Et meminisse juvat. Naznanili ste že v svojem listu, da je naučno ministrstvo nakupilo Janko Lebanovega „0 e b o v i n a" za slovenske ljudske šole na Eranjskem. Prav je, da se je možu dalo priznanje, dasi je to priznanje prav skromno in mu je došlo dokaj kasno. Ob tej priliki bo Tovariševe čitatelje gotovo zanimalo nekaj črtie e Lebanovem Cebovinu. Leta 1895. je Janko Leban priobčil nemško knjižico BAndreas Freiherr von Čebovin, k. k. Artillerie-Hauptmann. Ein osterreichischer Held". EDJiga je obudila po vsej Avstriji veliko pozornost. Vsi avstrijski nemški listi so jo pohvalno omenjali. Nadvojvoda Ludovik Vik t o r je naročil 20 krasno vezanih izvodov, minister G a u t s c b je po svojem tajniku pisal pisatelju itd. Veteransko društvo v Go- rici pa je Lebanu poslalo priznavalno pismo. Posebno pohvalno je poročal o »Oehovinu" dunajski vojaški list BDie Vedette", ki mu je posvetil dne 5. januarja 1896. kar cel feljton z naslovom: BAus der Eriegsgeschichte •' Die hochsten AuszeichnuDgen fur Tapferkeit." Olanek završuje s temi besedami: nDie dera Andenkeu des Helden gewidmete Publikation Leban'8 schildert denselben als Soldat, als Mensch, als Sohn und Ohrist, viel htibsche Ziige aus seinem Leben erzahlend. Sie berichtet tiber die Auszeichnungen, mit welchen Sn. Majestat, unser allergnadigster Kriegsherr bei wi«derholten Anlassen den Tapfern begltickte und sehildert einfach, aber ergreifend dessen frtihe8 Ende. Das kleine Buch ist gut geschrieben, sehr geeignet, die Jugend zu begeistern und verdient die erste Beachtung aller Schulfreunde und Patrioten, insbesondere Jener, welche berufen sind, in der militariscben Jugend die Kriegertugenden zu pflegen und fordern." Glavna namera Lebanova je bila, da bi se Čehovinu postavil spomenik ali mu vzidala v njegovem rojstnem kraju (v Branici) vsaj spominska plošča. Da bi se ta ideja obistinila, se je dela poprijel z vso vnemo laški mestni učitelj in domobranski stotnik Anton J a k o b i v Gorici. Stvar se je posrečila. čehovinov rojak, dr. Makso Fabiani, je napravil načrt za spomenik, ki je stal 5000 K in se je slovesno odkril 14. avgusta 1898. 1. v Branici na Primorskem. Tega leta je Janko L e b a n izdal po družbi sr. Cirila in Metoda slovensko knjižico z naslovomt Andrej baron Cehovin, slavni junak slovenski," ki v njej v besedi in v sliki opisuje Cehovinova junaška dela ter kako se jeCehovin od vojaka-prostaka pospel do stctnikab a r o n a. Na zadnji strani te knjižice vabi Leban na čehovinovo slavnost, pisoč: ,,Slavnost odkritja Oehovinovega sporaenika se bode vršila v proslavo cesarjeve šestdesetletnice, in sicer 14. avgusta 1908. leta, tri dni pred rojstnim dnevom cesarjevim. Gotovo bo to lepa slavnost! Pred Rokčevo (t. j. čehovinovo) hišo se bo bliskalo tega dne mnogo svetlih uniform (oblek). Nadejati se je, da k tej tslavnosti privre vse, kar čuti še kaj narodnega ponosa v sreu." Toda Janko L e b a n je dožirel grozno razočaranje! V tem oziru je pisal BSlovenski Narod" z dne 25. avgusta 1908: P o Č e h o v i n o v i s 1 a v n o s t i. Primorski listi se bavijo jako obširno s slavnostjo odkritja Čehovinovega spomenika, kateri so razni oficiozni krogi s pomočjo načelnika goriških veterancev, J a k o b i j a , nadeli popolnoma nemško lice. Tudi mi smo dobili prav zanimive podatke o tej slavnosti. podatke, ki pričajo, da so aranžerji nalašč odrivali od slavaosti slovenski živelj. Sedaj pa so listi spravili v javnost še druge stvari. Tako poročajo, da na slavnost ni bil rabljen g. Janko Leban, čigar nemška knjižica o (Jehovinu je tega slovenskega junaka otela pozabi in čigar slovenska knjižica je med sloveaskimi rojaki oživela spomin na Čehovina. Da ni g. Janko Leban spisal teb knjižic, za kateri je z velikim trudom nabral gradivo, bi g. Jakobi nikdar ne prišlo na misel, zavzeti se za stvar, Gospod Jakobi pa je hotel imeti vso zaslugo zase in zato je od slavnosti odrival vse tiste, ki imajo za Cehovina tudi kaj zaslug. Najlepše pa je, da so orožniki na slavnosti zaplenili vse izvode Lebanove knjižice, pisane v avstrijsko-patrijotičnem duhu in tudi nalašč za to slavnost narejene, jako elegantne razglednice. To najbolj svedoči, kako sovražno so postopali gospodje, ki so se polastili vodstva slavnosti, proti vsemu, kar je slovenskega." — Baje se je konfiskacija zgodila, ker prodaja ni bila naznanjena na merodajno mesto. Toda okrajoi glavar, ki je takrat med povabljenei sedel pri obedu, je »milostno dovolil", da se smejo prodajati konfiscirane tiskovine. In konec koneev ? Danes je Anton J a k o b i oboževan učitelj na laški mestni deški šoli t Gorici in menda že domobranski m a jor, o d 1 i k o v a n z viteškim križcem Franc-Jožefovega reda. Janka L e b a n a pa so šolski birokratje šikanirali do krvi ter ga končno pognali v majhno vasicona Gorenjsko, kjer vbija malčkom abecedo v glavo ter izprebajajoS se 8 povešeno in sivo glavo ob Sori, premišljuje pravičnost tega sveta . . . A kljub temu je mož še enkrat botel poizkusiti svojo srečo s Čehovinom. Naprosil je odličnega slovenskega državnega poslanca, da bi mu v državnem zboru izposloval kaj podpore, da bi Oehovina izdal v drugem pomuoženem natisku v besedi in sliki; zakaj nameraval je priobžiti tudi opis čehovinove slavnosti in več stvari, ki jib. je kasneje zvedel o Cehovinu. To se mu je zdelo kaj primerno za — c es a r j e v j u b i l e j. Dotični poslanee pa je izročil Lebanovo prošnjo poslancu-domačinu, ki pa je Lebanu kmalu nato odgovoril: nKer nisem ničesardo8ege1,Vam vračam knjižico in pisma". — Transeat! Tako je torej z Lebanovim BČehovinomu iu res božje čudo je, da je naučno ministrstvo sedaj naročilo nekaj iztiskov za sloreoske šole na Kranjskem . . .