Slovensko-nacijonalen list.	east, narod, r««i(a.
.Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto	Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva-
3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj	'krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje
se pošilja na upra\ ništvo .Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju.	večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz-
a naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.	volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju.
•^V/^ ^	Г>. ^	9šii'i3fnaa lOOS.	I, leto.
Jeseniškemu Sokolu!
Vstala zarja za gorami.
Zf<inil je v dolini mrak.
Zlnidil se je Sokol čili,
s krepkimi zamalinil krili in se dvignil v zrak.
Završalo je pod ncl)oiii,
črnili ptic zakričal roj:
.Oskubimo mu peruti*
in za njim se v jezi kruti so pognali v boj . . .
A Sokola nad oblaki divji ni oplašil lirup.
Proti cilju plove mirno samosvestno v daljo širno,
v srcu zmage up.
Višje, .Sokol, vedno višje!
Vragov temnili se ne boj!
K luči soinca in svobodi naj polet tvoj divni vodi!
Narod je s teboj.
Janko Pretnar.
Naša puškarska obrt.
(Dopis.)	Koncc.
Ker nisem bil v Borovljah že več let, a se kakor rodom koroški Slovenec sosebno zanimam za obmejne svoje brate in za tiižne koroške razmero, sem se v stvari pu-škarske obrti v Borovljah obrnil do obče-znanega rodoljuba v Celovcu za pojasnilo. Od tega sem prejel naslednji odgovor:
„Velecenjeni gospod ! Priporočati Vam morem izmed vseh puškarjev v Borovljah edinega g. Ludovika Borovnika. Ta je iz-boren pnškar in popolnoma naš, Slovan z dušo in telesom. Vsi drugi so večaliinanj strastni nemčurji in neizprosni nasprotniki Slovencev. Ne pustite se torej zavajati po kakih inseratih v slovenskih listih! To delajo zaradi ljubega zaslužka. Sicer so pa debele nemčurske bnče, ki so najsrečnejše takrat, kadar se morejo o kaki priliki spraviti čez „bindišarje", dasi sami lomijo nemščino komaj za potrebo. Ti so naši najstrastnejši preganjalci, vsi — od prvega do zadnjega. L. Borovnik je edina-izjema in tudi edini izmed vseh, ki more po-streči s slovenskimi cenilniki, se poslužuje slovenskih tiskovin, in je tudi edini izmed vseh, ki pušča svoje tiskovine tiskati deloma v Mohorjevi tiskarni, deloma pa v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. Dela izvršuje sani, kolikor le možno, vestno ter gre vse skozi njegove lastne roke. Naročil ima vedno
dovolj in pošilja svoje izdelke-puške tudi na Češko, Poljsko, v Rumunijo in celo na Rusko. Tudi poseduje obilo pohvalnih pisem, je soliden in poštenjak skozinskoz. Morem Vam ga torej najbolje priporočati. Zaradi slovenščine ga drugi njegovi nem-škutarski tovariši tudi bojkotirajo ter prezirajo, kadar je na razpolago kako večje delo, kakršno si navadno delijo. Torej: Svoji k svojimi Vaši želji sem prav rad postregel ter sem Vam v takih stvareh vedno rad na uslugo. Zdravi! Odličnim spoštovanjem	N. N.
V Celovcu, 7. novembra 1904."
Iz tega pisma morejo čitatelji in sosebno slovenski ninirodi izprevjdeti dovolj.
Sveta dolžnost vseh slovenskih in hrvatskih lovcev, posebno v krajih, kjer se nahajajo puškarji nam sovražnih narodnosti, kjer ni še domačinov te obrti, da si naročajo lovsko orožje pri g. Borovniku, ne pa pri tujih tovarnarjih, ki so nam skrajno sovražni! Kamo-li, da bi pošiljali svoj dragi denar celo v inozemstvo! Čim bolj podpiramo domačo obrt, toliko bolje za nas! Kdor pa po nepotrebnem podpira tujce, postane podlaga tujčevi peti! Če podpiramo g. Borovnika v Borovljah, podpiramo tudi slovensko stvar v Borovljah in okolici. Čini večja bo njegova puškarnica, toliko več delavcev-Slovencev bo mogla preživljati. A iz teh poslednjih morejo zopet sčasoma postati samostojni mojstri v istem kraju. Torej še enkrat: Svoji k svojim!
Narodnjak.
Prošnja akademikov.
z nekim neprijetnim čutom se vračajo letos slovanski sosebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo začenši s prihodnjim zimskim tečajem že itak siromašno življenje v tujem vseučiliškem mestu še bolj oležkočeno, da ostanejo sosebno v slučaju bolezni osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki |)iiskoči slov. dijaku na pomoč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen, propada ter bo v prih. letu ustavil svoje Imma-nitarno delovanje — ker mu manjka podpor. »Bolniško društvo za slovanske visokošolce v (Jradciio se je ustanovilo v začetku z. I. 1НУ()/117 z namenom, da preskrbuje svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrb, siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brez-
placet! dostojen pogreb. To nalogo je »bolniško društvo* zvesto izvrševalo. Dobilo si je najznamenitejši! medicinskih strokovnjakov, ki večinoma brezplačno opravljajo službo društvenih zdravnikov, sklenilo je pogodbo z lekarnami ter pridobilo olajšav na »splošni bolnici)). — Na stotino slovanskih dijakov je že vživalo udobnosti, katere nudi »boln. društvo* svojim članom, marsikateremu je ohranilo zdravje ter ga obvarovalo bednega bolanega življenja in nekaterim nesrečnim je tudi pripravilo dostojno zadnjo posteljo v tuji zen!lji. — Ni se toraj čudili, da je izdalo »bolniško društvo*, ki šteje med svojimi člani dobrih Г)0 "/o Slovencev v 8. letih svojega obstanka K 8500 v svoje namene, vsota, katera vsako leto nepri!Tierno raste, tako daje »boln. društvo* letos n. pr. plačalo samih bolniških stroškov okoh K 900 — in približno ravnotako visoko svoto v lekarnah. Rastočim izdajam pa ne odgovarjajo podpore. V prvih letih svojega obstanka je društvo prejelo precej podjior, različni dobrotniki, predvse!n slovenske posojilnice, so mu poi!!agali pripravili kapital — a te podpore so z malimi častnimi izjemami izostale in danes je društvo navezano na članarino svojih 120 članov (po 3 krone na semester) in pa na pičlo glavnico, ki se je baš letos tako skrčila, da bo preostalo začetkom prihodi!jega leta borih (100—700 K, s katero svoto pa društvo nikakor ne more naprej poslovati.
Zalo se obračajo slovenski akademiki v Gradcu do svojih prijateljev in dobrotnikov, obračajo se do vseh onih, ki so skusili in poznajo bedo in neznosni položaj bolanega dijaka, obračajo se tudi do onih, ki so nekdaj kot člani «bol. društva« vživali njega udobnosti in dobrote z ппјпо prošnjo, da z denarnimi prispevki rešijo'ta velepomembni zavod propada ter mu opomorejo, da lahko i za-naprej deluje v prospeh in blagor slovenskega dijaštva v Gradcu!
V imenu slovenskih graških akademikov: pilil. Albert Kramer, Trbovlje; phil Franc Kotnik, Guštanj (Gulenstein, Koroško).
Dopisi.
Mojstrana. Predpreteklo nedeljo zvečer treskalo in grmelo jc v gostilni pri Rabiču v Mojstrani. Posestnik te gostilne, kateri sani ne ve, kako se piše, včasih Rabič, včasih Robič največkrat pa Rabitsch, je tukajšnji domačin. Pred več leti, ko je bil še fant in
fural pošteno drva z vrha Mežaklje, poznal je dobro svoje ime, pošteno slovensko Rabič. Pozneje šel je v „fremd" in po človeški milosti in na srečo svojo je postal železniški uradnik. Zraven je ta naš ljubi Janko pozabil na svoje vrlo slovensko ime „Rabič" in pisati se je začel „Rabitsch". Ta človek je pravi pristni pristaš in zaslomba tukajšnjih Germanov. Zatorej je tudi v nedeljo zvečer, ko je priobčila naša „Straža" znani članek glede silovitega početja švaba „Breit-munderla", začel nad svojo pošteno hčerko noreti in jo pretepavati. Kaj je hotel naš Janko s tem? Ali mu ni bilo prav, da je njegova poštena hčerka Germanu Munderlu iz kleti srečno ušla? Zakaj jo je torej pre-tepaval ? Ali je to dolžnost poštenih starišev, da, če izvedo kaj enakega, gredo pretepavat svoje hčerke, ali ni bila sveta dolžnost našega Janka, da bi vzel pasji bič in bi poklical Munderla na odgovornost? Sramota je za slovenske stariše, kateri kaj enakega trpe v svoji hiši, da oženjeni Švaba zalezuje njih hčere, in potem, ko se grehi zvedo, namesto da bi nasilneža vrgli čez prag in ga dali v sodnijsko preiskavo, še podpirajo in se ž njim lepo pogovarjajo. Ali misli naš Janko, da se bode Munderl morda zopet prekrstil in celo v mohamedansko vero, da ima potem lahko devet žena? Opozorimo gostilničarja Rabiča, naj vendar malo pomisli, kaj da dela in kaj je njegova dolžnost, da za prid svojih otrok in za ohranitev poštene hiše stori. Naj vendar naš Janko pusti druge nedolžne pri miru, naj jih ne psuje in iz gostilne podi, naj raje prime za bič, kadar Munderl tiči v kleti in ga zapodi od hiše. V zadevi nasilstva Breitmunderla pa zahtevamo vsekako ostro preiskavo. Mi Slovenci nimamo naših žena in hčera za pri-vandrane Švabe. Janka pa opozarjamo, da je sveta dolžnost pravega očeta naznaniti to zadevo in si ohraniti dobro ime. Zakaj potem pretepava svojo hčer, če se je srečno ubranila Švabom??? Čudno! Tudi najzagriz-nejši nemčurček bi si ne pustil tega dopasti. Zatorej, Janko! Na noge ! Ne boj se Švabov! Zahtevaj pravico!	Živa — pokora.
Mojstrana. Predpreteklo soboto zvečer po prejemu „Jeseniške Straže" se je zbralo vse „švabske podporno društvo" v neki šnops-apoteki in tu je grmelo in treskalo. Sklenili so čez te presnete Slovence „hitri-sud" ali „Standrecht". Prva žrtva tega sklepa je bil naš zidarski mojster gospod P. Prvi se je moral pokoriti sklepu podpornih Švabov in moral pod prisego s seganjem v roko pri predsedniku tega društva, pomožnemu pisar-skemu delavcu Švabonu Stalovčetu, obljubiti, da takoj odstrani mizarja gospoda T. — K temu je tudi pripomogel znani železniški uslužbenec Janko, kateri je posebno pri zadnjih volitvah pokazal svojo gorko kri za „Vsegermane". Naš mizar gospod T. je imel že itak davno namen premestiti si službo, zatorej niso s tem Švabi prav nič dosegli. Kajti naš mizar gospod T. se je preselil nasproti Mojstranom v slovensko trdnjavo Dovje in tukaj Vas hoče vse Švabone in Švabončeta dobro opazovati in Vas dajati v „Stražo". Z vsemi silami so hoteli Švabon-četi več tukajšnjih Slovencev — omenjamo samo g. urarja L. in mizarja T. — pregovoriti, naj vendar zapuste Mojstrano in se podado v Ameriko. Toda mi smo trdni. Da Vam povemo Švabonerji: Slovenski fantje
bodo ostali tu, dokler ne bo končana obravnava, potem, ako želi gospod Munderl in kumpani, spremljamo ga do germanske vasi. Švabonderla Stalovčeta pa opominjamo, da naj nikar preveč ne zahaja k nam in tukaj raztresa svoj švabski duh, sicer mu bodemo zapeli vse njegove grehe kakor o „tistem livurju" in germanskem „parfimu", s katerim se je umival, kako je pri Drajfusovi slo-vestnosti stražil stranišče i. t. d. i.t. d. Pustite nas v miru, ne iščite krivih prič zoper svojega bližnjega, sicer Vas tudi germanski Mihel ne bode mogel oteti.	Tiger.
Dovje. V „Slovenčevi" štev. 172 beremo pod napisom „Hilie in ,Jeseniška Straža'", da je zadnja placmojstra Hilleja in njegovo prijateljico z Dovjega grdo obirala, sedaj pa, da so nekdanji najzagrizenejši sovražniki postali najboljši politični prijatelji. To je grda laž. Mi sploh ne moremo nikdar postati politični prijatelji placmojstra Hilleja, ker on je Nemec in mi Slovenci. Pač pa opomnimo, da smo z našo „Jeseniško Stražo" tako ugnali Hilleja, da se sedaj gotovo ne bode predrznil še kdaj zabavljati čez Slovence; postal je miren in krotek, zapoje nam včasih pri klavirju v gostilni „Železnik" še celo kako „Slovensko dekle" in „Kje dom je moj" — zato pustimo ga tudi v miru. Mi imamo za enkrat veselje nad njim kakor sveto pismo pravi; Večje veselje vlada v nebesih nad enim spokorjenim grešnikom, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi. Ne sodite, da ne boste sojeni!
Jlovičar.
J
Seja občinskega odbora na Jesenicah
se je vršila dne 23. julija t. 1. Navzočih je z županom 17 odbornikov. Župan Jožef Klinar konštatuje sklepčnost, ker je navzočih več kot dve tretjini ,edbornikov, prečita zapisnik zadnje seje, na kar se preide na dnevni red.
1.)	Jože Tavčar in Ivan Gabriel, oba tovarniška delavca na Savi, se sprejmeta v zmislu novega domovnega zakona s postavno jim v domovinstvo sledečimi potomci v domovinsko zvezo.
2.)	Zaradi poprave občinske ceste v Plavškem Rovtu. Župan prečita dopis deželnega odbora od 6. julija t. 1., št. 7672, s katerim deželni odbor navaja, naj bi se ta cesta popravljala na račun skupne občine jeseniške, ne pa samo iz računa podobčine Plavški Rovt. Vsled tega župan predlaga, naj bi se vse javne ceste in pota, kakor tudi mostovi v občini popravljali iz računa cele občine. Za ta predlog glasuje 13 odbornikov proti 3 (s Planine in Hrušice).	,
3.)	Glede ra?pela na novem pokopališču predloži župan račun 1. Vogla iz Halla pri Inomostu. Ker je le-ta previsok, se sklene vprašati podobarja Vurnika v Radovljici, po kaki ceni bi je on napravil.
4.)	O prošnji Jakoba Mesarja z Jesenic št. 100 za definitivno podelitev gostilniške koncesije, katero sedaj izvršuje le z omejitvijo za čas gradnje železnice, — se soglasno sklene, naj bi se prosilcu zaprošena koncesija definitivno podelila, ker so prostori njegove, največ v svrho sezidane hiše za gostilno sposobni in ker leži ista v neposredni bližini novega kolodvora in lik državne cestc.
5.)	Sklene se napraviti pri občinski klavnici na Plavžu hlev. Voli se odsek, v katerem so gg. L. Baloh, 1. Markež in A. Schrey, kateri ogledajo in določijo prostor, potem naj se napravi načrt. Pri tej priliki naj tudi pregledajo in prevdarijo, od kod bi bilo najlaglje napeljati na Plavž dobro pitno vodo.
6.)	Društvu za napravo učiteljskega ko n vik ta se dovoli podpora v znesku 100 K.
7.)	Župan predloži od deželne vlade napravljeni načrt glede zidanja novih stavb ob državni cesti, ki je bil od zastopnikov občine o priliki komisijske razprave dne 5. julija t. 1. sprejet. Nekateri odborniki protestujejo proti temu načrtu ter predlagajo pritožbo zoper istega, kar pa glede na to, da je že od zastopnikov občine odobren, ne gre.
8.)	Odpoved službe občinskega sluga Janeza Jeklerja se vzame na vednost. Njegov posel, to je dostavljanje po Jesenicah in Savi, naj prevzameta redarja Snoj in Koritnik, ker imata itak časa dovolj. Obenem se izvoli nadzornikom redarjev in občinskih slug odbornik g. Ivan Legat.
9.)	Mariji Hafner, lastnici hiše št. 3 na Jesenicah, se dovoli dati v najem nekaj sveta od ubožne hiše št. 9 v svrho zložitve lesa in stavbenega materijala.
10.)	Glede upeljave dveh živinskih sejmov v Spodnjih Gorjah izjavi občinski odbor, da proti temu nima ničesar ugovarjati.
11.)	Sklene se oddati občinski mlin na Plavžu v najem Antonu Magdiču proti najemščini za sedaj 20 K na mesec. Mlin naj se popravi.
12.	V zadevi virilnega glasu tvrdke Mad i le & Com p., kateri je deželna vlada potrdivši razsodbo okrajnega glavarstva z odločbo od 13. julija t. 1., št. 13.109, priznala pravico virilistinje v občinskem odboru, se sklene vložiti pritožbo na ministrstvo za notranje zadeve.
13.)	G. Janez Zabukovec, župnik na Jesenicah, je vložil sledečo vlogo, katero prečita župan,kakor sledi: „Slavni občinski odbor na Jesenicah. V seji dne 16. aprila letos je slavni občinski odbor na Jesenicah izrazil svoje ogorčenje nad baje škandaloznim vedenjem dnevnika „Slovenca" ob priliki imenovanja častnih občanov, osobito tudi lista „Svojim župljanom", katerega sem dal tiskati in razdeliti po župniji ljudstvu v pouk in svarilo. Opozarjam pa sedaj slavni občinski odbor na pisavo lističa „Jeseniška Straža". Priložim št. 33 in 34 od 15. in 27. julija t. 1. Prebere naj se v obeh notica „Sodoma in Gomora". Ali ne ve slavni občinski odbor sedaj, kje jc Somora in Gomora (?) na Jesenicah, in sicer v župnišču. „Jeseniška Straža" javno dolži mene in gosp. kapelana Zabreta, da sva vpeljala Sodomo in Gomoro na Jesenice, da se v župnišču goji najgrša pohotnost ter sc mladi zarod s pretkano hi-navščino tira v duševno in telesno propast. Občina ima po §. 28., točka 7. obč. reda, dolžnost skrbeti, da sc v občini ne bo delalo pohujšanje. Poživljam, da sc o „Sodomi in Gomori" v župnišču uvede preiskava. Če je res Sodoma in Gomora v župnišču, naj občina stori potrebne korake, da se mene in g. kapelana Zabreta odstrani t Jesenic; če pa je pisarenje „Jeseniške Straže" snma zlobnost, naj občina stori potrebne
korake, da se zve krivec, ki tako zlobno iiujska zoper domačo duhovščino in seje najnevarnejši razdor v občino, ki utegne imeti strašne (O joj!) posledice v verskem oziru; če je kak občinski uslužbenec ta krivec, naj mu odpove službo. Če slavni občinski odbor ne bo nič ukrenil v ti zadevi, potem vem, kaj mi je storiti. Jesenice, 22. julija 1905. Janez Zabukovec, župnik." Pri tem pride do daljše debate, pri kateri gg. Legat, Mesar, Guštin, Sclirey povdar-jajo, da občinski odbor ni poklican vmešavati se v to zadevo in potegovali se za g. Zabukovca. Opozarja se posebno na pisavo „Slovenca", v katerem je jeseniški novičar na najgrši način napade! cel občinski odbor, a potrpeti je moral in tako naj potrpi še g. Zabukovec. — Svetovalec g. Guštin stavi končno naslednji predlog: G. Zabukovec naj išče pisca zadevnih notic sam in ako se čuti razžaljenega, naj toži. Ni pa stvar občinskega odbora preiskavati, kdo je pisec, pravzaprav pa tudi zadeva občinskemu odboru nič mar ne gre - naj se toraj preko te točke preide na dnevni red. Sprejeto soglasno.
14.) točka je pogovor glede podaljšanja vodovoda na Senožetih, kateri naj se podaljša od hiše Berganta na Ferjanov svet.
Ker je s tem dnevni red končan, g. župan zaključi sejo.
Kar slovensko čuti v naši občini, pride v nedeljo dne 6. t. m. na veliko sokolsko slavnost v Milanov log. Slavnosti se udeleže Sokoli iz Kranja, Tržiča, Spodnje Šiške, Ljubljane, Idrije, Brežic in Trsta, pevsko društvo „Merkur iz Ljubljane in je pričakovati tudi mnogo drugih gostov. Omeniti je tudi, da se udeležita sprejema gasilni društvi z Jesenic in Koroške Bele. Na svidenje toraj v Milanovem logu!
Izpreobrnjeni g. Pongratz vabi vse one, ki ne morejo videti rdečih srajc in sokolskih čepic, da naj romajo ž njim na Bled, da tam v jezeru ohlade svojo jezo in srd nad sokolsko slavnostjo. Želimo mu dobro ko-pelj in srečen pot. Hajlovci in ajmoht skupaj! Dober tek!
Na starosto Sokola je prišlo od gotove strani sledeče vprašanje: „Prosim, ali bodem moral v nedeljo kot klerikalni steber cel dan odkrit biti, ker se bode zopet pela tista: •Živi, živi duh slovanski.>" Piscu odgovarjamo, da naj bode cel dan odkrit, če pojde s Pongratzovo bando na Bled, kajti tam se bo zapela tista; „Heil dir im Siegeskranz ... Saj razumete!
Na adreso jeseniških župljanov. Dve notici pod naslovom „Sodoma in Gomora" v „Jeseniški Straži" sta dali jeseniškemu župniku g. Janezu Zabukovcu povod, da je ustavil cerkveno petje ter poslal svojim župljanom neko hujskajoče tiskano pismo. Že enkrat smo povdarjali, zakaj smo razkrinkali skrivnostne škandalčke, ki so se godili med pobožnimi Marijinimi otroci. Storili smo to zato, ker so gospodje iz žup-»išča blatili v „Slovencu" vsakogar, ki ni ž njimi trobil v isti rog, vsaka gostilna z nedolžnim plesom in vsak zasebnik je bil Že tamkaj umazano napaden. Zakaj bi morali toraj mi molčati, kadar vidimo blato v nasprotnem klerikalno nemškutarskem ta-l^oru? izjavljamo še enkrat, da je vse, kar sino o teh ljudeh pisali, gola resnica ter se Vse, kar smo razkrinkali, vjenia v popolnem
obsegu z resničnimi dejanji. Zakaj pa je vzdignil pravzaprav g. Zabukovec sedaj toliko hrupa?! Mož se dobro zaveda, da nima med vplivnimi jeseniškimi možmi radi svoje zveze s savskimi Nemci nikakega zaupanja in je hotel s prepovedjo cerkvenega petja nahujskati zlasti ženski spol, ki naj bi potem vplival na može ter delal razpor v družinskem življenju, češ, poglejte jih: vero nam hočejo vzeti. G. Zabukovec si je mislil, sedaj imam zopet priliko, da nekoliko zaropotam in se mi morda posreči, da zvabim jeseniške Slovence na svoj in Lukmanov mlin. Župnik je napel vse sile, kocka je padla in mi smo prepričani, da ni dosegel g. Zabukovec nikakega vspeha, nasprotno, število njegovih nasprotnikov se vidno množi. Župniku Zabukovcu svetujemo, naj se že vendar enkrat spametujei ker bi že res lahko uvidel, da ne more z glavo skozi zid ter naj nikar ne vlači cerkveni!) in verskih zadev med politiko. Naše ljudstvo še čuti versko, a čuti tudi slovensko in nerazumljivo nam je, zakaj bi moral ravno katoliški duhovnik vstvariti z Jesenic Ri cm a nje št. 2. Ali razumete, g. Zabukovec, kaj to pomeni?? Ne tirajte naših ljudih v popolno zmedenost!
Blagoslovljeni lažnivci. Sobotni „Slovenec" piše, da je predlagal g. Legat pri zadnji občinski seji podporo za vsprejem slovenski!] Sokolov in drugih gostov, ki pridejo k nam v nedeljo 6. avgusta t. 1. in da je ta predlog pri glasovanju propadel. Ako lažnivi gospodje iz farovža dokažejo, da se je ta res godilo pri zadnji seji, jim prepustimo kosmati doliodejc sokolske slavnosti za zgradbo katoliškega delavskega društva!
Hille in »Jeseniška Straža•. „Slovenec" povprašuje, zakaj „Straža" ne napade več oskrbnika Hilleja s Hrušice ter zahteva odgovora. Hilleja smo res 'parkrat okrcali, ker smo ga zapazili pri znani turnarski slavnosti 2. oktobra lanskega leta, kjer se je tukajšnje Slovence izzivalo in smo tudi čuli, da je bil takrat Hille precej strasten hajlovski izzivač. Naše ropotanje je seveda pmagalo in mož se je precej ohladil in danes ne najdemo vzroka, zakaj bi ga napadali, ker se vede proti naši narodnosti taktno. To jc naš od govor, gospodje iz farovža! Kdaj boste pa vi osvetili svojo tajno izdajalsko zvezo z Lukmanom in drugimi savskimi nemškutarji, pano Zabukovec?!
Ostre kremplje imajo tisti zagrizcnci, ki trgajo lepake za sokolsko slavnost. Lahko konkurirajo s hudičem.
Novice iz Mojstrane. Pomožni lovec J. je iznašel neki zrakoplov, po katerem hoče odstranili železniške čuvaje ,,po luftu" z Dovjega. — Pomožni lovec J. je predlagal tudi v tukajšnji tovarni, naj proglase nekak ,,Slandrecht" za delavce, da tem hitreje zvedo dopisnika ,,Jeseniške Straže", naj jih „fest" primejo in v slučaju trdovratnosti vsakega desetega delavca odstranijo. Že pred enim mesecem je agitiral ta Janez okoli, da to, kar ljudje trdijo, ni res. Posebno okoli gospodične M. se zna sukati. V Kranjski gori na svidenje. Učil! — Naš Munderl grozi gospici M., da jc poslal v Gradec že tri ,,Straže", da toži na vse strani. Mi pravimo:
Mmiderl, počakaj malo še dni
Pred sodnijo dokažemo storjene reči . , .
Novice z Dovjega. Na gostilni gospoda Janša - Železnika se blesti samoslovenski napis, med tem ko je pred malo časa nemški
,,Gasthaus" podpiral hišo. Dovje napreduje Čestitamo!—Na Dovjem smo dobili ob kažipotih nove tablice „Deutsch-Osterr. Alpen-Vereina", kateri so pa prekrstili ime „Dovje" v ,,Do o j e". Ali je to pomota ali zbadanje?! Zahtevamo, da se tablice takoj popravijo.
Lepo veliko
stanovanje
v 1. nadstropju v restavraciji na Jesenicah
se odda s 1. avgustom 1.1. 42—4	Več pove A. Emil Guštin.
IVI. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V Lescah na Hjorenjskem
priporoča svoje izdelke.	29-15
postrežba točna. Qene nizke.
HOTEL „ILIRIJA
t£
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
, 3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojcn obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
asm
@
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepniii, stenskili ur in budilk, verižic, prstanov, uhia-nov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—33
Ako hočete
dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil{
•	31-13
tvrdke 3{. Suftner, urar V ' J(rdnju.,
a
Kaj je
SEVDUN?
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talskc ulice 7.	3—32
piVoVama
G. Ancr-jtVili dtiliicf
V £jubtjani
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcih in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
Poštne hranilnice račun št, 8()7.Г)()9.
Tisliam in založni^tfo
l'ošinc' lirniiilnico račun šl. 8()7.Г)(1У.
It Pr. Camprct i ){иш
Uredništvo in upraVništVo
„Gorenjca"
KrednišiVo in upraVništVo
„JcscniJH« 5IMŽC"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Vizitiiico, kuverto, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
JzVrJujc
VsaHoVrstna tisHarsHa deta
V VsaHem obsegu po HoHHor možno najnižjih cenah.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
I
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Žun. C. kr. davčni nadzornik.
[i(na in uKusna izVrSiteV. — j(itra in 1о(на postrežba. — j^a željo se pošlje tudi proračun trošHoV.

MPi^SMP

Izdaja narodni konzorcij .Jeseniike Straže'.
Odgovorili uređntJc Andrej Sever.
Tisita Iv. Pr. Lanipret v Kranju.