Ne plašimo se, upajmo yse dobro! Piibodnost je akrivua knjiga; vsi ljudje radovedni v njo gledajo; ali bi ati v njej nibče ue more, kakor edini vsevedoči Bog; človek zamore le ugibati in sklepati kakor iz sejatve na žetev, iz 8emeua na plod, iz cveta na sad. To pa dela 6lovek takrat najbolj pogosto, kedar je nezadovoJjen. Britki spomiui ua pretekle dni, nestrpljiva sedanjost ga zavrača na priboduost, tolaži se z upaujem, da bo kedaj vendar-le bolj.še; in prav ima; brez upanja nam ni živeti. Vzeraimo ljudem upanje, vsi bodo otrpnili; poberimo upanje in vse utnetnosti, vse kreposti bodo uuiirale; zakaj bi trgovec blago ladji zaupal in njo posla! po inorju v daljne kraje, če pa nebi upanja iniel na bogati dobiček? Zakaj bi neki sejal kmet brez upanja veselo žeti ? Splob upauje naui je potrebno, bi ez njega ui živeti; upanje tolaži nesrečne, krepi slabotue, budi lenobne, dela pogumne. In taka se godi tudi _Slov. Gospodarju"; brez upanja na boljšo bodočnost neče iu ne morc začeti uovega leta! — Preteklo leto bilo je splob za kraeta slabo; dela iu skrbi in trpljenja injel je po navadi veliko, ali pridelal je nenavadno inalo; zlasti posestniki vinogradov bili so nesrečui. Radi bodenio pozabli 1. 1876. posebno, če bo I. 1877. boljše, kar smemo vsaj nekoliko zanesljivo upati; zimine so povsod lepe, vinska trta je dobro dozorela, uesreča se še nikder ne kaže. Ali ne pozabimo, da ni tisti kaj, kateri orje, seje, sadi, anipak ti.sti, ki rasti daje — Bog! Slovenci se borimo za pravice avojega jezika, svoje narodnoati; napredovati bo6emo Nemceoi, Italijauotn, Angležem jeduako na — narodni podlagi; mi zahtevamo elovenski poduk, slovensko uradovanje na slovenski zenilji; nai tirjamo, da se uaša mlajiua ne izneveruje svojej narodnosti, ampak tej v 6ast \n podporo izreja. Do sedaj še tega nisino dosegli tako, kakor bi želeli; tnda potreba, ove reči glasno in jasno ter postavno tirjati, ta potreba se med našim ljudstvoui, bvala Bogu in pa požrtvovalnim slovenskim domoljubom, spozuava čedalje bolj. Dokaz temu so lanske volitve v Mariboru, potem v Goriškem in v tržaški okolici, kder so Slovenci več ali menje sijajno zmagali. To nas navdaja z veselim upanjem, da bodemo letos pri volitvah za deželne zbore tudi drugod zmagali. Upati zamoremo to tem bolj, ker je nesrečni razpor med Staro- iu Mladoslovenci lani prenebal. Zamogli bodemo tedaj složno postopati; to pa je prva stopinja do — zmage. Oj Slovenci predragi, ne pozabimo tega: sloga jači, nesloga tlači! Za Avstrijo bo novo leto ueizmerno važen, od ločilen čas; treba bo se odločiti ali bodo Magjari  in ustavoverui Nemci (dualizem) še dalej gospodarili, ali pa pride do zaželjenega poraznma in sprave med vsemi deželami in narodi cesarstva. Celib 10 let bili so ustavoverci in Magjari Rložni, toda lani so se zavoljo delaoja bankovcev sprli. Mogoče je, da se še jedenkrat pogodijo, toda dolgo ne bodo gospodarili; jibovo gospodarstvo je za Avstrijo predrago in kakor vse kaže malo srečuo; ustavoverci so državne stroške napeli do 405 milijonov, Magjari pa do blizu 300 milijonov; 700 milijonov ua leto je presilno in sila kola lomi in zato upamo Slovani, da se bodo naši politični nasprotniki zdelali — sami. Sicer pa se Slovenci avsirijski od lani menje brigamo za Magjare in ustavake. Nasa pozornost se je obruola proti jugu, kder se naši uesrečni jugoslovauski bratje v divjem klanju bijejo zoper turško tiinoštvo. Zemlja je popila ueizmerno veliko krvi, ogenj in nieč sta divjala strašno; koliko vstašev trobni v Bosniji, Hercegovini in Bolgariji, tega ne vemo; Crnogorcev je palo blizu 10 000, Srbov viae 30,000, Bolgarov ubitib je ve6, kakor 60.000, ali turška sila ae ui zlomila, ker so jo evropski iu Slavjanom Hovražni ministii najbolj pa kraniarski Angleži podpirali ter Rusiji zabranili kristijanom iti na pomoc. Toda kar se ni posrecilo lani, to se bo dognalo letos in če ne letos pa drugo leto. Turške sile bode enkiat konec, naši jugoalovanski bratje bodo otresli tuiški jarein in si priborili za človeka •JU1C 1D SvC V.':o ! smo prepnčam. Jednaki občatki britk upanja navdajajo nas tudi, kedar zn.> dubovno niater — na svet« katoiisko iJ». lega aašo _ )na, ki nadaljuje delo in posl^sfo fiiua b;--'! i. največja dobrotnica človešk \. _a, uajpotrebniša naprava za večno zveličanje ljudi, trpi pregaujanje ne samo od straui nevernih paganov na Kitajsketn in Japonskem, ampak celo od omikanih Evropcev, krivovercev in od lastnib neveraih katoliakih otrok. To je žalostuo! Vendar av. Cerkva vse to prenaša in trpi po zgledu svojega Gospoda in z božjo pomocjo zmaguje. Vkljub vsem oviram napreduje katoliška vera na celern svetu, vedao novib udov, prijateljev ia zagovoruikov dobiva povsod sv. Cerkev. To nas veseli, to nas tolaži in z svetim pogumom navdaja vojskovati se in potegovati povaod za resnico in pravico, za čast božjo in za casni : in veeui blagor ljudi. Kristijan, ki v Boga zaupa, zamore napadan a ne premagan biti; dobro ve, da ni nikder brez Boga, tirez pomoči, brez tolažbe in podpore božje. Dakle ne plašimo se v novem letu; upajmo od Boga vse dobro!