oslabele rekonvalescente. Zdravim pevcem pa ni pokladati konoplje, ki povzroča hripavost in odebeljenje. Kanarčki vseh vrst radi jedo zeleno kresnico, kurja 'črevca in Ijtde salate. Mokra, prepogostokrat dana zelenjava povzroča grižo, nasprotno pa leči tudi zaprtje. Hruške in jabolka so tudi zdrava hrana. Drobec sepe (Casa sepia), ki jo kupiš v drogeriji ali lekarni, naj kanarčku nikar ne manjka. Kanarček navadno živi 10 do 12 let, učaka pa pri primerni hrani in dobri postrežbi tudi dvajset let. Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1349 Din, za 100 lir 316.75 dinarjev, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 222 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 800 Din. 9. S E. Skalne LJUBLJANA - Mesini trg. za srQice *n bluze — moški VCill in ženski štofi v veliki izbiri! -MT- CENE ZELO UGODNE 1 'm. V gostilni. Gost: Natakar, pri vas so prti vsak dan bolj umazani. — Natakar: Pa to je vendar povsem naravno. ŠTAMPILJE PEČATI ETIKETE LJUBLJANA Ni nameravala. Sodnik: »Vi ste s tako silo zamahnili s stolom po svojem možu, da se je stol razletel.« Obtožena soproga: »Gospod sodnik, to je bil zgolj nesrečen slučaj.« Sodnik: »Torej niste nameravali zadeti vašega moža?« — Zena: »Pač! Toda stola nisem nameravala razbiti!« Kravate v največji izberi — najnovejši in najlepfr vzorci F. & M. Rozman, Ljubljana Židovska ulica 7. Jernej Ložar — Ljubljana Sv. Petra cesta 20 priporoča vse vrste obleke za gospode in dečke: najcenejše, nepremočljive dežn® plašče, Hubertus - plašče in pelerine i* tirolskega lodna, d e 1 a v sk e in dr. modne športne obleke, srajce, ovratnike itd* Konkurenčne cene! Postrežba točn«! L. MIKUŽ LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 15 DEŽNIKI in SOLNČNIKI! NA MALO NA VELIKO USTANOVLJENO L. 1839. rr Vsak zaveden somišljenik le Član II L delavskega Konzumnega društva v Ljubljani Vsaka varčna gospodinja kupule vse pri svoli lastni zadrugi. - vsak dober računar more izračunati, da se kupi na|cene|e v našem konzumu. Pierre L’ Ermite: 34 lena z zaprtimi očmL Iz francoščine prevedel L. S. —^oo-.—-*v»- »oo i. '