Svojega znanja ne more nihče pomnožiti i ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarca".
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
ŠTEV.—NO. 1134
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, Sw P.
"Proletarec" je razširjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi vi.
JiSlS	matter ke.mb.r f. I»OT. .t th. ,.«,t afftc.
«t Chicago IU. uadsr tka Act ef Cea»resa of MareH »r4, I Ki».
CHICAGO, ILL., 6. JUNIJA (JUKE 6,) 1929
Published Weekly et MU W. MU St.
LETO—VOL. XXIV.
MALE DO NAJJAČJE STRANKE
TDIIMF DELAVSKE SOCIALISTI ČNE STRANKE V ANGLIJI IMA DA 1EK0SEZEN POMEN ZA VES SVET
Llopd George s svojo liberalno stranko v neprijetni situaciji. Poparjenost med konservativci
■
Volitve T angleški pari«, men t, ki aleje 615 poslancev, «o m vršile 30. maja. Moški in Mnake v starosti 21 let in vac imajo volilno pravico.
V	prejšnji zbornici je imela konservativna stranka 400, de-lavaka 162 in liberalna 46 poslancev. Drugih je bilo 7.
L 1923, ko je bila delavska stranka na vladi, je imela delavska 191, konservativna 259 in liberalna 159 poslancev.
V	novi zbornici ima delavska 287, konservativna 255 in liberalna 53 poslancev; neodvisnih je 5. Nekaj sedežev je še neodločenih . Dobe jih univerze, »•katere kolonije itd.
Glasov so dobile: Delavska 6,500,000, konservativna približno isto toliko, m liberalna aad 5.000.000.
Delavska stranka je pomnožila število svojih sedežev za 128 kar je nepričakovano velik napredek.
Voditelj delavske stranke je Ramsay Mac Donald, konservativne sedanji premier Stanley Baldwin, in liberalne David Lloyd George.
Komunistična stranka, ki je imela v prejšnji zbornici enega poslanca, nima v novi nobenega. Dobila je le nekaj nad 50,-000 glasov.
Dasi je svet pričakoval porast glasov delavske stranke in števila njenih poslancev, je bil kapitalistični, svet vendar zelo iznenaden, kajti da bo konser-vativna stranka doživela tak polom, ni pričakoval. Delavska stranka je ne samo izšla triumfalno iz boja, nego je p: vič v zgodovini Anglije postala aajjačja stranka z največjim ttevilotn poslancev v parlamentu. L. 1923, ko ji je bila poverjena vlada, je bila na drugem mestu in le skupno z liberalno je imela veČino nad konservativno. Tudi v novi zbornici nima absolutne večine, toda je blizu nje. Odvisno je, kakšno taktiko bo zavzela liberalna stranka. :. V volilni kampanji je Lloyd Georgeva liberalna stranka ljuto napadala konservativce in ob enem sq je predstavila ljudstvu s programom, ki je bil v marsičem enak delavskemu. Rohnela je proti militarizmu, obljubovala, da se bo zavzela v slučaju zmage za brezposelne in da bo uvedla mnoge socialne reforme. Ce hoče biti svojim obljubam količkaj zvesta, se ne more združiti s konservativci, delavsko stranko pa tudi nič ne mika, da bi vzela liberalno v koalicijsko vlado. V slednjem slučaju bi liberalna stranka zahtevala glasom poročil iz Londona štiri sedeže v kabinetu. Ako delavaka stran ka sestavi novo vlado samostojno, liberalci n3 bodo glasovali P*oti nji s konservativci, dokler se jim ne bo zdela prilika u-ffodna, da z nezaupnico vladi povzročijo nove volitve. Ce i: kAdar se to zgodi, bi jih delav-sku stranka pozdravila, kajti Als bo pred volilce g apelom
da naj ji dajo absolutno večino, ako hočejo, da čimprej izvede svoj program.
S padcem konservativne stranke se docela spremeni zunanja politika Velike BritanP je. Delavska stranka je za raz orožitev, konservativna neguj« militarizem. Delavska je za mednarodni sporazum v smisli sodelovanja, konservativna j za tajne militaristične zveze Delavska stranka je za daleko-sežno socialno zakonodajo konservativna pa je protežira-la industrijalce ter njihove pro-fitarske interese na škodo delavstvu.
V diplomaciji je delavska stranka za razprave pred odprtimi vrati; diplomacija konservativne vlade se je ravnala v mejah tajnosti, kar znači me-šetarenje za hrbti, dajanje koncesij in militaristične spletke, delavska stranka pa je za politiko otvorjenih duri.
Z zmago delavske socialistične stranke pride Anglija na mednarodne zbore z ljduskimi zastopniki, ki ne bodo služili mamonu ter militarizmu, nego interesom svoje in drugih dežel v smislu mednarodne kooperacije. Zmaga delavske stranke v Angliji je zmaga, katere se je razveselil ves delavski svet.
Samomori v Zedinjenih državah naraščajo
Kakor je prosperiteta velika, posebno med multimilijonarji, je v tej deželi še vedno nekaj pametnih ljudi, ki dvomijo, da sega blagostanje v vse plasti ameriškega ljudstva. Ta nevera ni brez podlage, kajti armada brezposelnih se vzlic Hooverjevemu inženirstvu nič kaj ne krši, plače se vzlic povečanim dividendam ne večajo, pač pa manjšajo, in delavce se bolj in bolj odbira. Kam naj gredo izčrpani delavci, kje naj dobe službo oni, katerih kom-panije več ne rabijo? To vprašuje stotisočero delavcev, in mnogim je vprašanje tako težko, da jih žene v obup.
"Odstotek onih, ki si sami končujejo življenje, naglo narašča," pravi statistično poročilo Prudential Insurance družbe, ki dodaja, da so "vzroki težko pojmljivi."
Le malo ljudi, ki ima preveč prosperitete, si končuje življenja. In vsakdo, ki jo ima preveč, jo krade onim, ki jo imajo premalo, dasi bi jo s svojim delom najbolj zaslužili. Največ prostovoljnih smrti se dogaja v nizkih plasteh ljudske bede. Statistika je v stanju izračunati odstotek samomorov, ne trudi se pa, da bi izračunala, koliko ljudi si krajša življenja vsled splošne mizerije, v katero jih je potisnila lakomnost denarnih mogotcev. To je socialna hiba, ki jo kapitalistična družba ne bo odstranila. Ta naloga spada delavstvu.
"DA »B NB POZABI"
HOOVERJEVA KO REŠITEV AMERI MISUA PREISKUJE; SKIH FARMARJEV VAL ZLOCINSTEV JE V KOOPERACIJI
Čemu med ljudstvom izginja spoštovanje do zakonov
Hoover ne bo Mojzes ameriških kmetovalcev
Kongres je bil sklican k iz-Ob času svoje inauguracije rednemu zasedanju v prvi vr-je predsednik Hoover svečano; sti, da pomaga farmarjem, ki obljubil, da bo smatral za svo- so v krizi. Na konvenciji rejo najsvetejšo dolžnost uvelja-1 publikanske stranke v Kansaa viti vse postave, in pri tem je Cityju lansko leto so hoteli im-posebno naglašal prohibicijo. presivno vplivati na glavarje Ni pa mogel mižati pred dej- G. O. P., da se z njimi ni šaliti, stvom, da se postave kršijo vse in glavarji so farmarjem ob-križem, in je vsled tega priznal ljubili, da se ne bodo šalili, z lepo povedanimi besedami, "Takoj po volitvah bomo storili da imamo "zločinski val". V vse v naii moči, da vas rešimo," svojem govoru je dalje priznal, so rekli v svojem in Hooverje-da je mogoče nekje nekaj na- j vem imenu. Sedaj pa, ko je robe v našem zakoniku, ali v treba obljube izpolnjevati—se-justici, ali kjer že, pa je oblju- daj pa kongres "rešuje" indu-bil, da "bo ob prvi priložnosti, strialce z visoko carino, far-ko hitr<y se na to pripravi, i-1 marjem pa daje—obljube, menoval posebno komisijo, ki bo imela polno moč preiskovati fzroke o kršitvah prohibicij-
skega in vseh
»errte*' "#11*111 c«in»» WmW> iMi,
Farmarji opozarjajo Hoover je in fcongree, da naj jim izpolni obljube, •o oddali lansko late svoje glasove za prasne obljube, ni njibora.
Uslišani ne bade, kajti stranka, kateri
——■
NEZADOVOLJSTVO V DRUGIH DEŽELAH PROTI AMERI
/
SKEMU CARINSKEMU ZDU
Nove tarifne določbe, ki jih je sprejel ameriški kongres, so našle neprijazen odmev v vseh deželah po svetu. "Carinska manija", ki je prežela ameriški kapitalizem in je dobila kongres pod svoj klobuk, je e-na najbolj blaznih iger, ki jih igra ali jih je igrala ameriška plutokracija v prošlih par desetletjih. Ameriška industrija s svojo masno produkcijo in tehniko, ki nima primere, bi morala biti pač v stanju konkurirati z industrijami drugih dežel ne samo v tujezemstvu, nego tudi v tej deželi. Višanje carine s pretvezo, da se z njo protektira ameriško industrijo in ameriške delavce, bo doseglo ta rezultat, da se bo svet združeval z enakimi metodami proti neupravičeni požrešnosti a-meriških dolarskih magnatov in v tej carinski vojni bo ameriška industrija več izgubila kot pridobila. 2e to, da se neprijaznost napram tej deželi povsod po svetu veča, je izguba za ameriško trgovino. Ameriški kapitalizem hoče za svoje izdelke v vseh deželah nizke carine. Medtem, ko se protivi višanju carine na svoje izdelke drugod, pa zahteva v Zedinjenih državah tolikšno, da bi bil import v nje takorekoč onemogočen. Z drugimi besedami se to pravi, da hoče svoj in mednarodni trg zase, in v ta namen zastopa taktiko dvojne mere.
V Argentini se je neprijaznost javnega mnenja napram tej deželi po Hooverjevem obisku nekoliko ublažila, ko pa je ljudstvo Argentine uvidelo, da Hooverjeva misija ni bila nrc drugega kakor trgovsko pod-
Investicije ameriških ka-< pitalistov v Rusiji
vzetje, in da besednikom ameriškega kapitalizma ni verovati, je začelo še glasneje zahtevati odločnost v borbi proti ameriški carinski politiki, katera povzroča Argentini ogrom-j no škodo.
Italija, Belgija in več drugih držav grozi z reprisalijami. "Cemu naj bi imele samo Zedi-| njene države moralno pravico narekovati drugim pogoje, kako in kje naj prodajo svoje blago," vprašujejo v glavnih mestih mnogih dež^l.
Medtem, ko državniki in profita lačni diplomatje kor-poracij govorančijo o visokih carinah in drugi o reprisalijah, prihajajo ekonomi s statistikami, v katerih dokazujejo, da je dežela odvisna od dežele, mesta od kmetov in obratno, občina od občine, in človek od človeka. Ves svet je ena ekonomska edinica, in Če ni kakor bi morala biti, so krive militaristične, carinske in druge meje, ki jih je postavil človek v svoji zaslepljenosti.
Ničesar, kar zastopajo privi-ligirani sloji, ne more izpodbiti socialistične teorije, da le v kooperaciji dežel in narodov je spas človeštva. Carinske vojne so en dokaz, da si ljudstva škodujejo, če podpirajo ali trpe politiko denarne kaste, ki v interesu svojega profita gradi zidove tam, kjer bi morale biti ceste na široka odprte.
Dasi Zedinjene države ne "priznavajo" sovjetske vlade, jo priznava vsaka ameriška in druge korporacije, če je to v korist njihovemu biznisu. Bankirji ji dajejo kredite, ako se jim izplača, in mnogim se, kajti drugače ne bi bil promet med njimi in sovjetsko vlado tolikšen kot je, in kapitalisti ne bi iskali njene naklonjenosti, ^ko ne bi bilo v tem profita. Rusija ni dežela, ki bi silila v prošlost, pač pa je pod sedanjim režimom država, ki želi, da se čim prej popolnoma industrializira. Ker nima svojih sredstev, je v namen industrializacije pripravljena dajati koncesije tujim kapitalistom. Med onimi, ki jih je iskal in dobil, je tudi Henry Ford. Pogodba, ki jo je sklenil s koncesijskim birojem sovjetske vlade, določa med drugim, da mora promet med njim in Rusijo doseči vsoto do $50,000,000 dolarjev za prvo leto. Rusija je prostrana in rabi za izpopolnjevanje prometnih vezi motorna vozila. Fordova kompanija ji pri tem lahko mnogo pomaga, in ob enem bo Ford pomagal sebi, ker mu Sovjetska vlada nudi priliko kovati profit tudi v Rusiji.
^ Farmarji se čudijo, ker jih (J. O. P. tako odplačuje za njihove glasove, toda farmarji so gih kršenih pač Kakor delavci: sredstvo v zakonov. Marsikdo ki dobro rokah kapitalističnih politišnov misli, se je razveseli^ njego- ter špekulantov. Senator ve sugestije, posebftb 4* tisti,! Brookhart, ki je po navadi pro-ki verjamejo, da iifca ITfcover gresivec, razen kadar so vo-dober namen reformirati ves ^H^tve, je bil to leto v Rusiji in meriški sodni sistem ter ga drugod v Evropi, kjer je pospraviti v zavetje pred korup- sebno študiral probleme agrar-cijo. Hoover je koncem jpaja cev. Naučij te je giedati in je svojo komisijo za študiranje videl, da je 2a kmetovalce v naraščaja kršitve zakonov res Evropi največji blagoslov za-lmenoval in sedaj svet upa in družništvo. Ta beseda pa se čaka. Tisoče "prominentnih". glaai v Zedinjenih državah ze-državljanov želi, da jih komi- j0 "nelojalno", zato jo je tre-sija zasliši, in njen predsednik ; ba oprevio izgovarjati. Spo-George W. Wickersham je v znal je nobeni Hooverji ne velikih neprilikah, ker ne ve, ^ re6ij0 arm?riških farmarjev, če komu bi ustregel. Se v večje se ne rešij0 sami Ko še spo_ pa pride, ko bo treba objaviti zna da se morejo farmarji in
poročilo in pa priporočila.
Ce t^o hotel govoriti resnico, bo dejal: "Največji kršilci zakonov,,- človeških pravic in civilnih svobodščin so profita
delavci rešiti le, če bodo šli v bitko skupno za skupnost, pa bo poznal celo resnico.
Senator Brookhart se je v
lačne pijavke. Radi profita so Evropi Pfebno zanimal. za far" sprem&iili prohibicijo v zlat ™?rske ^perative, ki so ga studenec, in vse druge postave tako «Rušile, da jih sedaj prikrojili tako, da jim nosijo I ?npor4?*a a"?enlkim .farmar-profit, namesto da bi protekti-l ,m' ™vso° Y.fvropi
Citajte "proletarca*.
Vsaka številka Proletarca vsebuje zanimive vesti, članke ter rasne druge spise. Kadar ga prečitate vi, ga izročite prijatelju, da naj ga prečita tudi on.
ČEMU NE??
Cemu vaš rojak sosed, ali kak drug vaš prijatelj še ni naročnik "Proletarca"? Ste že kaj govorili ž njim o tem listu ter mu ga priporočili? Za četrt leta stane $1.
rale ljudstvo. Energični ljudje, vzgojiti v nižinah med krivicami, io vidijo, in v okolsČinah, ki so jih oklepale, so se odločili služiti denar z lahka, ter so tako zašli med zločince. Spoznali smo, da mali tatovi posnemajo velike. Ce hočemo da bo ljuastvo spoštovalo zakone v splošnem, moramo bogate kršilce kaznovati ravno kakor tiste tatove, ki ukradejo šunko ali štruco kruha. Dokler se to ne zgodi, bodo ljudje v nižinah čutili zapostavljenost v aparatu justice ter bodo stremeli, da postanejo iz malih veliki kršilci postav.
zasluga za izboljšanje življen-skega stanja kmetov kooperativam," pravi senator iz Iowe. In kar je koristno za poljedelce v Evropi, bi bilo dobro tudi za ameriške.
»4
Nov carinski zakon in svoboda tiska
Dotični, ki so v kongresu kovali novo carinsko postavo, so se prav dobro zavedali, da služijo samo kapitalističnemu razredu. Ta postava med drugim določa, da je v bodoče prepo-
vedano "importirati kakršno-Poročilo komisije seveda ne koli knjigo, pamflet, brošuro bo tako sestavljeno, kajti Hoo- ali list, ki vsebuje karkoli iz-ver jo pač tli imenoval zato, da dajniškega napram deželi .. bi hapeljavala vodo na mlin Kapitalizem zna sebi v prid "socialistične propagande", izrabiti vsako naredbo in vsak pač pa zato, da brani kapitali- zakon, razen tega pa zna moj-stični sistem, njegovo justico stersko varati ljudstvo s prav-ter zakonodajo. Iz tega sledi, Ijicami o lojalnosti. Lojalnost da je »Heoverjeva komisija le komu? Na vsak način mistrom, periiče peska v oči ameriškemu ki lastujejo milijarde!
ljudstvu, ki se briga za stvari,	-
ki ga ne brigajo, in zanemarja peres izvoljen za pred-one, za katere se bi v svojem sednika venezuele, interesu moralo zanimati. I Venezuelski kongres je izvo-Preiskave. kakor je U, so lil za predsednika republike brez praktične vrednosti. Edi- sedanjega začasnega predsed-ni njihov pomen je v tem, da nika dr. Juan Bautista Peres a, silijo vsaj nekatere ljudi mi- Termin Venezuelskega pred-sliti.	'	sednika traja sedem let.
<hmmt«w«i immhmhmhhmmhhhhhmmhhhhhhhmhhhmhhhhhh*

O a so o i iz liase g a gibanja
IZ UPRAVNISTVA
Nafti agitatorji so aktivni po- i vsod. To smo videli posebno na konvenciji SNPJ. Veliko število jih je bilo zastopanih" med delegati. Prišli so iz vseh krajev, ne da agitirajo za Proletarca, pač pa, da razpravljajo in sklepajo o stvareh, ki se tičejo SNPJ. To je vzrok, da iakaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji, ni prekosil prejšnjega.
Za primero navajamo tri prejšnje in pa sedanji izkaz poslanih naročnin:
Naročnine Dne 25. aprila	74
Dne 9. maja	74
Dne 23. maja	85 <
Dne 6. junija	69
Kdo je kdo v izkazu v tej številki, lahko razvidite pod naslovom "Agitatorji na delu".
Iz slovenske farmarske naselbine Willard smo dobili ta teden devet novih naročnikov. Pa naj še kdo pravi, da so naši kmetovalci nazadnjaki! Sporočili so nam, da je bil eden glavnih proponentov ob tej priliki za pomnožitev števila naročnikov Frank Lawrick. Naravno, da so bili v četi sodrugi, kot sta Krulc in Slemec, in da je bil njim ob strani Marinčič in več1 drugih. Willard in Proletarec bosta živela v prijateljstvu do konca.
Število naših zastopnikov so pomnožili sledeči agitatorji: John H. Kržišnik, Sublet, Wyo.; Vin. Yaksetich, Mcln-tyre, Pa.; Fr. Kocjančič, Ken-morc, O.; Fr. Bizjak, St. Mi-chacl, Pa.; Stephen Ogrizek, Monaca, Pa.; Albin Karničnik, Hendersonville, Pa.; Anton Bo-gatay, Renton, Pa.; Joe Klan-čič, Joe Močnik in Frank Cesen
v Detrotu, Mich.
*
r
Anton Ausec, Staunton, 111., piše med drugim: "Proletarec v novi obliki se mi prav dopa-de. Ce tak kot je sedaj ne bo napredoval v cirkulaciji, potem sploh ne vem, kaj ljudje hočejo."
Na konferenci JSZ. v Bar-bertonu so se spomnili tudi Proletarca. Imena bodo ozna-; čena v rukriki "Listu v podporo".
V. Macher, Pueblo, je eden onih, ki pravi, da je bila prejšnja oblika lista pripravnejša.' Teh, ki tako mislijo, ni malo. Smatrajo, da je gradiva, kakršnega prinaša Proletarec, škoda, da bi ginilo taktf hitro, kakor v drugih listih. Mi j:m Verjamemo, toda želja veČine je bila, da se obliko listu spremeni, in mi smo jo upoštevali. 1 Sedaj imate večji list z več gradivom kot ga prinaša katerikoli drugi jugoslovanski list
v Ameriki v eni izdaji.
• • •
Frank Florjančič, znan Ci-kažan, je v Coloradu, kamor je šel z namenom, da si nabere zraka, kakršnega v našem mestu nimamo. V Coloradu imajo dobro klimo, a nimajo Proletarca, zato ga dobiva od tukaj. Pravi, da kar se vsebine tiče, j
ne velja izgubljati besed, pa naj bo v tej ali prejšnji obliki. Kdor zna čitati razume. Kdor ne, se mu ne more več pomagati. Upamo, da Frank kmalu zopet pride med nas, kajt* četudi nas je veliko v velikem mestu, so prijatelji vendarle redki.
Bartol Yerant, znan agitator Proletarca, si je v avtomobilski nezgodi zlomil nogo. Tudi ko je ležal v bolnišnici, je mislil na Proletarca ter na agitacijo zanj. S. Stephen Ogrizek je poskrbel, da so se njegova naro
čila vestno izvršila. « •
Girard v Ohiju je še vedno prvi na fronti. Pisati več bi bilo izgubljanje prostora. Njihove številke v izkazih povedo vse.
J. Dekleva, Gowarida, N. Y., je eden onih, ki so odgovorni, da ta list izhaja. Ce dobi vzpodbudno pismo, — cirkular iz upravništva, — vidi, da se njega ne tiče in to razume. Stori VSE kar MORE. Rezultat je viden v cirkulaciji lista in v Izobraževalni akciji. -
ZT
Pred seboj imamo mnogo pisem, ki so zanimiva ne sanu za nas, nego bi jih tudi vi z ve seljem čitali. Vsa so garancP ja, da se bo Proletarec širil, to je kar hočemo: ne profit, pač pa dober delavski list, ki ga bo čitalo čimveč naših ljudi.
PRIPRAVITE SE ZA VZHODNO OHIJSKO KONFERENCO J. S. Z.
Glencoe, O.—V nedeljo 23. junija ob 9. dopoldne se zberemo v Slovenski dvorani v Bojrdsvillu (Bridgeportu), O., da napravimo pregled o delu naše konferenčne organizacije ter sklepamo o načrtih za ak tivnosti v bodoče. Polje je zelo razkopano—kar je posledica dolgotrajne stavke, skrahira nja unijske solidarnosti, intrig itd. Pokrajine, na katerih divjajo velike bitke, postanejo kakor pogorišče. Ljudje so malo-dušni, bojevnost izgine, mesto tega pa se naseli nezaupanje ki ruši vero v bodočnost.
V teh razmerah je naloga Konference soc. klubov ter dru štev Izobraževalne akcije, da deluje neumorno ter smotreno, da zbližuje brate delavce ter jim da vero v bodočnost, ki je naša. - '
Vsak klub naj bo zastopan na konferenci v nedeljo 23. junija s čim več zastopniki. Vsa ko društvo, ki se zaveda pome na naše Izobraževalne akcije, naj pošlje reprezentante. Vsak član in somišljenik, ki želi pomagati pri akcijah za našo skupno stvar, je dobrodošel zborovalcem.,
Pričakujemo, da bomo na tej konferenci čuli tudi delega prošle konvencije SNPJ., ki nam bodo povedali to in ono o svojih vtisih.
Nace 2lemberger.
NOV SOCIALISTIČNI KLUB V DETROITU.
Detroit, Mick. — Kot že objavljeno, se je posrečila akcija za ustanovitev novega kluba JSZ. na zapadni strani. Ta u-speh je razveselil vse sodruge in somišljenike tukaj in drugje v naših naselbinah. Okrožje, v katerem se je ta klub^stano-vil, nekaj let po vojni našemu gibanju ni bilo naklonjeno. Razočaranje nad vojno, nad soc. strankami in mirovnimi pogodbami ga je preželo in mnogi so se nagnili s svojimi simpatijami h komunistom. Toda čas umiri duhove. Soc.ui stične stranke povsod po sveti' so si opomogle iz povojnih kriz. Ameriška ni izjema, kajti tudi tukaj delavstvo uvideva, da je to ena stranka, ki je njegova in je vredna našega zaupanja.
Slovenci v Detroitu niso kompaktno naseljeni. Naselbi-na na vzhodni strani mesta je I starejša, zato je logično tudi bolj razvila. Tam že dolgo ob-1 stoji močan, aktiven ter vpli ' ven klub, ki ima v JSZ. številko 114. Vzgojil je že dokaj borcev ter agitatorjev za naš • stvar. Zelo je aktiven tudi v prosvetnem oziru.
Poslednje čase se je začel; gibati ugodno za naš pokret tu. di zapadna stran. K temu s največ pripomogli tu priseljeni premogarji, ki so prišli v Dc I troit za delom, katerega jim premogovniki več ne nudijo. Velik odstotek teh je že delo-' val v stranki in so trenirani borci za delavske pravice. Na iniciativo teh se je 12. maja u-stanovil socialistični klub z 20 člani in članicami, kar je pač lep začetek. Klub bo zboroval v ¿«¿ko četrto nedeljo v mesecu dopoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 Artillery Ave.
Sodrugi! Čaka vas težka naloga organizirati delavske množice politično in strokovno. Polje je veliko in s smotrenim delom in pravo taktiko bomo dosegli uspehe, če pa bi se obrnili k taktiki osebnih bo>ev in ! dlakocepstva, bomo pa podlegli. Naš cilj je plemenit in nesebičen. Na naših sejah mora vladati živahno razpoloženje. Diskuzije in debate morajo i-meti vzgojevalni značaj. Ustanovimo si govorniški tečaj, or-ganizirajmo shode in predavanja, kajti le na ta način zainteresiramo javnost za naš pokret. Socialistična stranka mora vzgojiti 2ynožen naraščaj, ker prišel bo dan, kakor v Angliji, Švedski, Holandski, Franciji in drugih deželah, tudi v Zedinjenih državah, ko bo delavstvo prijelo vladne vajeti v svoje roke. Zato je treba po lagati veliko važnost posebno na našo mladino. V interesu vsakega sodruga je, da privede na prihodnjo sejo vsaj vsaki enega novega aplikanta. Storimo kolikor kdo more, da bo naš klub rastel v številu članov in v aktivnostih.
Tajnik.
NASE PRIREDBE NA
W1LLARDU.
Willard, Wis. — Da je Willard največja slovenska far-marska naselbina, je znano. Ni pa znano, da je tudi ena najaktivnejših. Ima svoj Sloven-ski dom—novo poslopje, ki ji služi za družabno središče. Ko je prvo poslopje zgorelo, so se rojaki takoj zavzeli, da zgrade novega. Svoj namen so izvršili. Večkrat prirede v domu kako dramsko predstavo, v njemu imajo svoje seje in zabave. Nedavno so izvedli v prid Slov. doma obširen program z daljšo dramsko igro; prebitek za dom je znašal okrog dve sto dolai^ev.
V nedeljo 2. junija je v SI domu na Willardu priredilo druš. "Slovenski kmetovalec' št. 198 slavnost 25-letniee S. N P. J., ki se je vršila popoldne in zvečer. Popoldanski program je vključeval govor o pomenu te jubilejne slavnosti, zvečer pa je bila vprizorjena kratka enodejanka in poleg te smo imeli več pevskih točk. Govornik popoldne je bil Fr. Zaitz, ki }e orisal razvoj SNPJ. od njenega postanka do danes —in razvoj SNPJ. je ob enem razvoj življenja naših naselbin v splošnem. Mala članica mladinskega oddelka mu je pred pričetkom govora izročila šop rož v pozdrav.
Pri večernem programu je zelo ugajala kratka burka, v kateri so imeli vloge Joe Sle-mec, John Yelarčič ml. in John Zalar. V solo in dvospevih so nastopili Miss Emily Kokal, Miss Iva Zallar, njen brat John Zallar in M. Bombach. Vse pesmi, ki so jih peli, so bile slovenske. Nekatere so morali na zahtevo udeležencev ponavljati. Miss Stefie Dečman je de-klamirala Molekovo pesem "Ko je posijalo solnce". Zaključna točka so tvorila dekleta ter dva dečka v kostumih, ki so peli "Mlade vojake". Ta zbor je bil dobro izvežban, je po vojaško "salciral" ter "žvižgal in pel". Ko je skončal, je moral nastopiti še enkrat. Zatem je predsednik naznanil, da je pro. gram končan in začela se je plesna zabava. Udeležba popoldne je bila zadovoljiva, medtem ko je bila zvečer dvorana polna. Prišlo je tudi večje število rojakov iz slovenske lannarske naselbine Sheldon, Wis. Zvečer so zunanjim gos tom servirali okusno večerjo. Zabava vseskozi je bila prijetna in razpoloženje izbomo.
—M.
PIKNIK "SAVE" PRI STE21-NARJU.
Chicago, III.—-V nedeljo 23. junija priredi soc. pevski zbor ••Sava" na prostranem Stezi-narjevem vrtu v Willow Springsu piknik, na katerem bo zabave, smeha in petja v izobilju. Vstopnina na piknik je samo 25c. Kdor se ne pripelje z avtom, naj vzame Joliet karo do Red Gate Stop, kar je par milj od Willow Springa proti Jolietu. Kar se tiče postrežbe, smo jverjeni, da vas bo zadovoljila.—P. O.
SLAVNOST 25-LETNICE S. N.
P. J. V WHITE VALLEY-JU, PA.
Na spominski dan dne 30. maja sta društvi št. 232 in 320 SNPJ. priredila v Slovenskem domu v White Valleyju, Pa., I slavnost 25-letnice SNPJ. Otvo-j ril jo je ob 3 :30 popoldne John Korče, predsednik društva št. 232, ki je vodil program. Največji del programa je nam dalo pevsko društvo "Prešeren" iz Pittsburgha, ki je ob raznih nastopih dobro zapelo število slovenskih ter eno hrvatsko pesem. Godbene komade tekom programa in potem za ples je izvajal Weaverjev orkester. Lepo je bilo deklamirano Molekovo "Slavje velike družine" ter "Bratstva znak". Obe deklamaciji so izvršil tu rojeni člani SNPJ.
Govornik na tej slavnosti je bil Fr. Zaitz, predsednik nad zornega odbora SNPJ. i<a slavnost je prišlo precej gostov iz drugih naselbin. Dan je bil izredno lep, toda vroč. Slavnost je v vseh ozirih dobro izpadla.
—P oročeva lec.
jah počenja, je do pičice podobno paganizmu. To kai; govori, meri na vraže, ne na razum. S starimi obredi hoče o-buditi v rojakih nagon, ki jih vleče k cerkvi radi čudežev, ceremonij in obredov — in pri t£m so seveda potrebni redni doneski ter razne kolekte v kovertah.- Rojaki, župnik upa, da se jih boste privadili, pisec pa upa, da boste pri tem pametni in mislili tudi na pekel na tem svetu, ne samo na "o-nem". Župnik bi vam lahko mnogo koristil, če bi sodeloval v gibanjih, katerih cilj je odpraviti krivice ter izkoriščanje v tej solzni dolini, ker pa vas bo motil s pravljicami o čudežih ter vas slepil s ceremonijami, vam bo škodoval ter s tem koristil vašim izkoriščevalcem.
—Kroni k ar.
odbor pričakuje z gotovostjo, da se bodo pridružili Slov. nar. domu vsi rojaki, ki se zanimajo za razvoj slovenske naselbine v Detroitu. In ves razvoj slovenske naselbine je pa odvisen od uresničenja naše ideje. Da je dom potreben, upamo, da ni potreba še posebej pojasnjeva-ti.—Za publicijaki odbor Slov. nar. doma Peter Benedict.
Tole mi ne gre iftglavo: i *
Delavci v Angliji so pri pro-šlih volitvah postali najjačja stranka v državi. To bi lahko dosegli tudi ameriški delavci, če ne bi venomer zatrjevali, da vržeš svoj glas proč, če ga oddaš socialistični stranki. Ne zavedajo se, da vrže svoj glas proč vsak delavec, ki glasuje za kapitalistične kandidate. Le kako je mogoče, da morejo a-meriški delavci že toliko let i-nveti to zaslepljeno mnenje o "metanju glaaov proč"—to meni ne gre v glavo.
PRISPEVKI ZA PO» RITJE STMÍ KOV PRVOMAJSKE ŠTEVILKE ••PROLETARCA"
For«* City, Pa.1 Joe Mader, 50c, po 26c: Louis Ostanek. Frank Slak Mati Zgaga Vide Grm. Joe 2i*on Frank Povhe, Frank^.Leben in Frmnfc Geriftflj, skupaj $2.60, (poslal Tony Zaits).
Arcadia, Kan«.: Martin Obe rt an SOc; Matt Kodrih, 16c; po 10c: Matt Medved in John Kuatelj, skupaj 65c. (poslal J. KunsteH).
Chicago, lll.t Frank Udevich, $5; Justin Zaits, $1; Mimi Rojina, 60c, skupaj 96.60.
D«r«Mt, Mick i Po $1: Peter Kiso-vec In Nlck Sestamovkh, skupaj $2. San Franci»««, Calif, t AM. Kastel-
llc, $1.00.
Clear®, 111.s Frank Podlipec. $1.00. BstiUi. Ill.i Jos. Vucich, 26c.
Impari al, Pa.i Frank Augustin,
16 centov.
Skupaj v tem iskasu $14.06. prej-ftnjl Ukac $48.46, skupsj $62.40.
Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij.
Junij.
CHICAGO. ILL.—Piknik socia-lifctična strank« v Cook County v nadaljo 9. junij«, Rivtrritw Park. North W«at«rn Ar«, blizu Bal-mont At«.
BRIDGEPORT. O.—Konfaranca JSZ. s« vzhodni Ohio in W«at Vir-finijo ? nadaljo 23. junija ob 9:30 dopoldn« v Slovantki dvorani, Boydtvilla. CHICAGO, ILL.—Piknik aoc.
P«vskaga sbor« "Sava" v nadaljo 23. junija pri St«rsin«r>u v Willow Springsu.
Julij.
GIRARD, O.—Piknik klub« It. 222 JSZ. v n «daljo 21. julij«. S«pt«nbar. WAUKEGAN, ILL__Konfaranca JSZ. b« Wisconsin-Illinois v a«-daJjo 29. sapt«mbra.
Oktobar. CHICAGO. ILL.—V n«d«lj« 27. •ktskra dramska pnadstava kluba it. 1 JSZ. v dvorani ČSPS.
Novambar.
CHICAGO. ILL.—V n«d«lj« 30.
■•▼•■»bra koneort p«vskaga «bora "Sava" v dvorani SNPJ.
DscMksr.
CHICAGO. IU--Klub It. 1
pri rad i abiAajno Stlvaatrovo saba-v« v terak 31. d«c«mbr« v dvorani SNPJ.
(Tajnik« klubov prMfe«. ¿m a«as sporoma datuma sv«jib pri-r«db, da jih uvrstim« v ta sa-
saaa.)

TUDI V JOHNSTOWNU SE
BOMO PRIVADILI "KO-VERT1C".
Po mnenju Rev. Miklavčiča je za Slovence Johnstownu in bližnji okolici sedaj najvažnejše, da se privadijo "raznim ko-lektam v kovertah". V "Am," Slovencu" z dne 30. maja piše, da so imeli zadnjo nedeljo v aprilu farno sejo, katere se je udeležik) 80 iaranov, če pa bi bilo lepše vreme, bi jih prišlo po njegovem mnenju gotovo več. Rev. Miklavčič piše: "Na tej seji se je odločilo, kje bo stala nova cerkev. Za Cambria City je bilo 37 glasov, za Morellville 26. ostali glasovi pa so bili za Johnstown in Mox-ham. Zmenili smo se tudi gle-j de župnikove plače in mesečne kolekte. Vsaka družina daje mesečno $1, in s tem izrazi, da spada v faro. Meseca maja smo dobili $80 mesečne kolekte. Bolj počasi se bodo ljudje privadili raznim kolektam v ko vertah."
*
Iz tega je razvidno, da je dobila fara v maju toliko dolarjev kolikor je bilo faranov na prej omenjeni seji, ki je odločala, kje naj bo nova cerkev.
Za tem g. Miklavčič na dolgo opisuje ceremonije, s katerimi se trudi pritegniti nase tukajšnje Slovence. Blagoslovili so kip sv. Male Terezije, ki je patrona slovenske fare, toda je sedaj dobila mesto na stranskem oltarju hrvatske cerkve, kjer ostane, dokler Slovenci ne dobe svoje. G. župnik zaključuje svoj dopis takole:
"Danes razglasimo vsemu slovenskemu svetu, da je fara sv. Male Terezije v Johnstownu ustanovljena in je tudi za sigurana za obstanek, ker že med nami prebiva naša patrona sv. Mala Cvetka. Od rož, ki jih drži v rokah, naj jih spušča na vse Slovence v Ameriki. Slovenci pa naj jih z veseljem sprejmejo ker lete rože prihajajo iz prve slovenske fare, ki ima to čast, da ji je za patrono velika čudodelnica sv. Terezija Deteta Jezusa."
s
Vzrok, da se mi pečamo s to faro, ni vera, kot bodo rekli naši prijatelji farani, ampak način, katerega se župnik v svoji agitaciji poslužuje/' Vse, kar opisuje in vse kar v ceremoni
FINANČNO POROČILO
SLOV. NAR. DOMA V DETROITU, MICHIGAN.
Detroit, Mich. — Na zadnji1 redni seji Odbornikov Slov. nar. doma in društvenih zastopnikov je bilo soglasno sklenjeno, da se priobči v slovenskih listi 11 finančno poročilo Slov. nar. oo-ma, da se rojake na ta način seznani z delovanjem ter napredkom te za slovensko naselbino v Detroitu tako važne u-stanove^Vpoštevajoč razmere in kratko dobo od ustanovitve te družbe je finančno stanje še precej razveseljivo;- bilo bi lahKo precej boljše, ko bi se Slovenci nekoliko bolj zavedali, kolike važnosti je Slov. nar. dom za vso naselbino.
Dosedaj prodanih delnic je 532; posameznih delničarjev je 332, ki lastujejo 437 delnic, in 10 društev lastuje 95 delnic, | Skupna vsota vplačana na delnice znaša $9,727.00; 463 delnic je polno vplačanih ($9,-260.00) in 69 delnic je deloma plačanih ($467.00).
Do 1. aprila 1929 je bilo skupnih dohodkov $16,921.76, in od te vsote je biio vplačane-; ga na zemljišče, za davek in obresti od dolga $15,658.35; v blagajni je torej še gotovine $1,343.41. Dolga na zemljišču je še $11,260.00.
V smislu zaključkov zadnje glavne seje delničarjev, zastopnikov društev in od>bornikov je bil ustanovljen tudi takozvani stavbinski odbor Slov. nar. doma v svrho hitrejšega uresničenja ideje Slov. nar. doma. Ta odbor je takorekoč odsek sam zase in napredek v finančnem oziru je precej zadovoljiv. Blagajna tega odbora znaša s 1. aprilom t. 1. $4,642.47; od te vsote pripada $3,942.47 131 rojakom, ki so vložili svoje prihranke obrestonosno v blagajno tega odbora, in 7 rojakov je kupilo takozvane hranilne certifikate, ki so po $100.00.
Iz zgornjega je torej razvidno, da* je finančni napredek Slov. nar. doma razveseljiv, in
NESREČA V DRUŽINI ROJA* KA NA SHELDONU.
Sheldon, WU.—Hčerka za-
koncev Joe Plahuta, petletna Vera, je dobila 26. maja slučajno v roko dimamitno patrono, s katero se je igrala. Tolkla je po nji ter ji pri tem eksplodirala. Na eni roki ji je od« trgala vse prste razen mazinca. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je bila tri dni. Rana se ji sicer naglo zdravi, a poškodba ji trajno ostane. Družini naše simpatije.	Poročevakc.
V NEDELJO NA NAS PIKNIK V RIVERVIEW.
Chicago, III.—V nedeljo 9. junija popoldne priredi socialistična stranka okraja Cook svoj letni piknik na običajnem prostoru v parku Riverview na No. Western Ave. blizu Belmont St. Peljite se z No. Western karo do 3100 north, ali t
karami Belmont, Clybourn ali Roscoe do Western Ave., pa ste na pikniškem prostoru. Vzemite vstopnice socialistične stranke, katere dobite pri članih in članicah naših klubov v Chicagu in v uradu Proletarca. En kupon, ki vam prihrani 25c, je vstopnica v park, drugi, večji, je vstopnica na pikniški vrt v parku, ostali kuponi pa vam služijo v raznih zabavišči! * parku. Vstopnice so po 30c. Pazite, da jo gotovo vzanfte od nas. Eden govornikov tekom popoldanskega programa bo milwauški župan Daniel W. Hoan.
Mladina bo imela na razpo^ lago moderni plesni paviljon, v katerem bo igral prvovrsten orkester. Popoldne bodo atletske tekme med raznimi delavskimi športnimi klubi. Ce bo mogoče izvršiti priprave, bo na tem pikniku pel tudi naš pevski zbor "Sava".—P. O.
JOSKO OVEN S SOPROGO ODPOTOVAL V STARI KRAJ.
Sodrug Joško Oven je prošlo soboto odpotoval s svojo soprogo Mary na obisk v svoj rojftai kraj in v drugč kraje v Evropi, kjer je delal pred leti. 0 svojih vtisih s potovanja bo, v k* likor mu bo dopuščal čas, po ročal v Proletarca.
O H. G. Perušku, o katerem smo poročali, da je odpotoval v Evropo pred par tedni, nam sporoča, da je srečno dospel M evropsko celino.
Proslavo zmage
DELAVSKE STRANKE V ANGLIJI
priredi
SOCIALISTIČNA STRANKA V CHICAGU
v nedeljo 9. junija v parku Riverview na No. Western Ave.
Med drugimi bo govoril tudi milwauAki župan
D. W. Hoan.
Sport»« ip, med Mtnluni «tleUkhni klubi. PLES — IGRE Vstopni« 30c. Vstopnice dobite v uradu Proletarca in pri vhodu na dan priredbe.
ClTAJTE DOPIS V TEJ ŠTEVILKI.
Zapisnik pen n sylvan-•ke konference J. s. Z.
Konferenc« druMev
se zavedno delavstvo trudi, da se ju osvobodi ječe. Predlaga, da se napravi koKikto ter se jo enako razdeli v ¿tiri različne namene. Protipredlagano, da
Zapisnik ohijske
konference J. S. Z.
ia soc klubov »er v; 7 ^	,	• • cuioganu, uu	____
ZfcSÏÏtâti*'¿¿iL Kàtnfe7nth r ¡"^ t- Poljiak pravi, da ao ahodi po-JSZ. .. xap.d«. PemiMyhf«- ja olajiana, kadar bo v^ ud, ni in drS^Prlu^^' }sz Z n^S"* 'kc'e treb»' in moramo v tem ozfru «jo m j. vr«l. M. april, pravilneje pojmovalo razvj Upred logget	, i®^.'„"JTÄ	„V bodo^ po»tati aktivnejii.
i9» r ŠlcnU« domu v d.l.vak^a giianja ter zakone! ¿lasuje m o Dradlo«u a. Caa. T *	^ ^ V Sv«tu*'	« « 3
piM*ur«huf	, I kapitalizma J.	«.tri nikazf doVafnoSo^ ^ ŽSonu o" D°m°V,n" Vb	D" ^nia* ki go-
Tajmk Konference ». Jacob nja z Banom. O unijah nravi 'Proletarcu kataremuT Hod« i?	, I von angleško in slovensko. Ob
Ambroi* jezborovanje ( da so veiinoma od v^vT«: jdak^^.^lt ftLt^in^tv^zfco^a ^	d* "
„b 10:30 dopoldne. Za pred- vožene. Smrekar poudar â d.'pomagatrtakuiitaciiaki^ak*i ni.*" i " ° °r" tt>onw; Up04li °nfanizatorja. Peénik
* vpraianje cirku^eTrofe* S J. ^ÄeSg ^30 CTTKrtSÄ	* bi » pri red
nacijo za uradnike zborovanja. Za predsednika je bil izvoljen
bah društev bil vselej tudi govor o delavskih problemih i pojasnjevanjem o delavsken
sednika seje
Zorko. za zapisnikarja John	tarča	odvilo od	z dodatkom sprejet.
Ban- ... ... , Inih zastopnikov, oziroma od a- V odbor konference rzvolje-
Zapismk prejšnje konferen-	^tacije v naselbinah. Kjer so	ni vsi prejšnji soglasno,
ce sprejet kot čitan. Prečita se	aktivni agitatorji, je Proleta-1 Sklenjeno, da se prihodnja
vabilo okrožne organizacije S.	rec razširjen, kjer pa jih ni, je	konferenca vrši na Herminiju
P., ki želi, da se udeleže njene-	siabo zastopan. Za cilj si bi	četrto nedeljo v juliju. Prične vor s Ivana Moleka ki «noro , .. i	.......
ga zabavnega večera tudi naši	morali V£eti( da m J	se ob 10. doDoldne.-Preds.d- U V	šteje med napred
Louis Zorko, in za zapisnikarja gibanju. Močnik izvaja, da jc Kari Trinastic.	vzrok počasnosti v napredki
Dopisi: Tajnik prečita o Igo- dejstvo, ker se veliko ljudi |
ga zaoavnt-Ka v™ tuui	morali vzeti, da mora vsaka	ob 10. dopoldne.-Predsed- da, da mu ni mogoče priti na	,,¿^7 7	J / "f?™
sodrugi, v svrho da se z drugi-	na6a naselbina imeti aktivnega	nik zaključi zborovanja ob p^davaTeUsko turo kernu	Si 1	!
mi sodrug, čimbolj spoznajo,	zastopnika. Omenja zaspanost	1:30 popoldne. , z^lSt pri^ listu to	h T	(h»r'
Priglasi se za poset pet izmed	Pittaburgha, kjer se bi "lahko	J-eph Zorko, predsednik ;' dKT^	J** ^ v
tu navzočih članov. Naznanilo pevskega
veliko doseglo, če bi bilo za de-zbora i0 več volje med sodrugi in so-
"Prešeren" se vzame na zna- mišljeniki. Ban odgovarja da nje. Pismo Fr. Zajca, uredni- čeravno je v Pittsburghu slabo ka Proletarca, se prečita in za obupati ni. Kavčič dodaja', gprejme na znanje. Cita se pi-j <ja je obup eno izmed stvari, smo iz glavnega urada JSZ., v katerih se mora delavsko giba-katerem so razna priporočila nje varovati. Obup pomeni in nasveti. Se sklene, da naj to priznanje, da nisi več za boj, pismo služi pri raznih točkah IK> za delo—pomeni, da priznata podlago razpravam.	| Vaš poraz. Le delo in borba je Tajnik blagajnik Ambrožič inak življenja, Cesnik z ozi-poroča, da je v blagajni Kon-lram na potovalnega agitatorja ference po odbitku vseh stro-' pravi, da urad dosedaj ni molkov še $15.00. Nadzorniki po-1 nu(jjtj nikogar, ki bi šel na
dovoljuje. Nadalje čita pismo Jacob Ambrozich tajnik; John iz urada JSZ., nanašajoče se
Ban, zapisnikar.
M
na agitacijo za JSZ., Izobraževalno akcijo in za Proletarca. Dopisi so sprejeti na znanje, o posameznostih v njih pa se razpravlja pod tozadevnimi točkami.
Navzoči so zastopniki stede-
Visoka solventnost milwauške "Sloge
Jugoslovanska podporna zveza Sloga, ki ima svoj glavni urad.v Milwaukeeju in svoj de- čih klubov: klub št" 27, Čleve-lokrog v Wisconsinu, je glasom land, Trinastic in Zorko; iL poročila v njenem glasilu 140.- 49, Collinwood, Lokar st. in A. 29% solventna. 44Sloga" ima Božič; št. 222, Girard, Leako-okrog 15 društev, v katerih je vec; št. 232, Barberton, Lov-blizu 2,000 članov v oddelku renc Frank in J. Jankovith; od odraslih, in okrog 800 v mla-1 društev: št. 5 SNPJ., A. Vehar;
trdijo njegovo poročilo, ki se( agitacijo, ker se ni nihče pri- dinskem. Njena solventnost je št. 48 SNPJ., Fr. Poje; št. 53 iprejme na znanje.—Nadalje ( glasil, v uradu samem pa sta izmed vseh jugoslovanskih SNPJ., J. Lokar; št. 126 SNPJ., poroča tajnik, da je bil sklep t bile dozdaj le dve osebi, obe podpornih organizacij najviš j J. Terbižan; št. 147 SNPJ., L. prejšnje konference, da se po preobloženi z raznimi posli. ja. Njena imovina je skoro vsa Poljšak; št. 20 SSPZ., L. Zor-paslednji priredi shod, na ka- j Priporoča, da se vpliva na ek-' posojena rojakom na posestva terega naj se dobi govornika iz sekutivo in upravni odbor, da na prve uknjižbe. Konvencija
Čhicaga, in v ta namen bi imel	najame uradu še eno moč. Nje-
biti povabljen s. Zaje. To mu	gOV nasvet, od nosno predlog,
je bilo sporočeno, ki pa je	je podpiran. Zornik do poln u-
Stvar njegovega poseta od9ve-	je ^ svojemu prejšnjemu izva-
toval iz razloga, da bi nastali	janju. Terčelj naglasa, da tu-
za konferenco stroški, katere v	jj sedaj govorimo po sejah in sedanjDTSWmerah ni lahko po-j Api0h imamo priliko o na-i
krivati. Dejal je, da naj se po-	jj agitaciji, o stranki, klubih,
vabi domače slovenske in an-	¡¡stu ¡t(j Toda samo govorje-
gleške govornike, in le v sluča-	nje ne ^ pomagalo. Treba je
ju, če ga Konferenca izrečno	fjnanc. Ce hočemo načrt za
želi, je pripravljen priti. Taj-1	potovalnega agitatorja, o ka-
nik se je potem posvetoval z	terem se tu govori, izpeljati, je
ostalimi člani konferenčnega	treba ustanoviti v to potreben
odbora, ki je sugestijo, da se	fon(j ^i pokrival izdatke,
govornika ne vabi od dale£,	izjavlja, da je pripravljen pri-
"Sloge" bo v tem letu.
LISTU V PODPORO
X. iski
ko; št. 61 SSPZ., L. Frank; poleg teh je bilo navzočih več gostov.
pogledu potovalnega organiza torja eksekutiva JSZ. več delovati. Kes, da mora vsak dober član biti organizator in da mo ramo kot dobri sodrugi svoje otroke navajati k socialistični vzgoji, toda če ho6emo, da bo tako delo sistematično ter s lem kolikor največ mogoče plodovito, je treba vodstva, je potreben nekdo, ki ga nadzoruje ter daje navodila. Ce merodajni faktorji store svoje, bomo mi dali finančno in moralno pomoč. V bodoče naj bodo govori na naših shodih slovenski in angleški. Izmed mlajših moči je potrebno pridobiti za nas take, kot je npr. J. Lokar ml., predsednik mladinskega društva "Strugglers" v Collinvvoodu. Ce se mu da prilika za agitacijsko turo v Ohi-
nje, da bo klub v doglednen času zopet obnovljen. K temu je bilo predlagano, da naj bi članstvo klubov št. 27 in 49 storilo kar je v njegovi moči, da se organizira klube v vseh večjih naselbinah cleveland-»kega okrožja. Trinastic izja vi, da je za posel organizatorja na razpolago; pripravljen je obdržati shod ali predavanje kjerkoli bi se za to pojavilo potrebno zanimanje.
Sprejet je predlog, da se da odboru Konference polno moč delati za organiziranje novih klubov. — Franceskin poroča, I da je bila želja A. Gardna to zborovanje toliko odgoditi, da brse ga lahko udeležili tudi oni, ki so bili na konvenciji SNPJ., ali ker dvorana ni bila pozneje za ugoden čas na raz polago, se je ostalo pri prvotnem sklepu.
Lokarjev predlog, da se Iva nu Moleku v imenu konference čestita na izvolitvi glavnega u-rednika Prosvete, sprejet.
Za tajnika Konference je ponovno izvoljen Joseph Fran-ceskin, za organizatorja pa Kari Trinastic. — Zborovanje zaključeno ob 12:30 popoldne.
Louis Zorko, predsednik;
F^nceskin, tajnik; Kari Trinastic, zapisnikar.
.......*...........
R0YAL BAKKRY
SLOVENSKA UNUSKA
pekarna
anton f. žagar
lMtnik.
1724 S. S h er i dan Rd., No. Chicagot
Goapodinte, »ahtevajt« ▼ trjrvri-
nah kruh iz naAe pekarne. ..................
"NEW LEADER"
anfUiki »ocialUticni l.dn.W lahaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan anjfleiki »o-cialiatiini li«t v Ameriki. Mno-£o slovenskih deiavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino zanj »prejema "Proletarec"
Lokar svetuje, naj se pi-eide ju, bi koristil jednoti in skupni
na poročila. Organizator Kon ference K. Trinastic poroča o __delu v tem okrožju in je nine-
ctiicago iu.T Pola JoMpb Sukovi- nJa'.da bomo lahko mnogo do- j okrožje dobi organizatorja in cka. Prispevali Frank Klun, $2.50; ^K1»» se lotimo agitacije Ml, se poskrbi za gmotna sredstva
delav8tki stvari.
tej razpravi je stavljen in podpiran predlog, da se za to
WAÄT1N. BARET1NCIC
pogrebni zavod
324 bro*4
TJ; 149S. JOmSTOWN, P».
y
Dan Bohinc, $2; po • Jos. A. Si»-: ne da se fei zanašali na DUU-kovich, Louis Turk, A. Garden, John | GE. Pravi, da bi bilo umestno
Goi^k John Tancek; I» 50c: A Ka- konferenca poveri enemu
stene, Jos. ¿orko, L. bpolyer in Steve	r
v ta namen. Dodatno je predlagano, da se o tem obvesti ek-sekutivo JSZ., nadalje, da se o
Turki po 25c: V*. Butya A. Vidrich, č!^nu mandat prirejati pod av- naših sklepih obvesti angleško M. Gnuas, skupaj $12.25.—PoU An- sPiciJo naših organizacij pre- poslujoča društva slovenskih ¿y lvancick«, prispevali po $i: Andy | davanja in shode, organizirati naprednih podpornih organizacij ter se nanje apelira za sodelovanje. Vsi ti predlogi so
Ivančič, Jos. Hrvatin, Fr. Podboy,' klube itd. Ena naselbina, kjer It! Albert H^nt Fr^l^	^	«
sprejel. Po tem pojasnilu je
waukee), Fr. Skufca, Mike Cchaàek^ "0VjteV. kluba' Je Newbui g. ' sprejeti.
konferenca postopanje odbora
odobrila.
Poročila zastopnikov : Vsi so
hodnjo zimo itf po^ naselbinah Jack ru'^^ Matt Pečjak, _46c; p<; Zorko izvaja, da je v agitaciji I Sklenjeno na predlog Terbi-
potrebna tudi finančna, ne le | ¿ana, da se v bodoče povabi
moralna pomoč. Poroča, da :i sta kluba št. 27 in 49 v Cleve-
za list in Zvezo. Eden navzo-|25c: John Mahnich, August Gostisha, čih sodrugov konstatira, da bi Antcm Oblak, skupaj $8.70. Pola
...............se število naročnikov lahko po-|fr*°- ^mrek.rj«, prispevali po $1:________„ _______ _ ,
v bistvu poročali, da delujejo množilo tudi na ta način, da se zakone; ¿¿\ Frank	ilandu imela v collinwoodskem
za stvar kolikor je v danih raz-, nanj naroče vsaj vsi člani JSZ. | Fred A vider. Martin Miklich, Louis Slov. del. domu skupno prvo merah mogoče.	'Smatra, da člani, ki na svoje Uhernik, Otto Tekauc, Andrew Grum majsko slavnost, ki je zado-
Pri točki o agitaciji za n^š giasilo niso naročeni, ne kažejo
tisk se je razvila obširna raz- ( posebnega zanimanja in vsled prava. Anton Zornik je pou-,lega ne m0rejo pričakovati, da darjal, da moramo iti med se	smatralo za zanesljive
Jr., Frank Modic, John Groiel. Anton Sular. Mike K rule, Anton Ab ram in Fr. Augustin: Leo Juko, 35c; po a&c: Fr. Laurich, Ant Bogatay, Fr. Zupančič, Andy Miklavčič, skupaj
voljivo uspela. Udeležba je bi-
vša napredna podporna društva v delokrogu ohijske konference, da pošljejo zastopnike na naša zborovanja.
V razpravi o Proletarcu po-, ročajo delegatje, da je oblika
Novo vodstvo unij v Rusiji
Namesto Tomskija, ki je predsedoval od postanka sovjetske Rusije vseruski zvezi strokovnih unij, so bili v novo vodstvo izvoljeni Dogadov, A-kulov Svernik, Weinberg in Ev-renjev. . Vodstvo ene osebe je s tem odpravljeno. VsesovjeU ska zveza delavski unij ima 53, nacionalnih organizacij z e^ najst milijoni članov..
Dr. Andrew Farian
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
3341 W. 26th SU Ošeu«. UL
Uradne ure: Od 9. do 12. dan., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
Tel Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816
**<HIIKIIMI>IIIIHHIMBMII

ANTON ZORNIK
■ESjHBME. PA
Trgovina a nuunn —
Peài in pralni atrojl naia poaebiMHt. Tel. Irwin 2102-R 2.
***** ------ -rrrrjjjjj

........................
► °
i Dr. Jaki J. Zavertnik
ZDRAVNIK IN KIRURG U»ad, 3724 Wast 26th St. 222S S. RidCaw«y Ava., i Chicago, III. I TeL na <*ocnu Crawford 8440, ¡[ > t «rada Cnnrford 2212-2213. 4 ►
I Umduje od 2. do 4. pop., in 6. do 8. zvečer izvzemži srede In nedelje.
.....................j
la dobra, a bila bi lahko pri kakor jo ima list sedaj za agi-
tolikem številu naših delavcev še boljša, ako bi mi vsi skupaj
ljudstvo — to je, med članstvo sodruge, in še manj za agita- $10. 35. Pola Barbič in Pogorele«, polagali več paznosti na agita-
društev, unij itd., da ga sezna- (torje. Zornik priznava, da so nimo z našimi listi. Lepo pri-f kakor povsod tudi v agitaciji liko imamo po sejah. Kjer je potrebna denarna sredstva.
prispevali po $5: Blok kuharic SNPJ; cijo. Klub Št. 27 je razpečal
Fmnk LeUha Mike Pteit, D. J. Lot-| prectjinje število izvodov pr-rich; po $2; Dr. John J. Zavertnik in.	. . J ... n , A F
Frank Zaatz; po $1: Filip Godina, An-1 zmajske številke Proletarca. v društvih volja za razprave o "Denar je sveta vladar" je pra- ton Zornik, Ciril Blaiko, Minka A- Nekaj jih je razprodal, ostale
_____II___1_1__: L	an *> njih ' ♦» « •	___________J —. X 1__L A___T»___1_ r»l_ X VI___X.	, i _____1 .1:1 1_____1 _ *__ T .»
raznih problemih, naj se o njih ( vj|0> ki ga moramo v tej druž-govori po izčrpanem dnevnem bi upoštevati tudi socialisti. Je redu, kajti take diskuzije bi pa mnenja, da se bi lahko med Članstvu mnogo pripomogle k nami storilo za list več kot se boljšemu pojmovanju važnih j dosedaj in to z malimi stroški, socialnih vprašanj. J. Bap iz-. Navaja kako agitira s. Jos. vaja, da je potrebno podvzeti J Snoy iz Bridgeporta, ki porabi v agitaciji za Proletarca in svoj prosti čas za posete po na-JSZ. tak korak, ki bi bil naj-! selbinah. Glažar istotako kon-uspešnejši. Največ bi namreč statira, da je treba začeti z de-
lesh, Anna Turk, Blai Novak. An-! je razdelil brezplačno. Lokar
drew Vidrich, Jerry Braniael, R. j.| poroča, da so razpečali nad sto Zavertnik, Frank Ale«h, John Lokar jw„	r>
Jr.. Jožko Oven, John Terfeli. Frank Z^°doV Prvomajske štev. Pro-
Boltezar in Leo Junko; po 50c. An- Ietarca na prvomajski pnred-
ton Demshar, Joe Britz. Louis Ka- bi; dobili SO V klub tri nove Čla-
ferle. Jos. Bratkovich, Fr. Barbich, ne. Dosegli bi lahko več, Če ne
Anton Jankovich, Anton Medved,; bi ovirali nagega dela kričači Frank Zaje, M. Pogorele, John Mah-L, „QQrkVr>f, , _ „ 4 nich; po 25c: Louis Lesar, Joseph V. ia®plV°xtn*m	ZMtoP"
Vidmar, John Kavs, Jack Rupert, nik druš- 120 SSPZ. meni, skupaj $4S.oo. Pola Jo«. Snoya, pri-! da naj se deluje simpatično za
lahko storil za list in Zvezo po- iom> ne pa samo govoriti, za; opevali: Peter Geshell, $1; po 50c: povzdigo izobrazbe našega tovalni agitator. Priznava, da dober vzgled pa je treba začeti	i Uudstva. Terbižan pravi, da
delati doma. S Cesnik govori
so v ta namen potrebna sredstva. Nekaj dohodkov bi prinesla provizija od naročnine za list, ter od dobljenih oglasov ter naročil za knjige, ostalo pa bi morala plačati Zveza in list.
AQITATIIJI M BELI
veshek, John Terčelj, L. Markovich,' t. «iBM.tll , .. OVTnt . Frank Andoliek; po 40c: Frank Mar-, ^r^Č1,a"8tV0 drUŠtev SNPJ- ^ ponovno k svojemu predlogu;' pole in Jos. Porenta; no 25: John ®SPZ. lahko bolj poglobilo tu-o Terčelju pravi, da je mož na Škufca, Jennie Terčelj, Jo«. Snoy, B | di v druge probleme, ki se ti« svojem mestu. Sklenjeno, da Vrtačnik, Louis Sterle, Al. Alpn«r,( čejo delavskega razreda
Naročnin na "Proletarca
Chas. Pogorelec, Chicago, 111
Agitata na WHlardu, Wis.........
John Kosin, Girard. O. ...............
Albin Kamičnik. Hendersonville,
Pa...........................................
Jake Rupnik» Sheboygan, Wis.-.
Mike Krultz, Willwd, Wis.........
KUrich, Detroit, Mich.....
Jacob Roiič, Milwaukee, Wia________
John Krebelj, Cleveland. O.........
Frank Zaitz. Chicago, III. __________
Frank Cesen, Detroit, Mich. ______
John Matičič, Luzerne, Pa.........
John Vitez, Detroit, Mich. _________
Tony StraiiAar. Windber, Pa.......
Kari Trinajsti«, Cleveland, O.....
Anton Ausich, Woodward, Iowa....
John Rak, Chicago, III. ................
Prank Raule. Formt City, Pa.....
John Terčelj, Strabane, Pa. ........
Frank Kumerdaj, St Michael, Pa. Bartol Yerant, W. Allquippa, Pa.
Mary Fradel, Utrobe, Pa...........
Ignac KoUr, Sheldon, Wla.__________
Joseph Snoy, Bridgeport, O.........
Zakoviek, No. Chicago,
"'«»b -..................................
Hartz, Buhl, Mina. ............
James DHcIera, Gowanda. N. Y. Marko Tekavec, Canonabuigh, Pa.
Skupaj ...........
Pw^njl Izkaz
se priobči v listu apel v smislu na konferenci podanih sugestij. (Bil je priobčen v 1132. štev. Proletarca.)
Razno.—Ban pravi, da smo na zborih in na konvencijah .opod.H:|p0dp0rnih organizacij, poseb-
1......... l9 no na konvencijah SNPJ., spre-
6' jeli mnogo resolucij. Toda kaj hočejo resolucije, če pa se nanje takoj po konvenciji pozabi. Bilo bi dobro, če bi naši somišljeniki na konvenciji vpli vali, da se uvede v dnevni red za seje tudi točka: "Razprava k resolucijam prošle konvencije" ali kaj podobnega. Smrekar in Terčelj se strinjata s sugestijo.
V razpravi o agitaciji za ja-čanje soc. stranke in JSZ. pra vi J. Cesnik, da je treba pridobiti somišljenik«, ako lokalne strankine organizacije ni, za člane at large. Plačajo $1 na leto strankinega asesmenta, kar je malo. K tej točki govore še Fradel, Zornik in več drugih.
Zornik sporoča, da bodo 1-meli 4. julija na Herminie slavnost 26 letnice SNPJ. Zatem čita Iz New Leadra o Tom Moo-neyju in Billingau, za katera
Neimenovan, Fr. Bizjak, John Rebol in Neimenovan, skupaj $7.30. Skupaj nabranega $83.60. Vsota je bila nabrana za pokritje stroškov najemnine in tiskovin Bloka SNPJ. Skupnih stroškov je bilo $7.60 preostala vsota gre v podporo Proletarcu.
Canontburg, Pa.: Po 50c: Marko Tekavc, Alex Osek in Peter Petemel;'
splošnem, ne samo v zavarovalnine svojih organizacij. Svetuje, da naj bi vse naše organizacij« podajale poročila ne sa mo o svojih financah nego o vsem drugem svojem delu vsake tri mesece. Na ta način bi
tacijo res privlačnejša kakor prejšnja in je s tem dan pogoj, da se bo število naročnikov hitreje večalo. Velika pridobitev za list je tudi angleška stran, ker mu bo ta pridobila čitatelje med mladino.
Glede sedeža prihodnje konference je sklenjeno, da se bo vršila v Newburgu v slučaju, da se tam med tem ustanovi klub JSZ., 6e pa ne, bo prihodnje zborovanje v Clevelandu.
Zborovalcem je pojasnjeno, da je klub v West Parku začasno prestal deloma vsled brezposelnosti, ki mu je odvzela nekaj članov, deloma vsled drugih ovir; je pa upa-
FRANK MIVŠEK
Coal, Coke aad Wood.—Gravel WAUKECAN, ILL. Phone 2726
SS IIHII»l»IMH»«»»»MO
' "The MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialistični dnevnik. Naročnina. $6.00 aa celo leto, $3.00 sa pol leta in $1.80 aa tri meaece.
Naslovi 835 Juneau Arm. MILWAUKEE. WIS.
4 4
3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1
po 26c: John Troha. Jos. Sostarich in! lahko primerjali aktivnosti ene Justin Martinček; Frank Samsa, 10c,l organizacije ,k drugi, kar bi
skupaj $2.36 (poslal Marko Tekavc). brfkon« povzročilo dobrohotno
Chicago. III.t Justin Saitz, $2; po|u. „ * ' , . . . .	.
$1: Frank B«jak in Član kluba treh, * .koriitno tekmovanje mušketirjev, skupaj $4.00.
Milwaukee, Wia.i Jacob Rožič, $2;
M. E. Soatarich, $1, skupaj $3.00.
Springfield. IH.t po $1: John Gor-šek in Frank Krmelj, skupaj $2.00.
Detroit, Mick.: Andrew Semrov, $2; Jos. Klarich. $1.80; do $1: Loui>
med njimi.
Tajnik Franceskin poroča, da je v blagajni Konference $76.46. S temi sredstvi se sicer ne bi moglo nič posebnega za četi, a Je pripomoček. Obžalu-
rr Ä.Ä da "Molek"U ni "priti
69 86
$8 80.
Henderaoneille, Pa.: Albin Kartiič nik $1.00.
Laftrofce, Pa.t Mary Fradel, 60c. Nantlcoke, Pa.i Frank Kovach. 33c Luaerne, Pa.t John MatiČič, $1.40 Skupaj v tem izkazu $107.08 prejšnji izkaz $221.27, skupaj $328.-86.
na predavateljsko turo in upa, da se v tem oziru vseeno kaj stori. Poročilo se sprejme na znanje. Zorko dodaja, da se bo v bodoče treba bolj pobrigati, da pridobimo medse tudi tu rojeno slovensko mladino. A, Vehar je enakega mnenja. Lovrenc Frank pravi, da naj bi se društva večkrat združila za prireditev skupnega shoda, na
ČITAJTE "PROLETARCA*.
Vsaka številka Proletarca vsebuje zanimive vesti, članke katerega bi se' povabilo dcib^ ter razne druge spise. Kadar govornike od kjerkoli in ob e-ga preči tate vi, ga izročite pri-¡nem bi «e lahko posktbelo še jatelju, da naj ga prečita tudi za «kak drug program, da ne bi on-	' bilo preveč enoličnosti. L.
Ako hočete biti
DOBRO ZNANI morate biti
ČEDNO OBLEČENI
in da sto čedno oblečeni, morate nositi
OBLEKO NAREJENO PO MEHI
iz čistega volnenega blag«
2= $25.00
John Močnik
6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Tel.: Rand. 3131.
yWWVWVWVWVWWWVWVMAA
VINKO ARBANAS
1320 W. lSth St., Chiacgo, III. Telefon Canal 4340 . . EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Irbera svežih cvetlic sa plate, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jareck, 401—131.» Street Tel. Whit i npr 323-R.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite »i dnevnik
"PROSVETA"
LUt stane sa celo loto $5.00, pol leta pa $2.90.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. LAWNDALE AVE.,
CHICAGO. ILL.
»»iw»mMMmnmiiMiMii
FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago» 111.
Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna doma2* jedila. Cene smerne, Potreiba točna. «MMM» M »«»»»« gmmmniM M
ii
»»♦HHHHHH******************
! DR. OTIS M. WALTER
J ZRAVNIK IN KIRURG
4002 W. 26th St.r
Uradne ure v uradu: Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvefor. TEL.: LAWNALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI . od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
I
j VICTOR NAVINSHEK
J 331 Greeve St.. Conemaugk, Pa. Trgovina raznin društvenih potrebfcin kot regalij, nreko-ramriic, znakov, kap, unlfornl, itd.
Moja posebnost je izdelovanje le>pih svilenih zastav; bodiai slovenskih, hrvatskih ali ame-rikanakrh, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov v«eh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA C.RAFONOL od
$30 Jo ln	«S
hrvatskih rekordov.
Moje geslo je: Zmerne cene in točna postreiha
Pilite po moj veliki cenik. Naročila poiiljam v vse kraj« Združenih driav. Za obilna ns-ročlla se toplo priporočam.
J.
..........................................Tf fttttttl...... iff............
POŠLJITE DENAR
POTOM BRZOJAVAI
MILLARD STATE BANK
3643-3646 W. 26th St al MilUrd Avenue, Chicago, III.
poAilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez poaeknih«treske* sa kraojav, bodivi v dolarskih ali v dinamkih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poitnem ure rt« v 3. do 5. dnfh, in to brez odbitka.	-
Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo «vedli ta izredni način potiljanja denarja popolnoma V vato korist Poslu k« «e ga, in nikoli v«< n« bonte na drogi način poiiljali svojega denarja v «Uri ► raj.
Nale brzojavne cen« so običajno nitje od poštnih cen bodisi katerekoli druge bank«. Z« pošiljanj« večjih vsot, vprašajte za naš« posebne cen«.
IDlfNE UREt
I e torek, srede in petek od t. s Je« rs j de i. popoldne: 1 > I t. sje	do 3. p„iHsa
URADNNE URE s po* del jok in šetrtek «d a jutra j do I. «vi
v soboto «d
PROLETAREC
Li t ua interese delavskega ljudstva Uhaja vsak četrtek
Isdaja Ju«oelovanska Delavska Tiskovna D. uiba, Chicago, 111.
blatilo Ju oelovanske Socialistične Zveae
NAROČNINA Zeiiinjtne države in Kanado, m celo loto 8.00; m pol leta $1.76;. »a ietrt leta $1.00 — Jnoaenuftvo: ta celo leto »3 o0; ta pol leta $2.00
Vsi rokopui in oglaai morajo biti y našem urad« nsj-poaneje do pondeljfca popoldne ta priobčite* ▼ 4teviiki tekočega tedna.
PROLETAREC
FttfclUfcad every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906
Editor Buainei
Manager.
_____Frank Zaits
Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.7*; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $1.60; Six Months $2.00.
Address t
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone Rockwell 2864
Rezultat dolgoletnega dela

Delavska stranka v Angliji ni prekonočni pojav. Postala j* to kar je v teku doijph let neumornega dela. Njene težkoče niso bile mč manjše kakor v drugih industrij al nih deželah. Njeni agitatorji so imeli enake sovražnike kakor drugod. Kdor domneva, da je bilo v Angliji laglje zgraditi močno delav> sko stranko kakor v tej deželi, je v zmoti. Res je, da so okolščine v marsičem v Angliji drugačne od tukajšnjih, toda bistvo je enako: Kot tukaj, imajo tudi tam delavce, ki produ-cirajo, in kapitalizem, ki jih izkorišča.
V Angliji so strokovne unije aktivne v delavski stranki. Delavska unija v Angliji je ti* strani delavstva ne samo v stavki — v vsaki stavki, nego tudi v politiku V Zedinjenih arzavah so unije večinoma "nestrankarske", politično "nepristranske", kar v praksi pomeni, da igrajo v roke politiki kapitalističnih sirank. Delavstvo v Zedinjenih drž^ah lahko prevara kak Smith ali Hoover z nekaj milijoni dolarjev agitacijskega fonda, da dere-jo za enim ali drugim, v Angliji pa ne izdajo niti milijonski volilni fondi, kajti delavec se zajeda, da je delavska stranka njegova in Delavstvo v Zedinjenih dr-Ikega novembra oddalo milijone kapitalističnim politikom. De-fava^va v AntflijjL juth je oddalo dne 30. m^ja t. rSEBI, to je SVOJI stranki za SVOJ program. V Zedinjenih državah hočejo delavci zmagati takoj, in da zmagajo—glasujejo republikance in demokrate. V Angliji je delavstvo gradilo svojo stranko ¿kozi desetletja \ veri, da enkrat GOTOVO;fcmaga. Tej1 zmagi se bolj in bolj približuje.
Jasi delavska stranka ni še dobila večine vsejM drugimi strankami, je v prošli vo-hiiii b i tkipriAia^ toliko ojačana, da je že prav P^u večine. DobHfr je največje število poslancev in je sedaj največj J^|A|kačja stran, ka V Veliki Britaniji. V sv^fl^rstah ima ljudi, ki so sposobni za najvgtUMa mesta v državi. Ima organizacijo, na katero se njeni poslanci v boju proti torijem, imperializmu in militarizmu v vsakem slučaju lahko zanesljivo opirajp. -Ima program, kakršnega potrebuje ne le Anglija, ampak ves svet. Zmaga delavstva v Angliji je zmaga, ki bo ugodno vplivala tudi na delavsko gibanje v Zedinjenih državah. Argumenti delavskih vodij okrog A. F. of L., ki nasprotujejo zgraditvi delavske stranke, se razblinjajo. Tok časa jim izpodkopava tla. - Delavstvo v Angliji doaazuje s svojimi zmagami ameriškemu delavstvu, kaj lahko doseže, če hoče nastopati kot delavski razred. V novi angleški zbornici pripada skoro polovico poslancev delavski stranki. V ameriškem kongresu nima delavsko ljudstvo nikogar, ki bi mu ne vezala rok ta ali ona kapitalistična stranka. To sc mora spremeniti.
Problemi novega glavnega odbora 8. N« V. Je
. Glavni odbor, ki jo bil izvoljen na deveti redni konvenciji SNPJ., je od sedanjega pre-' cej spremenjen. Samo dvanajst sedanjih članov je bilo ponovno izvoljenih v iste urade; dvanajst je novih, eden pa je premenil urad.
Naloge novega glavnega odbora so velike. Predvsem—ohranitev organizacije na poti na. predovanja. Iskati je treba nov dotok članov — in ta je sedaj pretežno le v ameriško-mlovenski mladini. Konvencija je ta problem razumela in je izvolila v glavni odbor štiri reprezentante naie ameriško-slovenske mladine. Drug važen problem je, kako nnlecnu ljudstvu čimbolj koristiti z imovino jednote, ne da bi pri tem kaj trpela na varnosti in obrestih. Ta naloga je v smislu na konvenciji sprejete resoJu<?ije dana v prvi vrsti gospodarskemu odseku. Volja konvencije je, da SNPJ. oštane zvesta svoji načelni izjavi in svoji taktiki z ozirom na socialne probleme, ki se ne tičejo le njenega članstva, nego delavstva vobče.
V glavnem Odboru niso zastopane stranke in bloki, pač pa članstvo jednorte. Jed not a pa je to kar je bila v prošlosti,—svobodo
miselna, delavsko čuteča organizacija. Novi
glavni odbor ima mandat, da jo vodi naprej
v tem pravcu.
Odgovornost, ki so jo odborniki prevzeli, je velika. Konvencija jim je dala priložnost delati složno. Izvolila je odbornike, ki imajo več ali manj enake misli in nazore, zato jim ne bo treba tratiti čaaa v malenkostnih prepirih. Svoje energije, vse svoje delo bodo lahko upotrebili jednoti v korist. Predvsem mora biti njihova pažnja, da phranijo harmonijo, da sklepajo sporazumno, in da svoje zaključke izvajajo s čimboljšimi rezultati. Ce se bodo ravnali po tem pravilu, bodo čez štiri leta prišli pred delegacijo z zavestjo, da so znali pravilno pojmovati menjajoče se razmere ter jednoto srečno privedli mimo pečin v varnejše toke.
Spmnanje in zmote
Primitivni ljudje, ki ne poznajo ovinkov življenja in raznih pripomočkov, s katerimi se ti ovinki krajšajo, odvajajo težkoče in zmanjšujejo zla, ki obdajajo človeka na vseh koncih in krajih, trpe največ mizerije ne da bi se tega zavedali.
Spoznavanje teh pripomočkov, s katerimi obidemo težave in ovire so največja umetnost, ki jih je odkril človekov ženij in ji pravimo taktika.
Nekoč je zašel nek bel človek na svojem potovanju po severu med necivilizirane ljudi in se je bil proti večeru izgubil. S pomočjo nekaj besed, ki jih je znal, je razodel svoj položaj nekemu domorodcu in ga naprosil, naj mu da prenočišče. Domorodec se je njegovi prošnji odzval in ga je povabil v svojo kočo. Na potu do koče pa je naš belokožec včasih pihal v svoje ozefcfjene prste, da jih je ogrel. Ko je domorodec to zapazil, ga je vprašal, kaj. da dela. Grejem si prezebljene prste, je odgovoril naš znanec. In tako sta šla naprej, dokler nista dospela do domorodčeve koče. V koči je napravil domorodec ogenj, pristavil neko jed, in ko je bila kuhana, je povabil tuj ca naj prisede. Tujec prisede in začne jesti. Toda jed je bila vroča, pa je začel pihati v žlico. Kaj delaš sedaj, ga je vprašal domorodec? Jed je prevroča, pa jo hladim. Kako to, pravi domorodec, ti pihaš vroče, da postane mrzlo, in pihaš mrzlo, da postane vroče. Marš izpod mojega krova!
Očividno je, da je smatral severni domorodec dejanje belega gosta za sleparijo, ki ga je tako razkačila, da ga je izgnal iz koče. In vendar ni bilo v pihanju vročega, da postane hladno, in v pihanju hladnega, da postane gorko, nobene sleparije. Ali razumevanje za severnega dppiorodca je bilo preteško, irt mogel zapopasti taktike, ki se je je-poslužil v dveh različnih pozicijah beli tujec z dvema različnima a vendar iz enega vira prihajajočima taktikama. Toda ne samo med primi tivnimi ljudmi, vsepovsod dobite ljudi, ki ne poznajo taktike; prav mnogo takih, ki ne poznajo taktike, obsojajo druge, ki jo poznajo in se je poslužujejo na različne načine z različnimi sredstvi, da se dosežejo uspehi.
Take ljudi ima vsaka stranka in vsaka stroka.	•; -
Kdo In ka) so progre-sivci
BREZPOSELNOST IVEČJI SOCIALNj PROBLEM
delajo usluge v*ekrižem, toda vzlic temu je možno, da počno nekaj, kar je škodljivo njim is organizaciji, katero zastopajo. Vpliva onih, katerim je vse sa-mo "¿pas"—igra—komedija— se je treba varovati.—K. T.
Senzacionalni proces v Nemčiji.
Umor Karla Liebknechta in Rože Luksemburgove pojasnjen.
fijar i ov / i »ri)
I,statistik o «apoel jenosti * industriji, "Kjer so d. ali preje trije, «Ulata s^a, dva. Na «•'•Srsfduk postajah ^ravi sedaj par ljudi to,iko dela kako preje pet. Na šelesnicah MM sama d,«b. J, aa^l*** 80.000 manj ljudi kakor pred loti, dasi ima s~Uj veijl Pernat. Stroj prihaja n. delavčevo mesto. N, ^ Be«. od pisarne do pisarna, a povsod jo onak od,ovor: Sodaj n. potrebujemo n,kofar. vse je napolnjeno Za-
toSia h,Pe,pose,nih L.jo več in več obiskovalce. Bela raste V parkihf ^'L1JET^ kakor senco Delovno mo* imajo, a n» kupca, ki bi jo rabil. Kdo bo rei.l t. problem? Ste i» koda J rasno
premišljevali?	_
Pokonvenčni
varjal ji je Podboj, ki je dejal, da je razlika v tem, da so Hrvatje na tej konvenciji skoro vsi komunisti, ki govore komu nistične govore in uganjajo
Dvorana SNPJ. v Chicagu, v	sto nepristranskega urednika, kateri se je vršila deveta redna Molek je sicer dober, toda je konvencija SNP3., je bila zelo "strankar". S takimi argument
SfntaS a iEo se je, da ni	ti so končno vselej izluščili Ko- svojo taktiko, večina pa Jim jo
nihče polagal kake važnosti na	bala-češ, da je nepristranski, j ne odobrava. Za nesoglasja
■	°	•••»•»	▲	m aH otiiini in
okrasje. Konvencija je bila j	•
uprta vase, ne v rože pod stro pom, na odru in po stenah.
med enimi in drugimi ni vzrok narodnost. Govoril je resnico. Nihče ni toliko agitiral proti
Richard J. Zavertnik ga na konvenciji ni "lomil", kakor so
*	mnogi pričakovali. Bil je stva-
Zunanji delegatje, ako niso	ren v svojih izvajanjih. Ni go-
prišli v Chicago dobro orienti-	voril pogostemui niti ne na dol-	^ ni_k<>
rani; so postali predmet besed-	g0 in široko. Odbor za pregled . *
nega bombardiranja ko hitro	dela glavnih odbornikov je (
so dospeli "na Lawndale".	vseeno dbbil priliko, da ga je Mnogi so se čudili, kako je
Prav je pisal Proletarec, ko je	grajal vsled njegovih prejšnjih camkar prišel v "progresivni"
dejal, da bo na tej konvenciji	sporov z večino upravnega od-; b|ok gaj so Ra komunisti ven-
lobbyistov kot še na nobeni.	seka. Richard je pozneje to dar zmerjaii v svojih listih na
Dominirali so oni z MJT bloka,	grajo spretno odmetaval na V8e pretege in v marsikakšni
ki so imeli pri rokah njegovo	druge, ki so jo enako ali pa še važni zadevi je bil na strani
pisarno in pa hotelski lokal,	bolj zaslužili. Vseeno, na kon razuma in proti intrigantom.
Dobro so bili zastopani poseb	venciji v Chicagu je bil druga-
no prva dva dni pred konven-	¿en Richard kot pa v Wauke-
cijo tudi v spodnjih prostorih	ganu. Vsi se učimo, dvorane SNPJ. - '
Pod gornjim naslovom s podpisom "Talpa" piše mariborska "Delavska politika" z dne 4. maja sledeče:
"V zadnjem času posvečajo vsi nemški in tudi drugi listi dolge kolone senzacionalnemu procesu, ki se je vršil pred kratkim v Berlinu. Državni pravdnik in eden najvišjih funkcijonarjev-juristov v Nemčiji Jorns je tožil časnikarja Bornsteina radi razžaljenja časti, ker je slednji obdolžil Jornsa, da je zatušal afero u. mora Liebknechta in Luksen-burgove. Pri razpravi se je Bornsteinu posrečil dokaz resnice in iz tožitelja Jornsa je postal — obtoženec.
Proces je z žarko lučjo ob-svetil dogodke, ki so se izvršili pred 10 leti. Sredi februarja 1919. 60 pripeljali aretiranega Liebknechta in Luksenburgovo v hotel "Eden", ki je bil sedež zveze najreakcijonarnejših nemških častnikov, še povsem ujetih v wilhebnsko miselnost. V noči med 15. in 16. februarjem so naložili oba na auto, odpeljali izven mesta, ju ustrelili,
Hrvatu Plešetu, kakor Hrvatje, -	.• i i
Sepič, Kučinič. Kimač, Vučelič	^P1' »» vrgl. v kanal
.	,	__... _ j Umor je organiziral častnik
i. več drug.h-ag.tual, pa so ^ ¿. £ ^ voditelj
strijskega Heimwehra, njegov pomagač pa je bil Pflug-Har-tung, ki je že^mrtev; morilec je bil Častnik Vogel, ki iivi danes v polni svobodi na Nizozemskem. Takoj po umoru je prevzel vodstvo preiskave Jorns ter jo je ne samo zatu-temveč je tudi omogočil
Če hočemo na gornje vprašanje pravilen odgovor, bi rekli, da so progresivci vsi tisti, ki streme izboljšati sebe in družbo, vsi tisti, ki se bore proti mračnjaštvu, ki gladijo znanosti pot med ljudstvo, ki se bojujejo za resnico in pravloo. ¿nJs'
Kar tukaj želimO, je odgovor na vprašanje, koga se smatra za progresivce recimo v S. N. P. J. 2e na njeni drugi konvenciji smo videli progresivni karneval in nekateri so hiteli zatrjevati^ da so to res resnični progresivci. V čem? Ali so aktivni v kulturnih organizacijah? Ali delujejo v naših naselbinah v smislu, da koristijo napredku? Kje pravzaprav so aktivni t Kakšna so njihova dela v prošlosti in kje M> najbolj pokazali svojo naprednost? Kdor mpre uganko teh progresivcev razvoz-Ijati, dobi v nagrado bušelj lanskega krompirja.
"Proletarec" na kon-venci|l 8« N. P. J.
Na prošli konvenciji je bil "Proletarec" večkrat omenjan—skoro v vsakem slučaju neprijazno. Pojavil se je tudi "podzemski" letak, v katerem anonimni pisci zatrjujejo, da nima niti 500 plačanih naročnikov. Iz takih obupnih vzklikov bi človek sklepal, da jim je hudo, ker jih ima samo 500, v resnici pa bi se veselili, če jih ne bi imel niti pet. Dasi jim privoščimo na svetu mnogo veselja, naša blagohotnost vendar ne gre tako daleč, da bi njim na ljubo znižali število naročnikov Proletarca na pet. Naš cilj namreč je najmanj pet tisoč plačanih naročnikov, in ko ga dosežemo, bomo ta cilj za par tisoč naročnikov povečali.
v	^^^^^^^^^^^
AFOR1ZEM. v '
Kjerkoli «e človek bori za pravico, resnico in svobodo, je nas sobojevnik. Ce je poražen, smo mi poraženi. Ce zmaga, je to tudi naša zmaga. Vsi borci za pravičnejši družabni red vseh dežel smo bratje z enim ciljem.
......................šal»
Napaka s C a*i n ka rjem je^ d aj etf 1a v n *m krivcem pobeg, preveč pod Turkovim vplivom. I Obenem pa je glavni štab ii 2e pred waukeganako konven- hotela "Eden" lansiral v časo-icijo ga je Turk svaril, da "gli- pise vesti, da so Liebknechta Težko vlogo na 'konvenciji je ^ajo socialisti za njegovo služ- ubili vojaki, ko je hotel pobeg-imel Anton Družina. Poslalo	SVetoval mu je, da naj bo niti, Luksenburgovo pa da je
na konvenciji v Waukeganu razjarjeno, rodoljubno berlin-kolikor mogoče nevtralen, pa < sko občinstvo linČalo. UUf tuutt v «»K.voav...	| mu komunisti ne bodo streglii Jorns se danes izgovarja z
jo. Turk je bil prepričan, da Se Družina ni počutil doma. po mandatu predsednika. Ali jalovim izgovorom, da mu je ima mandat že v žepu, in s te- Njegove težnje so se spajale s prav zej0 nevtralen le ni mogel, to dejanje narekovala ljubezen ga vidika je sestavil "provizo- težnjami "progresivcev", a biti, in tako se je pojavil proti do domovine; vsi napredni
menda se mu je navsezadnje njemu progresivni kandidat Nemci in tudi sodišče pa se je zazdelo, da tudi med njimi ne Jernej Hafner. Pred to "kon- postavilo na stališče, da taki ix-bo našel pokoja svoji zbegani ; Vencijo je Cainkar šel še glob- govori prav nič ne drže.
"Turk mora postati zopet
glavni tajnik," je bil klic pi-	ga je za delegata eno angleško
semske in ustmene agitacije	poslujoče društvo v Collinwoo-
mnogo tednov pred konvenci-	du, toda v "angleškem bloku"
rična" pravila^) Tudi par drugih upravnih/odbornikov je z gotovostjo računalo na tak iz id. Ko se je M. J. Turk po štetju glasov odpomogel, kar je vzelo blizu dva dni, je dejal, da je bila konvencija velik špas in da je kandidiral za špas. Prav je, da se človek tolaži, kajti življenje nudi polno ne-prilik, pa ni prijetno, da bi vse sprejemal z okusom grenkosti. Toda ako bi res vzel vse skupaj za špas, je to drag špas, kfcjti SNPJ. ne bi smela nikomur biti "špas", najmanj pa tistim, ki se ji ponujajo za vodnike in upravitelje njene imovine.
e
Nemalokrat pred konvencijo smo od MJT lobbyistov čuli, da bo treba na Zavertnikovo me-
— — ------ ■---- »	»	—	T VIIVIJU J V V/I.I1IHM» uv< u«/
duši. S konvencije je šel naj-1 ]je pod Turkov vpliv—prepri brž zelo razočaran, kajti veči-!ianf da je to zanj najboljše. no svojih govorov, ki si jih je Ta vpjiv je mn0g0 zakrivil, da
bil zamislil, ni govoril in čaka-	........
jo ugodnejše prilike, katere pa
Ta proces je treba uvrstiti v verigo tistih procesov, ki so pokazali. kako krivična in kako
skoro gotovo ne bo, kajti tudi
v uradu ni bilo potrebne har- izrazito razredna je bila nem-njonije in discipline. Te vrst« ška justica v prvih povojnih le-neodločnost vpliva uničevalno, tih. (N. pr.: Feme-procesi.)"
Družina ne pride na prihodnjo Taktika "vrtanja od znotraj" konvencijo več tisti kot je bil demoralizira. Ljudje so lahko Agitirajte na čikaški. Človek ima oči, da dobri, z vsakim prijazni, lahko "Proletarca1 gleda, ušesa, da posluša, in razum, da misli.
za razširjenje
' Delegatica Sofija Vučelič iz vzhodnega Ohija, navdušena komunistka, se je v enem nagovoru konvenciji pritoževala, da slovenski delegatje mrze svoje hrvatske brate. To je baje razvidno v vsaki razpravi, v kateri sodelujejo Hrvatje. Odgo-
NAGAJIVA "RIBA"
tt
Mile Klopčič:
Kitajske pesmi
Vojaška.
Vojak, ti si moj dobri brat, Vojak, ti si moj dobri brat, kedar si brez orožja.	kedar marširaš z mano.
Svoj ščit predam ti za napad, Car nama poveljuje, in sem ti kakor bratu brat. žene so nama tuje. Vojak, ti si moj dobri brat, Vojak, ti si moj dobri brat, kedar si brez orožja. ,J	aeaar marširaš z mano. «
Vojak, ti si moj dobri brat, kedar čohniva mrtva. Raz bambus opica kriči in solnce nama žre kosti. Vojak, ti si moj dobri brat, kedar čohniva mrtva.
ZMAGOVALEC.
Sovrag pobit! Zmago lahko razglasim. A v mojih prsih zeva rana. 2ge. Drhtim. In vendar—v desno črni prapor zavihtim in prek večernega bojišča s svojim psom hitim. Ce pes sovražnika zagleda, zarenči. Pokažem plen, ki pred menoj trohni: Zri njih trupla, če te glad davi! Napij se njih krvi .... Pes skoči vame in njegov pogled mi govori:
TI!
In liže .,. in sesa iz moje zevajoče rane.
Zdaj s črnim praporom in psom grem čez poljane
v nove dni.
Stari Silos (govori som s seboj): O, te počakaL* boi se izmuznila, pa če ie tako vlečeS/—Nak, ne hoD vorniki palice, nef Ribica, ribica, ti velika ribica, te kako se ml cvreč in pečeš v ponvi. Mmmm, to bo več$W
WILHELM HASENCLEVER:
Zakoni se bodo sklepa* pall v nebesih
Kaj je na pro-
Ob 16:30
Magdalena: Stari očka! Ta korak moraš resno premotriti. Od 6eaa pa boš iivek
Ljubi Bog: Naredil bom tn-
Daleč bi naa vodilo razmotri- "last" tu skoraj predaleč, za vanje o vzrokih takega pošto- kaj ti predmeti «o takorek; č panja. Zadostuje pa, da se res deli osebe; kadar umrje člo-tako postopa in da se očitno vek, se tudi ne ločijo od njega, mora tako postopati. In to se ampak se z njim sežgo ali po mora tudi vjeinati s pravnim kopljejo.
mišljenjem ne le posameznih Sicer je bila lastnina vseh zakonodajcev, ampak širših primitivnih nlemen komunistič-krogov, na katere so vse javne na/ Na to se je dobro vča i uredbe po svojem značaju ka- spomniti, ker postopajo zago-
pitalistične, mora biti duh večine zakonodajcev kapitalističen, ker bi sicer uvedli splošno drugačne uredbe. Ce torej s tem duhom vendar kršijo uredbe, ki se vjemajo z njim, mora biti pravna zavest, ki zahteva take kršitve, tako močna, da bi postalo zakonodajcem lahko nevarno, če je ne bi vpoštevali. To se pravi, da prevladuje v širokih slojih profitu sovražno
(Začetek I. dej).
V Neaačiji je izila pod zgornjim naslovom komedija, katere ▼prizoritev pa ao zabranili. Prav tako je radi a je nastal velik kulturni boj, ko so služabniki božji pod vodstvom Camilla Castiglionija zmagali nad Hasencleverjem in ko se je njegova veseloigra tudi v Avstriji prepovedala uprizoriti.	F. A.
(V salonu elegantne dame. V dekoracijah so umetniško prepletena nebesna znamenja. Stropna razsvetljava obstoji iz zvezd-lučic; veliko ogledalo predstavlja solnce, svetilnik i-ma postavo meseca. Gobelini in stenske slike kažejo stvar-jenje sveta. * Telefon na mizi ima obliko kače, radiozvočnik pa obliko peklenskega brez-dna. Sveta Magdalena v modernem oblačilu in pozi, stoji pred ogledalom in si pomerja obleko. Služabnica s krili na hrbtu ji pomaga pri tem. Po sobi so razmetane škatlje, v kateri je bila prinesena obleka in klobuki.)
Magdalena: Moja postava je še vedno lepa. Morem se pokazati ljudem. Recite krojači-ci, da pridem jutri k pomerja-vi. Je drugače kaj prišlo?
Služabnica: Juvelir je oddal tole šatuljo.
Magdalena (jo odpre in vzame iz nje umetniško izdelan svetniški ven c v obliki glavnika. Postavi si ga na glavo in črta ceno): Zelo le** toda mnogo predrag.
Služabnica: Glavnik pristo-ja milostivi gospe izvrstno.
Magdalena: Res?
Služabnica: Milostiva, morete se pogajati radi cene.
Magdalena: Bom poklicala. Pospravite stvari skupaj. (Vzame slušalo. — Služabnica odnaša medtem škatlje in kartone.) Centrum 72.100. Gospodična, zahtevala sem centrum! Je tam Mayer in Wachsmuth? Gospod Mayer osebno? ... Tu sveta Magdalena. — Poslušajte gospod Mayer, svetniški venec mi zelo ugaja. Bila je to originalna zamisel. Toda cena! Nemogoče. Odkod naj vza-l mem denar? Vi pozabljate,
Magdalena: Pri zadnjem večjem dogovoru mi je bilo obljubljenih 20%.
Sv. Peter: To si že dobila.
Magdalena: Toda ne zaleže-
jo.
Sv. Peter (v dvomu) : Kje naj vzamem denar? Sveti Frančišek hoče tudi živeti. Angelji me stanejo celo premoženje. Naša popravila gredo v milijone.
Magdalena: Poglej Peter-ček, jaz moram imeti videz dostojne dame. Pri nas mora biti vse popolno. Eno obleko ne morem nositi dve leti. Kaj veš Ti, -koliko stanejo klobuki? Vprašaj enkrat sveto Terezo. Jaz moram nastopiti tako, ka kor se spodobi.
Sv. Peter (odpre svojo aktovko) : Poravnali smo za Te na novo dvoje računov od krojača. Tvoja poraba parfuma je o-gromna. Vsak mesec porabiš novo garnituro spodnjega perila. Ti nas uničuješ.
Magdalena: Potem ne smete napravljati žensk za svetnice.
ropu.
Iz tega še ne sledi, da so mase že pripravljene porušiti kapitalistični sistem in odpraviti profit sploh. Množice kriče večinoma le proti "prekomernemu profitu", oa si same niso na
Magdalena: Hoče3 poslušati godbo ?
Ljubi Bog: giamu ?
Magdalena (itil) korali.
Ljubi Bog: Izključeno.
Magdalena: Ob 17. uri. I-grokaz: Prehod Judov skozi Rdeč>e morje.
Ljubi Bog: Traja predolgo. (K sv. Petru). Je prišlo kaj pošte ?
Sv. Peter (odpre aktovko) : Dizertacija nekega študenta teologije iz lleidelberga.
Ljubi Bog: Tema?
Sv. Peter: "More ljubi Bog dopustiti v ¿;voji vsevednosti, vsedobroti in vse pravičnosti hudobijo?"
Ljubi Bog: Ljudje imajo skrbi! #
Sv. Peter: Dizertacija se konča aelo zanimivo.
Ljubi Bog: Kako neki?
Sv. Peter: Bog ne more dopustiti hudobije. — Torej ne obstoja.
Ljubi Bog: Strela—Kaj še?
Sv. Peter: Generalna direkcija Marsovih kanalov prosi
za podaljšanje koncesije.	__________________
. Ljubi Bog (podpiše): Spre- ne bi niti storii, čeprav bi mo- Odpraviti, kar smatra instink-jemam.	gel. Usoda je ravnotežje sveta, tivno deloma že sedaj in kar
Sv. Peter: Nebeški vojni kori Vse pride kot mortTpriti.	bo bolj in bolj zavedno smatra-
Magdalena: Ce bi zato vedela, bi si bila danes kupila glavnik. ,
Sv. Peter: Gospod in mojster! Ali moreš poseči v lastno usodo, ako oddaš gospodstvo?
Ljubi Bog: Neumrljivi so neispremenljivi. Oni so preko-I račili mejo.
ko, kot moji kolegi Vrnil se bom v grad; cepil bbm drva in mišljenje in da se smatra pro gojil vrtnarstvo. Mislite, da fitarstvo za podobno tatvini in imam veselje igrati večno ljubega Boga? Gotovo, predsedujem vsem nadzornim svetom, sem častni doktor sleherne univerze in imam neomejen kredit. Borza se trese, ako jaz govorim. V istini pa vendar nimam nič pravice. Hočem i-meti mir. 2e samo dejstvo, da se v nebesih telefonira, mi zagrenja paradiž.
Sv. Peter: Posledice bodo strašne. Izbruhnila bo anarhija, ki nima primere.
Ljubi Bog: Dragi moj Pe-trus, čisto nič se ne bo izpreme-nilo. Tako, kakor se ni že od
vorniki kapitalizma radi tako, kakor da je bila kapitalistična oblika lastnine večna in da je zaradi tega hudodelstvo priporočati ali propagirati kakršno koli izpremembo te oblike.
(Konec prihodnjič).
ODPOTOVALI V STARI KRAJ:
Poslednje tedne so odpotovali v staro domovino sledeči naši ljudje: Tomo Cesar, novinar v Zagreb; Ivan Dovečer v Nedelicu; Alojz Janata s soprogo Marijo v Prago; Ana Kovačik v Stubičke Tolice; John Poupa s soprogo Ano v Prago; August Vitek v Poljano; Jan Ježek v Mihaljevac; Tomo Modric v Stari Grad;
IJnlerfranc z otrokoma Joai pom in Stjepanom iz liornych Hamru; Marija Mališkova z o-trokoma Stepanom in Josipom iz Budimpešte; Emilija Raffa-yova iz Trenčina; Josipa Gen-cova iz Koprivnice; Marija Pokorna iz Veliki Zdenci; Ferdinand Vrbata iz Videkiča; Fra-njo Kral iz Veliki Zdenci; Ana Kunič z deco iz Velike Mlake; Gizela Gabrič iz Gornje Bistrice; Ludmila Polaček iz Bjelo-vara; Josip Štimac iz Mašalu-ka in Josip Vondra iz Munije pri Ivanovem selu.
Vsi ti potniki so bili doprem-Ijeni odnosno odpremljeni skozi potniški oddelek Kaapar American State Bank, 1900 Blue laland Ave., Chicago, III.
ALI VAM PROLETAREC
UGAJA. v !
Ce ste dobili to številko na ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-rate redno prejemanje.
pošten in kje se pričenja nepošten profit. Ali kadar prihaja gibanje proti "profitarstvu" v tir, se mora prej ali slej obrniti zoper profit sploh in zoper sistem, ki je zgrajen na njem.
V mnogih slučajih imajo zakoni proti "ekscesivnim profi-začetka sveta. Le poglej en-'tom" bolj namen zadržati tako krat ljudi! Prav isti so, kot so «»banje, kakor res preprečiti bili v vseh časih. Ničesar niso, oderoštvo. Za nekaj časa^se ta pozabili in ničesar se niso nau- namen gotovo lahko ddtfeže. čili. Postali niso prav nič boljši Ljudstvo se je dalo že pogosto-in pametnejši. To je skrivnost, j ma preslepiti. Ali čas mora Vse drugo je filozofija, litera- priti, ko se izkaze neuspešnost tura in varanje. Trdi se, .da i-f takih zakonodajnih ukrepov, mam moč pronikniti v človeko- ir» tedaj je neizogibno, da stopi vo usodo. Kakšna zmota! Te- ljudstvo za korak dalje. Hote-nisem storil nikoli. Tega lo bo to, kar hoče socializem:
jasnem, kaj je to, do kod sega JosÍP Kastil v Mošance; Vaclav
Vožech v Trtic; Rudolf Kestl in Tilija Kestl v Mistko na Mo-rave; Frank Bohač v Temešvar na Rumunjskem; Anton Repka v Komin; Joseph Horak v Bil-nico; Josef Janda v Srebrno Goro; Peter Sklenka j Vašči-co; Jan Vaculjak v Breznik; Ignac Mendel v Necpal v Prie-vidzy; Josefina Fridrichhov-ska v Belušy; Matilda Svetič v Gospič; Anton Polak v Kuno-vec; Josefina Brezak v Novo Mesto; Nikola Milic v Milič se-lo in Franjo Krejči v Vrutak.
IZ STARE DOMOVINE SO
DOSPELI: Marija Babinska iz Mali
ga
NEVESTE V JUNIKI
bi morala vedeti, da je dobra gospodinja le ona, ki so ji znani principi dobrega zdravja, diete, čigtobe itd.
TRINERJEVO GRENKO VINO
je vedno vaš najboljši prijatelj. Ako ga imate vedno pri roki znači odstranitev slabega apetita, zaba&anosti, glavobola, nemirnega spanja in splošne utrujenosti. "Chicago. 22. aprila. Zelo sem zadovolina z uspehi Trine r-jevega grenkega vina. Moj mož rabi vašo znamenito toniko in se počuti izvrstno. Mrs. F. White." V vseh lekarnah. Brezplačni vzorec od Jos. T rine r Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC.
Ime ...................................................
Zdenci; Josefa Vlčkova z de- Naslov ..................................................
co iz Ivanova Sela; Františka Mesto......................).._ Država............
se nahajajo v gibanju. Angeli zahtevajo osemurnik. Nočejo imeti prav nič slabše od ljudi. Sveti Avguštin se pritožuje, ker se daje svetemu Antonu prednost. Pri zadnjem sprejemanju ni imel dobrega mesta.
Ljtdbi Bog: Sveti Avguštin
lo za poseben način tatvine.
Sv. Peter: Tvoj slučaj je bilj naj b(> le^iho se tako živi
prav tako nenavaden.
Magdalena: Toda je napisano: "Njej je veliko grehov odpuščenih, kajti mnogo je ljubila."
Sv. Peter: Mi odpuščamo Tvoje grehe, toda ne Tvojih dolgov.
Magdalena (se vsede razpo-sajemo v njegovo naročje): Peter, jaz Ti moram dati poljub.
Peter (prestrašen) : Ali čuj! Ljubi Bog more priti vsak tre-notek.
Magdalena: Kje je vendar?
Peter: Preje mora končati svojo partijo golfa.
Magdalena: Ne bom šla prej proč, dokler mi ne poplačaš
i To ni odprava privatne lastnine. ki je ni najti v nobene^ socialističnem programu. So cializem ni in ne more biti reakcionaren. Njegovi cilji niso V preteklosti, temveč v bodoč-1 nosti. Nazaj pogleda le zaradi Magdalena: Toda,'kaj bo z t#ga, ker daje zgodovina nati; nami, ako nas odsloviš?	ke za bodočnost. Ti nauki so
Ljubi Bog: Vi greste z me- dragoceni in potrebni, noj. Rabim vas pri igranju - Družba brez privatne lastnine «e imenuje komunistična, in ^ker prihaja beseda komunizem večkrat v zvezo s socializmom, ¡ pomešajo nasprotniki radi vse v enem loncu in napravijo iz
U
(Konec).
Pojmi o lastnini
socializma in komunizma neužitno godljo.
Komunizem je bil na začet-
voSJ&I
da sem jaz dostojna dama. Da, mojih dolgov, to je bilo preje. Dostojna da-| Sv. Peter: To je zadnjikrat.
ma nima nikdar kredita. Kaj pravite? Mislite: torej? Vi se .motite. Jaz vem za odgovor. Stavim Vam predlog. Vi veste, da vodim veliko gospodinjstvo. Navzoča sem pri vseh sprejemih v nebesih. Imam literaren salon. Najslavnejši politiki se kretajo pri meni. Hočem Vam nekaj reči, toda ne govorite o tem. Danes pride k meni ljubi Bog na čaj. Da s svetim Petrom. Pričakujem go-
Magdalena (ga poljubi) : Hvala Peterček! Hočeš pelin-kovca?
Sv. Peter: Daj mi raje vviski-ja.
Magdalena (mu nalije) : Kaj je novega v nebesih?
Sv. Peter: Mnogo jeze, pravd, spomenic rn, prošenj.
Delamo noč in dan. Ljudje ne Revoiucije se vodijo proti meni.
vedo, kako se imajo dobro.
Magdalena: Kaj praviš k temu?
Sv. Peter. Naprosil me je, da
kot on, se ni pritoževati.
Sv. Peter: Mojster, ampak sveti Avguštin ima zveze z časopisi. Biti moramo previdni, bridgeja.
Ljubi Bog: Sit sem tega. Že i mnogo tisoč let sedim tu na . tem namišljenem prestolu, na katerega me je postavil splošen človeški plebiscit. Name se
zvrača krivdo, da sem ustvaril	--
dolino sveta in se me dela od-1	(Nadaljevanje).
govornega za njene slabosti in profit je kapitalistični način ku ljudske zgodovine, ki je ta nepopolnosti. V istini pa je pridobivanja. Priznan in sank- krat, ko se je odigravala, ni za-
čisto nasprotno. Ljudje so me cioniran je in časten. Ce je to znamoval noben historičar _
ustvarili. Nesposobni za to, da na£elo veljavno, je nelogično Znanstvena raziskavanja pa {MflPIP bi sami sebe vladali in nezmo- kaznovati njega izvrševanje, potrjujejo, da so vsa plemena žni živeti brez iluzij, so v meni ce je profit, to se pravi dobi- v dobi divjaštva in deloma tudi
ček brez lastnega dela, sploh v dobi barbarstva živela v ko-moralen, tedaj je težko razu- munizmu. Pojm privatne last-meti, zakaj naj bi bil moralen nine je bil prvim pradedom e-v enem slučaju, v drugem pa nostavno neznan. Osebna last ne; in po kakšnem načelu naj je bila le to, kar je bilo naj-se določi meja med legalnim in tesneje spoieno z osebo samo. nelegalnim, med pravičnim in Se danes obstaia osebna last nepravičnim profitom? Določ- nekaterih Avstralcev le iz ta-ba se lahko napravi, toda le kih predmetov, ki jih nosijo na svojevoljno, nikakor pa ne dru- sebi ali pa vsaj s sabo, iz okras-gače. Če je deset odstotkov kov v ušesih v nosu in v poštena obrestna mera, zakaj cah, iz živalske kože, ki nado-ne enajst? Smisel profitnega mešča obleko, iz primitivnega mojem in z mojim imenom. 8istema je zaslužek brez truda, orožja. Pravzaprav sega izraz
in povsem logično kolikor mo
Oglašajte priredbe podpornih
ji „	.	J v0
društev, klubov JSZ. in kulturnih ter vseh drugih naprednih
>„ ' .v»-
organizacij v "PROLETARCU".
>yA
utelešili višje bitje, ki naj u-streza njihovim potrebam. Tolikokrat se je že dokazala potrebnost mojega obstoja, da sem skoraj sam pričel verovati da sem potreben. Delam lep in dober obraz k slabi igri. Jaz vladam. Sedim tu zgoraj, spre-jjemam, podpisujem akte, pustim se interwiuvati in slikati. Moja oseba služi kot pretveza za najneumnejše pravice človeštva. Vojne se pričenjajo v
Vsakovrstne tiskovine izdeluje
ATLANTIC PRINTING 6 PUB. CO.
♦
2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL.
PROLETAREC
se tiska v nasi tiskarni.
spoda vsak trenotek. Ve-ste, sem dobra reklama za pridem sem. Javiti mi hoče va-Vaa, Torej mislite, da se žno sporočilo. Mislim, da nekaj bomo zedfnili? Dobro. Ob- ni v redu. (Za pozonščem zadržala ga bom začasno. (Obe- done fanfare. Zvezde na stropu si aiušale). Sveta Ivana se bo se razsvetle, prav tako ogleda-jezila če ga bom pri prihod- lo in senčnik, ki predstavljata
njih sprejemnih ceremonijah tiosili/
Shiifcanica (javljajoč): Nje-gova ekselenca, sveti Peter.
Magdalena: Prosim. (Služabnica pusti sv. Petra vstopiti. Je prijeten starejši gospod v črnem suknjiču, z bfcjo bra-derirf zlatimi očali Ur z veliko aktovko, katero položi predse na miao).
v' Sv. Peteri Dober daq, punčka moja. Si dobre volje? i Magdalena: Petefrček, jaz •am nesrečna.	^ ?
Sv. Peter: Kaj je **£dart
Magdalena Denarja nimam.
Sv. Peter: Posli gredo slabo, ljudje ne plačujejo cerkvenih davkov. In če jih sploh plačujejo, tedaj odtrgajo polovico. Nala dr*m Je omejena.
solnce in mesec. Naenkrat po stane čisto svetlo.)
Služabnica (javlja): Njegovo Veličanstvo!
(Ljubi Bog vstopi. Oblečen je kot starejši angleški lord: športna obleka, kratke hlače, pipa v ustih. Brade nima po-t raščene, na giavi ima Učno čepico, a na svileni vrvici Ima monokel. Sledi *iu mali boy s perutnicami na hifc'u; v rokah i-ma paliee za igranje golfa.
Ljubi Bog a boyu>: Poatavi te reči tja v kot. Tako da »e-dai lahko grel! (Boy odide).
Magdalenas (a globokim po-klonom) Mojster! ,
Ljubi Bog t Pusti, puati Leni-ca. Sedaj smo sami. (Se vsede). Fletkano si napravljena. Zelo akusno.
Iz mene delajo, kar sami hočejo. (K Magdaleni:) Ozračie ima ušesa. Leniča, poglej, če kdo prisluškuje.
Magdalena (gre k vratom in pogleda skozi): Sveta Cecilija je odšla.
Ljubi Bog: Vi mi stojite bližje, zato sem prišel sem. Z Vami morem odkrito govoriti. (Si očisti pipo). Prestoli se ma. jejo. Nimam več veselja igrati vlogo, ki je postala že komična. Monarhija je odgospoda-rila. Moji kolegi na zemlji polnijo svoje kovčke. In ker sem končno zadnji predstavnik o starale državne oblike, ki se name, kot na najvišjo instanco sklicuje, hočem dati vzgled. Hočem, da se me upokoji.
Sv. Peter: Tvoja država ni od tega sveta, mojster!
Ljufci Bog: Ne varajmo se. Nebesa so politična institucija.
Sv. Peter: Ti ima! dolžnosti. Misli na milijone, ki na Te verujejo.
Ljubi Bog: Do cerkve ne mo-
goče večji zaslužek. Kolikor zna kdo pridobiti, toliko prido- i bi. To je gospodarski liberalizem, brez katerega izgubi ka-! pitalizem vsak smisel.
Ta sistem pa dobiva zlasti zadnji čas vedno več lukenj, vsaj teoretičnih, zakaj v praksi niso vse odredbe in vsi zakoni zoper profitarstvo tako hudi, kakor so videti na papirju. A-kademično pa je načelo privatne kapitalistične lastnine vendar hudo omajano. Tukaj se določajo maksimalne cene, ki jih sme prodajalec zahtevati za blago, tam se predpisuje višina dovoljenega prohta, pr' poveduje se nabiranje večjih množin tega in Onega blaga, skratka, na neki stopnji postaja profit nemoralen. Nekateri zakoni v tem oziru so zelo strogi; ne le da so kazni zelo visoke, ampak tudi njih posledice, izguba državljanskih pravic itd. «o enake, kakor pri kaznih zaradi takozvanih prostih zločinov, sramotilne. Jemanje
Potovanje v Jugoslavijo
rem imeti obzira. Ljudje bo^profita se postavlja tukai v e-do t\*di brez mene obstojali, 'no vrsto s tatvino in goljufijo.'
skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko.
Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas La potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Igpolnimo vam prošnja za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem.
Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja.
Od čaaa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajaj« ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke.
Kaspar American State Bank
ltOO BLUE I3LAND AVE.
CHICAGO. ILL.
DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH
HANS KIRCHSTEIGER:
POD SPOVEDNIM PEČATOM
(Aomam, poaloxtmtl t. A'.
(Nadaljevanje).
Morda je hotel zadeti škof dve muhi z e-nim udarcem. Z ¿upnikom Hercegom bi bil pridobil izvrstnega praktičnega gospodarja, 8 tem pa bi bil spravil tudi politično povsem nepraktičnega človeka iz dobre župnije, katero bi bil potem lahko izročil kakšnemu v političnih bojih izkušenemu ljubljencu.
Ali čisto brez kazni vendar ni ostal župnik ; izgubil je kaplana, ki mu ga je vzel škof. Hercogu je bil kaplan vedno čislan sotrudnik, torej sobrat. Več kakor dvajset let je sam izkušal žalostno kaplansko življenje brez ljubezni; zato je bil sedaj kot župnik kaplanom bolj prijatelj, nego gospodar. V tem je bil pravo nasprotje večine župnikov; kajti navadno je tako: Cim nedostojr.ejš« so ravnali s kaplanom, tem prevzetnejši je bil pozneje kol župnik. In tako se vleče težxa veriga hierarhične podrejenosti »r predpostavljanja že pri nižjem duhovništvu skoz- stoletja ob enoličnih korakih spetih a^g. ne da bi izgubila količkaj od svoje teži.
Zato se je čutil srečnega v^ak kaplan, ki so ga poslali za pomožnega gospoda v Gos-pojno. Tudi če je dobil kdo pri izkušnji v semenišču odliko, se je vendar naučil praktičnega dušebrižja najbolje pri župniku Hercogu.
Zadnji kaplan, kmečki sin iz Gorske va^i, je bil tudi posebno vnet za življenje na deželi in za poljedelstvo, ter je porabil vsako prosto uro, da se je izobrazil na vzornem gospodarstvu župnikovem za dobrega gospodarja.
To pa je vedel seveda tudi škof; in tako ni dobil kaplan samo vabila, katero je od-^ klonil župnik, temveč odločno zapoved, da naznani zaradi bolehnosti svojo nezmožnost za dušebrižniško delo in da nastopi oskrb-niško mesto na škofovi pristavi. Tako je dobil škof oskrbnika, ki ga ni veljal več kakor jedilo, ker je morala država plačati skromno plačo za deficienta, dočim si je župnik tako prihranil vsako plačilo za svojega obskrbni-ka.	,
Na ta praktični način se je sploh rado izrabljalo državo, da je dajala potlačeni cerkvi doneske, za katere sicer ni bila odprta državna mošnja.
Sedem duhovnih pisarjev in tajnikov je delalo na škofijskem dvoru, duhovniki so pisali v tiskovni družbi, duhovniki so delovali kot strankini tajniki, duhovniki so upravljali strankino hranilnico, duhovniki so nadzorovali škofovske delavnice, duhovniki so peli v stolni cerkvi; skratka, skoraj dol do hlapca in do čistilca škofovih čevljev so bili sami duhovniki v škofovski službi. In vse je plačevala brezbožna država kot uboge bolne defi-ciente! r
DežeJ|Tpa je klicala po duhovnikih. Občine so tarnale pred škofom, da nimajo druge službe božje ob nedeljah, da otroci ne dobivajo pouka, bolniki ne tolažbe; in duhovniški pisarji v konzistoriju morajo pisati zopet v škofovem imenu pisma, da je grozno pomanjkanje duhovnikov samo posledica slabih volitev; ako hoče ljudstvo duhovnikov, naj se pokaže vredno te milosti s klerikalnimi volitvami, s pospeševanjem katoliškega časopisja in pred vsem z obilnejšimi darili. Cele kope takih razvnemajočih pisem je šlo po deželi.
Tudi gospojinska župnija je ostala sedaj brez kaplana. Zaradi duhovniškega pomanjkanja ni mogel poslati škof pri najboljši volji nadomestnika za oskrbnika svoje posesti, da-siravno — kakor je odgovoril na prošnja župnika in občine — je krvavelo njegovo očetovsko srce.
Na plečih gospojinskega župnika je počivalo sedaj dvojno delo. Morda je bila to pravična kazen zato, ker je v svoji trmi odklonil dobrohotno škofovo ponudbo. Morda naj bi bila dobila župnikova priljubljenost v občini s tem prvi sunek. Kdo bi vedel? Izkušeni župnik je pač mislil to. Ali bil je mož, ki bi rajši mrtev obležal na bojišču dolžnosti, nego da bi bil bežal pred sovražnikom.
Seveda bi bil v takih razmerah lahko vesel, da je našel vsaj za dva meseca v duhovnem gospodu uredniku, mudečem se na počitnicah, začasno dušebrižniško pomoč. Ali rajši bi se bil zahvalil za to. Res da je sedel prečastiti gospod urednik rad v izpovednici; ali kmalu je zbral tam okoli sebe zopet znane stare tercijalke. Pridigoval je vsako nedeljo, sejal pa je pri tem plevel političnega sovraštva med župnikovo pšenico miru, in stari ljudje so trdili, da zna mladi duhovnik še krepkeje tolči po prižnici, nego v nekdanjih časih gospod župnik Suster. Pač pa je veledušno prepustil župniku šolo in dolga pota k bolnikom.
Po politični pridigi si je dovolil župnik omeniti svojemu gostu, da mu ne ugajajo taki govori na prižnici in da bi mu bilo ljubše, ako bi ostal gospod urednik pri evangeliju. Ta pa si je vzel polovico mastne race na krožnik in je debelo pogledal župnika; kako se more predrzniti navadni kmečki fajmo-ftter, da predpisuje kaj njemu, ki je študiral v Rimu in ki frzvriuje dušebrižje v mestu, pod škofovimi očmi? Kalil ai je &• polno kupico iupnikovega vina, pa je začel pravcato pridigo o pravih duhovniških «.olžnostih in o nalogi, ki jo je dobil od škofa; on ni kaplan, ki bi moral trpeti, da mu župnik predpisuje kaj.. On stoji v neposredni službi svete cerkve.
Pri tisti mizi, pri kateri je brala ^uharica nekdaj kaplanu Hercogu levite zaradi darilnih novčičev, je moral župnik sedaj mimo preuašati, da ga je ošteval njegov duhovni gost, kajti govoril je v škofovem imenu.
Samo v enem oziru se je prečastni gospod Avguštin izpremenil izza leta dni. Sedaj ni več gledal neprenohoma v nebesa ali pa na zemljo. Prilastil si je že gospodovalni klerikalni pogled, s katerim se prebada nasprotnika, somišljenika pa drži na uzdi. Znal je že tako gledati, kakor gleda kača plašno ptico. S tem pogledom je dosegel ravno toliko, kakor s svojimi ognjenimi govori. Samo tr-dokožnega župnika niso izpreobrnili ne pogledi ne besede.
Ali mladi duhovnik je zaznamoval v župniji lahko že dosti lepih uspehov svojega kratkotrajnega delovanja in jih je lahko poročal škofu. Očetova srčna želja: ustanovitev katoliško politične čitalnice je pridobivala vedno več tal. Gostilničar je bil naenkrat čisto katoliški, kajti čitalniški shodi so se morali vršiti pri njem in to je bila vselej dobra kupčija. Mlinar je hotel postati načelnik in tako dobiti pristašev, ki bi ga zopet spravili do županstva. Cerkovnik je bil ves navdušen za novi temelj cerkve; rad je prevzel mesto blagajničarja. Celo liberalni kramar je hotel pristopiti novemu društvu, ker bi smel tedaj na dan rašnjega telesa prodajati udom voščene sveče.
Zvečer je sedel župnik vedno sam v jedilnici. Gospod urednik je bil z očetom v gostilni, kjer je pripovedoval kmetom, kako grozno se preganja cerkev, in je razlagal, da je politična čitalnica edina pomoč.
Skof je sicer izdal prepoved, da duhovniki po večerji ne smejo hoditi v gostilno in te prepovedi se je držal duhovni gospod dobesedno tudi ob počitnicah. Večerjal ni z župnikom ob osmih, temveč se mu je moralo dati večerjo ob enajstih, kadar se je vrnil iz gostilne. Zato je morala seveda ostajati dekla, ki je trdo delala ves dan, po tri ure dalje pokonci, da je lahko prečastitemu gospodu odprla vrata ter mu prinesla večerjo. Saj je bila stara Micika poslušna in potrpežljiva.
in danes je obletnica nove maše, dan spomina na tisto lepo slavnost, ki je prinesla pred enim letom mlinarjevemu sinu toliko časti in denarja. Ta dan je hotel obhajati slovesno. V cerkvi je imel slavnostno peto mašo. 2up-nik je dal zaklati svojemu gostu na čast naj-mastnejšo raco, zvečer pa se je pri gostilničarju posebno velecerkveno politiziralo, jedlo in pilo. Mlinar je naročil celo kvintal za blagor politične čitalnice. Posli v župnišču pa so imeli danes posebno vroč dan. Pšenica je bila že zrela in bilo jo je treba pospraviti. Letno solnce je žgalo na polju. Gole, rujave roke so pometale snope na vozove, rdečelične dekle so jih naravnale, konji so neprenohoma bili z dolgimi repi po bodečih brencljih in voz za vozom je odpravljal zlati plod v visoki skedenj.
l udi Anka je bila danes na polju, še preden se je izhladilo ognjišče, ter je pridno pomagala.
Čimbolj žge solnce ob takem dnevu žetve, čim težje je delo, tem veselejši so halpci in dekle; saj je sad njih lastnega truda in njih kruh za celo leto, ki ga spravljajo z zadnjim znojem na varno pred nezanesljivostjo vremena. In po končanem delu se zvečer tako sladko počiva; najprej v pristavski sobi, pri vrču piva, ki ga je Anka na župnikovo povelje že tretjič prinesla polnega. Utrujena telesa prenesejo pošten napitek in tudi Anka je večkrat dobro potegnila.
Potem sledi še boljši počitek, spanje v izbah.
Samo dve še niste smeli spati: Anka, pa stara Micika. Dekla, ki je morala čuti nocoj, ker se je imela mlada montafonska krava prvič oteliti, je prosila Anko, naj ostane nocoj pokonci, da odpre duhovnemu gospodu, kadar se vrne in mu prinese večerjo. Ure so minevale, a ni ga bilo. Anka pa je bila tako trudna, in od piva, ki ga je pila nagloma, tako prevzeta, da je hotela dotlej le malo zadremati, samo malo. Odložila je gornje krilo, obesila ga je blizu postelje na stol, da ga lahko hitro obleče, kadar pride prečastni gospod, pa je napol legla na posteljo.
Gospod pa je izostal danes daljše kakor po navadi. O obletnici svoje nove maše se je pri oltarju nanovo posvetil svoji čisti, sveti nevesti cerkvi, zvečer pa je pridobil za blagor cerkve na pravila nameravane politične čitalnice, ki jih hoče vposlati visokemu na-mestništvu na potrdilo, zopet sedem podpisov.
V tem je Anka trdno zaspala in ogenj je ugasnil v kuhinji. Toda, ko se je kazalo že sumljivo pomikalo k polnoči, je moral srečni ustanovitelj čitalnice zapustiti ljube somišljenike, da pride še prav k večerji. Kajti po polnoči ne sme užiti ničesar več, da je lahko tešč za sveto mašo prihodnjega dneva. Tudi je bil že pošteno gladen in ni hotel župniku darovati večerje.
Ko je korakal čez ulico proti župnišču je bila ura na stolpu ravno dvanajst.
(Dalje prihodnjič.)
Pismo iz LJubljane
Papagaj pravi
jo jetniki po njem v kolobarju kot bi sedeli na vrtiljaku, ki se
■F.. ...	i * /i	| 11 • « • i«. 'počasi vrti. In na njem sede
Policijske prepovedi.—lenzura v kulturi.—Ljubljan- kot po ukazu nečesa neznane-
#	.. |ga in znanega, glave imajo
ska Univerza se bo imenovala Univerza kralja
Aleksandra L—Pogled na dvorišče jetnišnice.
K.—Ljubljana,
začetkom maja 1929.
Prvi maj je za nami. Kako smo ga praznovali? V znamenju policijskega ukaza, ki se je glasil:
"Z ozirom na to, da M v »a politična strank« raspuftčana in njihovo dalovanja ustavljano ter da M »n politična manifestacija prapovada-na, ja tudi vsakrina proslava prva-ga maja sabranjana.—Poaabno aa opozarja da aa V proslavo prvaga maja na smajo vriiti nikakršni ma* nifaatacijaki spravodi, obhodi, zborovanja, zabava in koncarti s govori ali braz govorov.—Iztotako ja prapovadano razširjanja kakršnih*.
koli prvomajskih latakov ali po-I O IVO, da Smo praV Z sabnih majskih spiaov. — Novina smajo pisati sa to priliko samo o strokovnih zadavah, nikakor pa na o političnih vpraianjih n. pr. o RAZOROŽITVI, DEMOKRACIJI itd.—Zabranjano ja tudi tiskanja listov z rdačimi črkami ali na rda-čaan papirju."
Zagrebška policija je izdala še strožja svarila. Pretila je poslužiti se vseh sredstev, da zatre morebitne manifestacije. V zjiamenju teh prepovedi je potekel prvi maj. In v zname nju rdečih nageljnov. Prepovedana je bila nošnja vsakršnih rdečih znakov. Pa so so-drugi zataknili v gumbnice rdeče nageljne ter hodili po mestu. Te rdeče rože so bile viden simbol, da delavstvo vztraja. In na stolpu cerkve sv. Jožefa v Ljubljani so ljudje v prvomajskem jutru zagledali plapolati—rdečo zastavo. Ponoči so jo bili neznani idividiji zataknili na stolpu. Očetje jezuiti so bili vsekakor začudeni, da vihra z njihove cerkve brezbožna—rdeča zastava.
V delavstvu je kljuboval-nost, saj po 40 letih prvomajskih proslav ni mogoče z de-Kretom izbrisati iz ljudi zavesti solidarnosti in borbe, za katero so se rodili v ta čas. Prvi maj bo kot praznik delavcev živel.
a
In kulturno življenje v Ljubljani? Kulturno življenje pri nas? — Na tem polju vlada
licija je prepovedala tudi to, ker "vsebuje odobravanje u-mora in ker žali verski in nrav-ni čut". Kadar se uprizarjajo vse drugačne stvari, spolzke in plitke meščanske burke, ni to žalitev verskega in nravnega čuta in se uprizoritev dovoli. Kadar pa bi morala iti preko odra umetnina kakor je Toller-jeva drama, takrat plane rdeči svinčnik in zapiše svoj: Ne dovoljujem.—Mesto rdečih časopisov in praporov—rdeči svinčnik. *
Spričo vsega tega bo razum-
občutkom poslušali "Himno slobodi", ki jo je za konec včerajšnjega svojega koncerta zapel mešani -zbor Glasbene matice s spremljanjem velikega orkestra. Skomponiral jo je dalmatinski skladatelj Jakov Gotovac na tekst dela "Dubravka" dalma tinskega klasika Gunuliča. V njem opeva dubrovniško svobodo. Ta himna svobodi se glasi: I liepa. o draga, o slatka »lobodo, dar u kom sva blaga vianji nam Bog ja do. Usroče iatini »d* naša sva »lava urasu jadini od ova Dubrava. Sva »rabra, sva slata, svi ljudski iivoti na mogu bit plata tvoj ¿iatoj lijopoti. S lobod o, slobodo !
Orkester in mešani zbor Matice sta izvajala to himno svobodi s tako silo in vzmahom, da nas je prešlo vprašanje: Čudno, da niso to prepovedali? Zakaj bilo je, kot bi vstal ves rod ter zapel svobodi. Le jetniki pojo lahko tako po svobodi.
a
sklonjene k tlom, in gredo, gredo, venomer, venomer, četrt ure, eno uro . do v celice.
navzgor. Češnja jim raste v dvorišču, zdaj je pomlad in češnja cvete. Vsa bela je krošnja njena. Morda preštevajo cvetne liste češnjevih cvetov. Vsak izmed njih že ve: Pet cvetnih libtov ima en cvet. Od
in potem gre-j daleč so jih prešteli: pet jih Tam spet hodijo | je . . . in venomer se ozirajo v
gor in dol. Iz dolgočasja meri češnjo, navzgor. Mimogrede, jo celice, s koraki, potem s sto- ko gredo v kolobarju, venomer, pali svojih čevljev. Petnajst kot na vrtiljaku/venomer . . . čevljev podolgoma, sedem čev-ln če pridejo v celice, splezajo ljev počez . . . Zjutraj, opol- k oknu in skozi mrežo gledajo
dan in zvečer in venomer: petnajst podolgoma, sedem počez . . . Brez zmisla . . . brez zmisla . . .
Zadnje dni pa se na spreho-
v nebo in slutijo pomlad. Tedaj verujejo, da se jim bo nekoč odprlo. Češnja jim je že zacvetela . . .
Mi vsi smo jetniki. Ob oknih
du po dvorišču ozirajo kvišku, stojimo, gledamo skozi rešetke Vidim, kako se jim zasveti be- in vemo: Nekoč se nam bo od-lina očes ob vsakem pogledu prlo. Češnje že cveto . . .
Večine, ki so jih dobili Iz urada odbora za Can-
odborniki S. N. P. J.
Izmed kandidatov v glavni urad in pa za predsednike odsekov, ki so imeli protikandidate, je dobil na deveti redni konvenciji največjo večino kandidat za podpredsednika Andrew Vidrich; na drugem mestu z večino glasov je Filip Godtna, na tretjem Frank
karjev spomenik na Vrhniki
Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki je prejel meseca maja t. 1. od g. Antona Jur-ca lepo vsoto $540, katero so zbrali rojaki v Detroitu. M»s centki nepričakovani dar je našo zbirko precej obogatil,
Zaitz, na Četrtem Fred A, Vi-^ odboru pa, ki se neprestano
der za gl. tajnika in B. Novak	trudi je nalil novega upanja zA
za bolniškega tajnika, na pe-	nadaljno delo. Požrtvovalnost
tem Ivan Molek, na šestem V.	naših rojakov v Detroitu zaslu-
Cainkar, na sedmem J. Vo-	t[ Vse naše priznanje in pohva-
grich, na osmem J. Goršek in	j0. Uverjeni smo, da ne priča-
na devetem Fr. Aleš. Dobili	kujejo nikakih slavospevov in
so glasov:	poklonov ter da bo nji* ovo ve-
Glasov se^e zadoščenje zavrhano z
Ljubljanska njeno vodstvo
univerza oz. je zaprosilo
kralja, da bi se ljubljanska u-~Lu(tvik Medv«i»ek ..............L.*l 103
niverza smela imenovati Univerza kralja Aleksandra I. Kralj je rektorju dr. Vidmarju v avdijenci to dovolil. Ta pre-krstitev se bo izvršila za proslavo 10-letnice obstoja slovenske univerze. Svoj čas so bile
Vincenc Cainkar za gl. predsednika .............................—*.......
Anton Garden,—....................
Cainkarjeva večina 29 glaaov. Andrew Vidrich za podpredsednika ..........................................
Joseph K uhelj	.................
■Vidrichova večina 78 glasov.
Fred A. Vider xa gl. tajnika........
Matthew J. Turk ........................ 95
Vidrova večina 39 glaaov. Blaž Novak za bolniškega taj..... 134
Lovrenc G radi še k ....................... 95
Novakova večina 39 glaaov. John Vogrich za blagajnika........ 126
129 100
152
134
Sem proti blokom v SNPJ. in proti vsaki politiki. Jaz sem na strani progresivnega bloka, ker je dober in pameten blok.
predvsem cenzura. V Šoštanju' univerze zavetje znanosti, dom in Velenju so hoteli vprizoriti Cankarjeve "Hlapce" in Cerk-venikovo dramo "Očiščenje". Oblasti so prepovedale oboje. Bržkone po stari formuli, "ker vstvarjajo razpoloženje, da se politične in socialne razmere v državi spremenijo". Cankar je napisal Hlapce, pokazal je kot nihče pred njim, da smo Slovenci hlapci, ki se uklonimo vsakršnemu biču, naj bo tak ali tak, samo da je bič. Nastavimo mu hrbet in pojemo Hosana. In še roko, ki nas tepe, poljubuje-mo. Cenzura—to je kulturno gibanje pri nas za sedaj.
Mesečna, redna mesečna revija "Svoboda" je izšla za maj v dvojni, obsežni številki. Zaplenili so jo, ker sestavki, pesmi in slike "gredo za tem, da se obstoječi red spremeni i. t. d. . . ."—Sestavki: povesti Gor-kega, Petzolda, Nexöja, pa Cerkvenika, Vuka, Cuferja, pesmi Seliškarja, Klopčiča, Culkovskega, razprave Kauts-kyja, Beera, ki so strogo znanstvene in zgodovinske. In slike — [ Glavno je v t>ej številki zastopan stari francoski slikar, močan v svojih karikaturah, Honore Daumier, o katerem so
0	priliki letoänje 50-letnioe smrti pisali celo slovenski listi —reprodukcije njegovih slik pa se zde policiji in pravdni-štvu nevarne. Dalje so še e slikami zastopani Käthe Koli-witz, ki razstavlja pravkar v Pragi z velikim uspehom in ki velja za največjo živečih žena. Mogoče pa je bila nevarna fotografija jeseniških delavcev "Svobodašev", ki so bili zaprti a so jih morali izpustiti ne da bi jih—žal—obsodili. Naj bo kakorkoli, literarno revijo, u-metniško opremljeno je oblast zaplenila. Cenzura . ..
Delavski oder v Ljubljani je hotel za 11. maja uprizoriti v narodnem gledališču (operi) socialno dramo največjega
1	nemškega živečega dramatika Emesta Tollerja "Rušilci strojev" v prevodu Mileta Klopčiča in v režiji Bratka Krefta, ki je lani uspel z uprizoritvijo Golouhove drame "Kriza". Po-
znanosti in velikih znanstvenikov.
Razne organizacije, občine, udruženja, zveze, trgovske, odvetniške zbornice itd. pošiljajo zdaj zahvalne brzojavke v Beograd.
Ljubljanska mestna občina pa je za 10-letnico univerze dovolila 20,000 dinarjev za nabavo rektorske verižice iz zlata. Stara navada starih univerz je, da posedujejo zlate verižice, ki jo nosi rektor v svečanostnih prilikah. Tako verižico hoče torej mestna občina pokloniti univerzi. Morda si pri tem domišljajo, da bodo s tem dejanjem pripomogli k izpopolnitvi univerze.
Zakon o univerzah pa še vedno ni sprejet in usoda ljubljanske univerze je vedno še tako negotova, kakor je bila vseh teh deset let.
a
Z mojega okna gre pogled na dvorišče ljubljanske jetnišnice. Vsako jutro se sprehaja-
140,000 oseb v Chic&gu plačalo vsaki po $5 v fond za svetovno razstavo.
99
119 79
Za svetovno razstavo, ki se bo vršila v Chicagu 1. 1933, se vodijo že dolgo priprave, ki »o zapopadene največ s publicite-to v listih. Pripravljalni odbor bi rad zbral kakih deset milijonov in več, toda delavci jih nimajo, bogataši pa se tu d: nočejo odzvati kakor odbor želi. Do konca maja je v Chicagu plačalo vsak po $5 v fond za svetovno razstavo 140,000 lju-
Vogričeva nčma 23 glasov. Filip Godina za upravnika ........ 142
Leo Zevnik..................-......... 87
Godinova veČina 55 glaaov.
Ivan Molek za uradnika ............ 129
Andrew Kobal	...............
Molekova večina- M glaaov. Fr. Aleah za predsednika gospo
darskega odbora_____________
Frank Somrak ....................
Martin Potokar ................... 25
Jacob Stonich ..................... 6
Alefteva večina nad vsemi tremi 9 glaaov.
John Goriek za nredsednika porotnega odseka ................119
John Underwood ...............«---- 84
Martin Stefančič ................... 25
Gorikova večina nad obema. 10 glasoa.
Frank Zaitz za predsednika nadzornega odseka .....................139
Fred Malgai ................................ 87
Zajcova večina 52 glaaov. Lzmed okrožnih nadzornikov je dobil največjo večino Geo. Smrekar, namreč 92 glasov, oa drugem mestu je Leksha z večino 36 glasov. Smrekar je dobil Izmed vseh i z vol j enilr odbornikov, ki so imeli protikandidate, največjo večino.
Izmed kandidatov v porotni odbor je dobil največ glasov Anton Šular (133), na drugem mestu je John Terčelj (12&) na tretjem Fr. Podboj (122) in na četrtem Frances Zakovšek (117). Značilno je, da so vsi štirje že pri prvih volitvah dobili nadpolovično veČino, d asi je bilo 15 kandidatov v porotni odbor.
V nadzorni odbor je dobil Albert Hrast 135 glasov, Mihael Pleše pa je moral na ožje volitve z Malgajem. Pleše je bil izvoljen s tremi glasovi večine.
John Olip, ki je kandidiral v gospodarski odbor,, je dobil 133 glasov, Jos. A. Siskovich pa je moral v ožje volitve s Somrakom, v katerih je Siskovich dobil 11 glasov večine.
Protikandidata nista imela D. J. Lotrich za drugega pod-! predsednika in dr. J. Zavertnik L za gl. zdravnika.
odkritjem- spomenika nagemu velikemu sinu Ivanu Cankarju.
Kakor nam poročajo prijatelji in čestilci našega pisatel-ja-velikana iz drugih mest Va-77 še nove domovine, je še tu in tam nabranega nekaj denarja za spomenik na Virkniki. Zato se obrača odbor tem potom do vseh onih, ki imajo denarne zbirke in tudi do vseh, ki mi* slijo četudi z prav malim zneskom počastiti spomin nesmrtnega delavca, da denar ko hitro mogoče pošljejo odboru zM Cankarjev spomenik na Vrhniki.
Po dosedanjih razgovorih • tukajšnjimi umetniki in stro-kovnjaki bo znašal približni proračun za spomenik Din 120,000 (okrog $2,200). Odbor pričakuje, da bo v naknadni zbirki pri domačinih dosegel prav lep uspeh, posebno veliko upanja pa stavi v tuk. denarne zavode. Vkljub temu pa ne bomo z domačimi prispevki dosegli omenjene vsote, zato prosimo še vse ostale rojake za ra-dovoljne prispevke.
Odkritje spomenika se bo izvršilo v letu 193o po želji Vas rojakov v času Vašega poseta stare domovine. Tako bo dana najlepša prilika tudi onim, ki dosedaj še niso poznali rojstnega kraja našega Ivana Cankarja, si ogledati krasote naše doline St. Florjanske. Dan odkritja spomenika naj bo najlepša in najmogočnejša manifestacija vseh njegovih častilcev. Isti dan popoldne se vrši tudi velika ljudska veselica na čast našim ameriškim rojakom v najidiličnejšem parku sv. Trojice, ki )e bila našemu pisatelju vir za mnoga njegova dela. Ob tej priliki si boste lahko ogledali hladni, skrivnostni Močilnik, izvirek Ljubljanice, enajsto šolo pod mostom, Ale-šovo domačijo v Razoru, Lind-verna in druge zanimivosti, o katerih je pisal Cankar. Gotovo ne poj dete mimo zadnjega doma, kjer snivajo večni sen Cankarjev oče, mati in ljubljena sestra.
Vsem dragim rojakom-daro-valtfem se še enkrat najtopleje zahvaljujemo in kličemo: Na veselo svidenje v poletju 1930 ob odkritju spomenika I
Za odbor: Slavko Vuk, tajnik; Franc Jurca, predsednik. Na Vrhniki, majnika 1929*
di.
.....................................MM»....................
"ZADRUŽNA BANKA V LUBLJANI,f
JUGOSLAVIJA, EVROPA
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA VSEM ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli
1.)	ap rajam a danar aa čuvanja kot vlof« aa hranilna knjižica ali lak oči račun, p: «ti najbol jiamu obra-Havauja.
2.)	poaraduja najcanajio daatava danamiti poltljk is Amarika v domovino ia «bralno. S.) poa rodu ja v v»ab gaapodartkib tu finančnih sadavah hitro i« pO can i.
Denar, ki •« namerava poslati t staro domovino, naj m nokaie sa račun Zadruftnt banke na Tka Amalgaa» atad Bank of Naw York, 11-16 Unioa Square, New Yerk, N. Y., istočasno naj M Z ad ruino banko o tefn ofc-rmti In nsroči izpJačilo.
Za kulatnoft poslovanja je le mr.ogj pHznalnth pieem ns raapolago. Obračajte ee v vseli potrebah «a •taH kraj na Zadruftne banka v Ljubljani, Mideittova ce*ta IS, Jugoelavia, Et ♦MMMMMMIMMMM»IM»Mf----------------
IMMIMMMIMMIMMMMMMM MMMMMMM»
Izlet u Jugoslaviju
Pesmi, poezije, igre.
Angleške knjige socialne in snantlvene v »«bine.
Prema prijavama koje le primio g. Cunardovi upravitelji naatoje da Ivan Krmpotič, ovogodiinji ljetni iz-1 popularišu izlete naših ise4jt*\iku u kt u Jugoslaviji» koji polazi &a veli-1 Jugosluviju i čin* sve moguče du na k i bizom Cunardovom ladjom »vuki način svoj« putnike zudovolje,----
AOUITANIA 7 jula biti če brojniji zato i šalju gosp. Krmpotiča sa Aqul- ROMANI, POVESTI, CRTICE nego ijedan dosudašnji. Ovaj izlet tiinij6m 7. jula, čija če biti dužnost	, IN OPISI.
I I ortobnini vodstvom g. Kimpo- da izletnike prati preko Liubljone do Albrecht Ivan. Srce, novele, vez. tlčakoji je jedan od »ajvještijih i I Zagrebu i Beograda. Pri dolasku u A|bum »lovenskih knjiševnikov ..«'•knanHih nutničkih pratilaca što j »»ari*, šlo če biti oko podiu- izletnici
če biti spio\«»|. Mi po kunardoM.M pra- (uredil dr. Janko Slebinger),
Knjigarna PROLETARCA
3639 West 26tJi Street, Chicago, III.
tt
Poučne in znanstvene knjige.
Romani, povesti, črtice in opiti.
.50
najiskusnijih putničkih pratilaca prelazi preko Atlantika. Gosp. Krmpotič je «proveo hiljade nutnika u ve-čiift i manjim grupama, na največ« njihovo zadovoljstvo, te je to svakako 1 jedan od raxloga zašto naši putnici radije putuju sa Cunard ladjama, ka-da ih prati g. Krmpotié.
Ove godili« mnogo našeg svijeta polazi na posjetu u Domovinu ualjed
tiocima kroz glavnije gradske nredje-le i pokazati 6* rm znamenitije prizore ove vHike svjttske varoši. U večer putnici produljuju tvoj put na specijakmm vozom za Ljubljanu, te onda za Zagreb i Beograd. Vlak pu-tuje k:oz najlepše predjele švajcar-skih, austiijskih i slovenačkih alpa,
toua ko naši u starom kraju sve vUe 1 kojima u svijetu nema ravnih, računaj u na američki turizam i na P«*to Cunardovo udruienje, pored mnoge načine putnicima izlaze u «u- K Krmpotiča zaposluje i mnoge dru-
ge naše ljude, ko j i su speci jaliste u ovom poslu, to se je nadati da če se ito viie naših zemljaka pridruiiti o-vom izletu, kojega p red vod i g. Krm-potič.
Ko name rjava ove godine putovati
sret. Američki putnici dobivaju po-vlastic« na žrljeznicama i Jadranskim ladjama, kao i znatne privilegije 1 popusta u boljim hotelima i pansio-nima, sa kojim se naša domovina sva-, kim danom bolje snabdjeva. kako bi mogla da udovolji stranom turizmu i u Evropu neka se odmah prijav» na kako na* narod kao i strani nebi od- ^ojem agentu CunardI Linije i rezer-lazio na Ijetovališta u tudiim zemlja- v»ie mjesto na AOUITANIJI 7 jula. ma, nego patronizirao svoja ljetova-	« P^J. ,dru.«?i 111 ^ , klaJ1'
liSta r ^morista.	| WJi «•	imat»
- Prema izjavi gosp. Jankoviča, ge- ««poznaju i da se za put u Jugosla-neralnog konzula u Chicagu. nikada V»JU «Porazumeju. Ko nema u bhzin» se o turizmu u Jugoslaviji nije vodila, Cunardovo zastupstvo. neka obrat» veča briga nego Sto se to čini sada htno na lvan*	^unarti
Niko ne treba da se boji da če na ma koji način biti od vlasti ometen, naj protiv vlasti nastoje da Ho viie naših iseljenika posjeti svoju Domovinu, jer to znači da novac, koji bi rutši putnici potroiili u drugim krajevima, potrositi če na svojoj rodnoj grudi i tirne pojačati valutu i nadoprinijeti koristi svojoj otadžbini.
Povodom nekih proturenih vijesti. da bi vojni obveznici mogli biti uzeti u vojsku, g. Jankovič l» svoioj izjavi piš<': .
"čuju se ovde vijesti, kao da u Domovini uzimaju u vojsku iselienike koji nisu odslužili vo'nu obavezu u državi. Mnogi nas pripitkuju: da li je to tačno, da če ih uzeti na odsluže-nje roka, ako posjete domovinu. Svi-ma tim ljudima ja mogu javno reči JJSfiJJfla za tri godine odkako sam Generalni Konzul u Chicagu. nišam ?uo da se kome desio takav slučaj u Domovini. S toga te vijciti treba odba-citi i poči vesela srca u Domovinu."
Ova izjava g. Jankoviča sama za sebe govori, i svak moie da vidi da ga vijestima o uzimanju u vojsku mogu se služiti samo neprijatelji naše domovine.
Company, 346 N. Michigan Ave., Chicago, 111.
Slovencem priporočamo « posečanje
KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, III.
(V bližini urada SNPJ in Proletarca).
DOBRA KUHINJA— DOBRA POSTREŽBA.
KARL GLASER, lastnik.
.60
1.60
.60
1.25
.. 1.25
Sodrugom v Clevelandu.
Soj« klvba it. 27 JSZ. m vri« vsak pr vi p«t«k ob 7:30 sv«č«r in vsako trat-jo n«d«ljo ob 2:30 popoldn« v klubo vib prostorih v Slov. narod, domu Sodrufi, prihajajte redno na s«j« in pridobivajte novih članov, da bo mo gol napraviti čim več na polju socialistične vtfoje it v borbi sa nai» prava.
mmmmmmmmnmnmmmmm
različnih spisov povestne, zabavne in informativne
-vsebine je v——
Ameriškem družinskem
koledarju 1. 1929
IN NAD 60 SLK TER ILUSTRACIJ.
STANE $1
z, Jugoslavijo in druge inox«n»ke liraje $1.10
t
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NAR0DNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
.m„ , SlcnJcm. Hrr.lk.in, SI...U-. ¿.Ik."., k.lcor tudi . An«l.ik«n in N- k- J«^
Nu. po..bno.t to »¡.kc.in. u dru.t.. .»	......
................... .......................
; MÍ tisk«
NAJVEČJE ZLO, ki tepe človeški rod je nevednost.
Ubiti nevednost se more EDINO z «nanjem.
Znanje je v knjigah. Vse, kar je človek stonl in dosegel, je »abel«i«no v
knjigah.
Niso VSE knjige dobre. Tudi tisk se lahko izrablja v prilog nevednosti in zavajanja. Toda ti, ki čitaS, se inji.kS naučiti misliti s svojo glavo, da boli lahko to, kar čitaš, prebavil s svojo duševno močjo, in tvoje
znanje bo raslo, tvoje obzorje se bo širi o.
' ige. Naročite si jin iz
Proletarieve knjigam«. PreiitAjte cenik knjig v tej itevilki. Ako »e n« more* odloi.1., katere knj.-
ge bi naročili, vpraiajte naa za nMvet. ___
Ako knjif., Iri Jo UM*, ni »	nMB pll,tt
^in t ^l^^^r^UT-T. jih .
NaJe cene knjigam to smerne, a»/" K__nri niiu
prvi vrsti, da gredo med ljudstvo. Kolikor napravimo pri njih
dofcitks, se g« porabi v podpora deUvskemu »sau.	^
čitalnice kakor tudi po-amesniki dobe pri v^jih narodih
mU?rip.^ajte n.ie knjigarno. Vsa ^^ " knjige n.-dsvHe: PPOt.ETAItEC. H9I w	CK,'ay°
.50
1.00 1.00 1.00 1.00
1.00
.75
.75 .85
2.00
................... 2.00
2.00
vsebuje opise in slike slov. knjkikvmkov od Trubarja
dalje. Fina verba....................$5.00
Andrejev Loonid: Plat svons,
no ele, ves...............-...........
Povest o sedmih obešenih, po-«veéens L. N. Tolstemu,
ves....................................
i Arcibaiev H.i Sanin ve«...........
Asov Vladimir in Toffii Humoreske, groteske in satire, broširana ....................................
Barbosse H.i Ogenj, dnevnik de-setnije, povest is svetovne
vojne, vas.---------------
Beg n teme: (r\wki pisatelji)
broš. $1, vesana ... Bohinjec P.i Svetofcor, pove^ iz kaoica enajstega stoletja,
broš.........................................
Bulwer L. E.i Poaledn1; dnevi
Pompejev, I. in II. de4. broš. 1.50 Burrough* Edgar R.» Tarzan,
sin opice, vez........................
Tarzan in svet, vezana..........
Tarzanove šivali, veaana........
Tarzanov sin, vezana.. ..........
Tarzanova mladost v diungli,
vezana ..............................
(vseh pet knjig $4.50)
Calco L.. Cerkvene miši, pove*
iz »edanjo^i. broš.......-........
Cankar Ivam Podobe iz sanj.
vezana ..................................
Moje iivljenje, vez. ...-----
Cankar Ivani Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................
II.	zvezek: Črtice in povetsi ter Kriti¿ i in polemični spisi, vezana .................... $2.0(
III.	zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični episi, vezana
IV.	zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vez.
V.	zvezek: Kralj na Betajnovi, Na klancu in Črtice, vezana ................................
VI.	zvezek: Ob zori, Življenje in «nit Petra Novljana in Hiša Marice pomočnice, vezana ............-..................
VII.	zvezek: Mimo iivljenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................
Vseh 7 knjig skupaj .............13.00
Cankar Isidori
Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vez.........
S poti potopisne črtice, broš.
Cankarjev zbornik, vez.............
Čekov Anton P.i Sosedje .n druge novele, broš.......................
Cheeterton G. K. t Četrtek, fantastičen roman, broš.............
Chocholouiek P.i Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broš.
75c. vez.................................
Ciglor Janesi Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov
fianeookih vojakov, broš........45
Colonia Louis: Boy, roman, vez. Coloma-Poljanec! Kraljica mu-čenica, zgodovinski roman,
broširana .................................
Concourt Ed. De.: Dekle Eliza,
roman, broš............................50
Dickens Charles: Boiična pesem
v prozi, broš.........................
Dolenec Hinko dr.. Zbrani spisi,
broširana .................................50
Dostojevski F. M.t
Besi roman v dveh delih, 758
igrani, vezana .................... 2.50
Idijot, I., II., III. in IV. del
vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50
Zapiski iz mrtvega doma, I.
m II. del. vez.....................
Ztačin In kaze«, ¿¡roman v
dveh delih, vez Bele noči—Mali junak, povesti, broš...........................
Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broš. ................
Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiše roman iz časov francoske revolucije, 504
strani, broi. 75., vez. ...:........
Elizabeta, hči sibirskega jetnika
Erjavec Fran: Povesti, vez.........
Feigel Damirt
Bacili in bacilke, humoreske,
broširana .............................45
.45
.75
.40
.25 .76
.65
Gogolj N.i Taras Buljba, povesi, bro*. 50c., vez..............
Golar Cvetko: Prelepa Vssiljica in druge ruske pravljice, broš. Gorkij Maksimi Deveti januar, črtka iz ruske revolucije ;
1905, broš............................
Povesti, 210 strani, b»š.........
Green A. K.i Za milijoni, roman, broš. .......................—
Hamsun Knuti Glad, roman,
broširana .—...........................
Haiek J.t Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, vezana ..............................
Jaklič Franc: Ljudske povesti,
broširana ................................
Jelovsek Eraestinai Spomini na
Prešerna, broš........-.............
Jirasek Alojsi Filozofska zgod-
t)s, vezana ........---------
Jubilejni zbornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina
vezba ......................................
Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova
izdaja, fina vezba): - I. sveaek:' Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ........................ n
II.	zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ienitev in Grad Rojinje ...................... 1.50
III.	zvezek: Kloštrski iolnlr in Deseti brat ....................... 1.B*
IV.	zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pot. Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmc<čkega cesarja in Sosedov sin .............
1.50
.50
.65
.60
1.50
.... 1.50
.50
.25
.50
.40
.75
.40
.50
.75
.75 1.50
.85 .40
2.00
2.0C
2.01
1.25 .75 1.00
.50
.60
1.00
.40
.40
2.25
...... 2.00
.50
.75
1.00 .25 .50
2.00
rv zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-
8.00
.75
.. 7.00
... .45
.65
.25 .25 .50
.80
Domače živali, vez.................
Po strani klobuk, humoreske. broš.............................
Pol litra vipavca, vez..~.........
Tik za fronto, broš.................
Federer Henrik: Patria, povost is iral.e junaške dobe, broš..... Federer-Poljanec: Sisto e Šesto,
povest iz Abrucev, broš.........
Finigar F. S.i Iz modernega sveta, roman, vez. ................
Finigar F. S.» Zbrani *>isi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančks in Srečala sta se, ves.--------------
V.	zvezek: Boji, Kroniks gosp. Urbana in Golobova njivs, ve. ............................
VI.	zvezek: Sams, Kakor Pelikan. BoRežsr, Naš vsakdan)! kruh In Tri črn« ie-ne, vet. $1.50, vse tri knjige skupaj -------------------------
Flanbert a. Tri pove*i, broš..... Franc« Anatoles Kuhinja pri | kraljici gosji noikri, broi.
76c., vesana ....................... I.10®
Pingvinski otok, vez..........1.00
.75 .50 .50
.85
.85
l.§0
1.00
1.25
8.50 .6 5
nje v Globokem dolu, v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-' bacil. Bela ruta. Bel denar, Na Kolpskem ustju in Dok? tor Zober, $2.50. Vseh
5 knjig skupaj ..................
Kellermann B.t Predor, socialen
roman, broš..........................
Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani.
I. zvezek: Agitator .................75
JI. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...........................85
III.	zvezek: Roilin Vrjanko, J ara gospoda in Očetov greši .................................... 125
IV.	zvezek: Gospod Janez, Km<*ake slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo ............ 1.25
V.	zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar. .. 1.50
VI.	zvezek: Njegovo delo in doba. 1. sešitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh šest knjig skupaj —........................
Kmet Marija: Bilke, povedi in
črtice, broš. ---------------
«Coder Anton: Marjetica, idila,
broširana ................................
Keller G.: Don Corea, roman,
broširana —............................
K. S.. Požigalec, povest, broš.....
Kuhar Lovro: Povesti, broš.....
Kveder Zofka: Iz naših krajev,
povesti, vez.............................
Vladka in M »tka, vez..............5C
Lah Ivan: Uporniki, povest iz
kmečkih puntov, vez............. .75
Lermontov M. J.t Junak našega
časa, povest, broš..................75
Levstik Vladimir: Obsojenci, po
vesti, broi..............................75
Višnjeva repabica, satiričen roman v dveh delih, broš.
London Jack:
Roman treh src, vez......
Železna peta, socialen roman
„ v dveh delih, broš.............
Mechar J. S.t Konfesije literata,
zbirka spisov, vez. ...............
Majar K.* Sre*olovec, povest,
broiirana -------------------------
Cvetl.e, šopek pravljic za stare in mlade, broš.............
Malograjski Fr.t Za srečo, povest, broš. .............................
Maselj Fran-Podlimberski: Zbrani spisi, fina vezba.
I.	zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki In Tovariš Damjan .............................. 2.00
II.	zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ------------
Oba skupaj ..........................
Melville Whyte G. J.t Gladija-torji, zgodovinski roman Iz prvega stoletja, I. in II. del,
broš. oba skupaj .—...............
Meike Ksever: Dve sliki, broš. Meyring G. t Golem, roman,
broi. 50c., vez.........................
Milčinski Fran.t Drobl£, ves.....
Gospod Fridolin žolna In njegova družina, vez. ............
Igračke, črtice, ves.---------
Muhoborel. črtice, vez.........
Miller-Steriej: Zvonar jeva hčt, povest, broš. ..........................
Mornik Rado: Jari junaki, hu-mo resice, vee. ........................
Na Bledu, pojest, ve«. ...J.....
Znanci, povesti in p risi, ves. Ženim naše Koprnele, satiričen roman, 'broi.................
Nevečan Anton: Naša vas. brsi Samssilnik, 10 povesM, bro«.
Nuitč Branislavt Občinsko dete,
rotnu.? dojepčka, broš...........
Ob 50-letnici dr. Janeza Ev.
Kreka, broš.............................
Oppenheim C. P.i Milijonar brez
denarja, vez...........................
Orel L. i.. Pasti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle
dobe, breš.............................
Pahor Jože: Medvladje, socialen
roman, broš...........................
Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in črtice, broš..............65
Puškin A. S.t Pikova dama, povest, broš...............................
Rasne povesti, broširana ..........
¿andor-Gjalski Ks.t Jurkica Agičeva, povest, 357 strani,
broš. 60c, vezana ..................
Sienkiewicz H.: - Z ognjem in mečem, povest iz davnih let,
vez., 681 strani................... 3.25
Potop, roman, vez., I. del $3.25; 11. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani.... 6.00 šenoa Avgust: Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest iz 16. sto-
lotja, broš. ..........................
Strindberg August! Bedakova
Izpoved, broš. $1, vez.........
Suchy Jos.: Staroindijske pripovedke, s slikami,- broš...........
Tagore Rabindranath: Povestice Tavčar Ivan: Zbrani spisi.
IV.	zvezek: Cvetje v jeseni in Visoška kronika ................ 2.50
V.	zvezek. Izza kongresa........ 2.50
VI.	zvezek: Grajaki pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad,^12^50. Vse tri knjige skupaj ..............
Tolstoj L. N.) Kazaki, kavkaška
povest broš., 308 strani........
Spoved ...................................
Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek) broš—
Ljudske pripovedke, broš.......
Tomic I. E.t Udovica, povest,
330 str., broš. 50c., vez.........
Turgenjev - Stepnjak: Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi,
povesti, broš...........................
Trdina Janez: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina:
I.	zv.: Baho<vi huzarji in Iliri ter Verske bajke stare in nove ....................................
II.	zv.: Bajke in povedi o Gorjancih ............................
III.	zv.: Bajke in povesti........ 2.00
IV.	zv.: Bajke in povesti. ...... 2.00
V.	zv. Izprehod v Belo Krajino ...................................
(Vseh pet knjig ima 2332 strani. Cena za celo zbirko $9.00)
Twain Mark: Mali klatež Tom
Sawyer, povest, vez.............
Vajenski S. H.: Leteče sence,
roman, broš...........................
Valentin Vodnik: Zbrani spisi,
broširana ................................
Valoiska Margareta! Heptame-
ron, povesti ......................
Wells H. G.: Zgodba o nevidnem
človeku, broš.........................
Zabavna knjižnica: Vsebina: Zločir. i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikarnežev
lastni životopisi, vez. -----------
Zakrajiek France: Oglenica,
povest, broš.............................
Žaljski; Na krivih potih, pove^,
broširana ................................
Zola Emile: Polom, roman iz francosko - nemške vojne
1870-71, vez.........................
Zoreč L. Zeleni kader, povest, broširana ...».............................
^ IGRE
»
Anfisa, (Leonid Andrejev),
broširana .................................50
Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana .......................75
čarlijeve ¿enitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve šalo-
_igri, enodejanke, broš............25
Golgota (M. Krlež), drama v
treh dejanjih .........................50
Goepe z morja (Henrik lbsen),
igra v petih dejanjih, broš......60
Hrbtenice (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in
epNogom .................................
Julij Cesar (Wm. Shakespeare),
vezana .....................................75
Macbeth (Wm. Shakespeare),
vezana .....................................75
Othello (Wm. Shakespeare),
vezana .................................... .75
Očiščenje (Angelo Cerkvenik),
tragedija v šestih scenah.........50
Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezana .....................................85
Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana .......................75
Umetnikova trilogija (Alois Kiaigher), tri enodejanke, ki so ceiota zase. Broš. 76c., vezana .................................... 1.00
letnik 1920, vezan ................
letnik 1921, brci...................
letnik 1922, vezan ................
letnik 1922. broš.................:.
letnik 1923, vezan ................
letnik 1924, vezan .............—
letnik 1925, vezan ................
letnik 1926, vezan ................
letnik 1927, vezan ................
letnik 1928, vezan ................
letnik 1929. vezan ................
Cankarjeva slika na dopisnicah,
2 za ........................................
(Imamo jih dvojne vrtAe.)
Demokracija, SOC, ic»Tjt, C&lt-Karjeva Številka z njegovo
sliko ........................................
Kres. vezan letnik 1921-22........
Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ............
O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei-
weis-Trsteniáki) ............. .. .
Prolotarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ..................................
.65 .50 .76 .50 .76 .76 .75 .75 1.00 1.00 1.00
I
4
.06
..il
'.It 1.60
.40
•4 .10
3.50
7.00
.75 .40
.40 .75
.75
.60
2.00
2.00
2.00
.50
.40
.35
.40
.35
.85
.40
.40
2.00
2.00
.. 1.30
1.00
.65
35
.20
.40
.50
.. 1.25
1.50
.40
3.50
.50
.25
.40
................... 1.26
2.00 3.75
.76 .50
.76 .66
.86 .75
.75
.10
.80
.86
.85 1*0 .76
.50
.50
PESMI IN POEZIJE
Albrecht Fren: Pesmi življenja,
vezana ....................i...............
Albrecht Ivan: Slutnje, broš......45
Aikerc Anton:
Akropolis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vezba Atila v Emoni in Romanca,
broširana ............................
Balade in romance in "Stara
pravda", broš. ..................
Jadranski hiseri, fina verba 1.2o Junaki, epske pesnitve, fina
v»«zba .................................. X3m
Mučeniki, slike iz naše proti-
reformacije, fina vezba...... 1.26
Primož Trubar, zgodovinska
epska pesnitev, vez............66
Bezruč Peter: Šleske pesmi, vez. .50 Debeljak Ante: Solnce in sence,
broširana ................................ 60
Debeljak Ante: Modema francoska lirika, vez......................76
Glasor Janko: Pohonske poti,
b roži rana ................................
Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broš. 90c., vez.................
Fountaine Jean de la: Basni (iz
franc. prevel I. Hribar), vez. 1 00 Gregorčič Simon:
Poezije I. zv. vez.......1.........
Poezije II. zv. vez.................
J oh in psalem 118, vez.........
Poezije, ilustrirans izdaja, veliki format vez..............—
Kette Dragotin. Poezije vez.....
Kosovel S ročko: Pesmi, broi...„
Levstik Fren: poezije, vez.........
Mackar J. S.i Strup iz Judeje,
vezana ....................................
Sel i iker Tone! Tlfcovlje, prole-tarake pesmi, broi. 50c., vez. Vodnik Valentin t Svojemu narodu. broi.........——♦—
ZnpaaČK Otoni
Mlada pota, broi............
V tsrje Vidove, pesnfcvt
M
.35
1.25
.60
1.25 .76
1.60 1.10 .76
.80
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE.
Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ...................25
Čud. in tajne iivljenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe-
njeslovje .................................85
Elementi moderne izobrazbe (I.
Molek), broi. 50c., vez.......... .75
Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma
(Abditus), broš......................50
Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje, vez.............
Meterinske pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami Jugoslevija (Ant. Melik) I. in
II. del. broš. $2.50, vez.........
Marl Kar«, njegovo življenje in
njegov nauk, (M. Beer)........
Kratka srbska gramatika (Dr.
Joeip Mencej) ........................
Kretka zgodovina Slovencev, Hrvetov in Srbov (Matija
Pire) .....................................
Misterfj duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije,
vezana ...............
Nai sadešnji ustavni položaj
(Dr. Štefan Sagadin)^...........75
Narodnogospodarski eseji .........35
O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan),
broš. $1.00, vezana ................
O konsumnih društvih ..............
Osnutek slov. ner. gospodarstva Politika in zgodovina (Dr. Drag.
Lon6ar), broš.......................
Praktični socializem, broš. ........
Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš.
50c., vezana ..........................
Proletarska etika in morala
(Ivan Molek), broš...............
Psihične motnje na alkoholski
podlagi, broš. $1, vez............. 1.50
Rastlinstvo naiih Alp ' F. Seidl) Razvoj Socializme od utopije do znanosti (Friderik _ Engels,
prevel M. Žagar) ................
Roparska trojica (Claessens-
Molek) .....................................35
Slovenska kuharica (S. FeHcita Kalinšek), vez., 666 strani,
iluetrirana .............................. 6.00
Smernice novega iivljenja (Dr.
K. Ozvald), broš....................50
Spol ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba
Spretna kuharica, vezana..........
Strokovne organizacije v Sloveniji, broš.................................
Svetovna vojna in odgovornost
socializma (E. K.), broš.........
Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), ve-zana .....................
V novo deielo (E. K ), broi.....
Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih
izrazov (J. Bezlaj) ................
Zdravje in bolezen v domači hiii (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veškega teless; II. del: Smernice zdravega življenja Ilustrirana. vezana ...................
Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088
strani, ilustrirana ..................
Zgodovina socializma v Srbiji
(Fran Erjavec) ....................
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broširana, I. zv. 85.; II. zv. 76c.; oba zvezka sku-^ P*J ..............
Živčevja človeka (Dr. Alfred .derko), ilustrirana, ve2.
1.10 .75
.25
.75
... *. .40
1.25
4.00
.26
_____ 1.60
~ 3.60
ALBUMI S SLIKAMI
Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik .......------------
RAZNO
Ameriški Draiineki Kole ar.
letnik	vezan ............
letnik 1917, vez.n -----------
Mrak 1919, vssan---
ANGLEŠKE KNJIGE
American Communism (James
Oneai), vezana ...................... 1.60
Anarchism and Socialism (Geo.
Pltchanoiff), vez...................60
Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani, vezane .............................. 5.00
Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana ........................ 1.50
Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni stol.
Dve knjigi .............................. 3.50
Bi ass Check (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žumalizma, vez..... 1.20
Debs, His Authorized Life and Letters" (David Ka.sner),
vezana v platno .................... 1.00
Debs and the War, njegov govor v Cantoim, O. in pred poroto
na sodišču ............................2o
Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez
sdravii broširana .................. 1.06
End of the World (Dr. M. Wil-
heim Bolsche), vez. ...............60
God anc My Neighbor (Robert
Blatchford), ve«._________________ 1.25
Gooeo-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.20
Jungle (Upton Sinclair), povest
is čikaških klavnic ................ 1.20
Jimmie Higgins (Uoton Sinclair), povest socialističnega
agitatorja med vojno ............ 1.00
Karl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht)
vezana .....................................60
King Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premegarjev 1. 1913-14. Vez. 1.20 Law of Biogenesis (J. Howard
Moore), vezana .....................60
Life and Death (Dr. E. Teich-
mann), vezana ......................' .60
Money Changers (Upton Sin clair), novela z Wall Streeta. v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ...... l.oO
Oil (Upton Sinclair), novela,
vezana ............................— 2.50
Outltae of History (H. G.
Welle), vez., 1171 strani........ 5.00
Physician in the House (J. H. Greer, M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00
Republic of Plato, vez. .............. 2.00
Right to be Lazy (Paul Lafar-
gue), .rezana ...........................60
Roberts Rules of Order, vez..... 1.50
Savage Survivals (J. Howard
Mooreh vezana .................... 1.26
Science and Revolution (Ernest
Unterman), vez......................60
Sex Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o
spolnih problemih, vez......... 1.00
Social Revolution (Kar* Kaut-
sky), vez&r.a ...........................60
Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spiionažnega sistema na železnem okrožju Minne-
sote, broš. ..............................60
Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis),
vezana ......................................60
They Call Me Carpenter (Unton Sinclair), povest iz iam An- .
gelesa, broširana .................... 1.00
The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ 2.00
The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatn« interese, vezana ...........................50
The Social Revolution (Karl
Kautsky), vezana.............. .60
Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno zanimiv spis
dokazov evolucije, vez......... 1.26
Vital Problems in Sociel Evolution (A. M. Lewis), vez.......- .60
Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič),
vezana v platno ...................50
Walls and Bare (Eugene V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana --------------------- 1.60
NaročHom priložite poštni sli eks-presni money order, 6ek ali gotovino. Za manjša naročila lahko poiljate poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo pošt n las prosto. Klubom in čitalnicam pri 401 večjih n roČUih popu*.
.50!	PROLETAREC
.601 M19 W. 20tk Street, Ckicase. IN.
1.25 .10 .50
.50 .10
.76
.10
.75
.35
.40 1.40
.25
.60 .25
1.40 .25 .10
.50 .50
.30
.60
A Jugoslav Weekly Devoted 'to the Interest of the Workers.
OffUUl Organ of Jagaalav Fadaration, S. P.
NO. 1134
OUR AIM:
EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
PwSifrUd W-klr m* MM W. MU St.
CHICAGOf ILL., JUNE 6, 1929
iMkwil IM4
VOL. XXIV.
What's What

By Anton Garden.
It is amusing to observe the mingled feelings of some people Apropos to the recent SNPJ. convention and its outcome. To be sure the convention offers a rich ground for most diverse, even fantastic, comments. One is at privilege to draw conclusions to one's own fancies, this especially so if threading lightly upon or if disregarding the basic issues which were the bone of contention between the two "blocks". It is not necessary to impugn the well wishing commentators with bad faith, even tho their conclusions may miss the mark.
Months before the opening of the convention it was obvious bo any c/itical observer that the gathering will not be too harmonious; first, because of the tempestuous feeling which had been accumulating within the organization during the past few years due to various factors which we shall not discuss here; second, because the proposed rather far-reaching changes enunciated in the tentative by-laws, pertaining to the governing structure of the Society, were an indication as to which direction the winds were blowing. The latter was simply so much oil poured on the fire.
However, since the sponsors of the proposed autocratic measures did not have the backbone to come openly before the membership and discuss the*merits—from their own . viewpoint—of this proposition, and when the delegates assembled, a large majority were in utter darkness about tne nigger-in-the woodpile. From the very beginning the issues were clear but to a «nail group of delegates and officers on each side. Due to this situation, top loaded with promiscuous suspicion, the convention embarked right from the start on highly partisan deliberation the spirit of *nich during the first ten days, that is until more of the delegates were capable to com*-prehend the situation and began better to understand the issues that were kept under the surface, till this occurred the spirit of the conyefttiftf) was anything but congenial.
Consequently when \ read the convention comments in the Cleveland Journal of May 30 1 was highly amused at the criptic an-nalysis of its composition and even more so at the prediction as to the next convention. Tq state, in effect, that the bone of contention was a fight between Socialists on the one hand and "progressives" (anti Socialists) on t^Mi other is only a half truth—worth as much a* any half truths. Such reasoning only tends tp accentuate prejudices} Uncertainly does Mt help to clarify * situation for the simple reason that it ignores problems and issues vLwii in reality were the kernel over which the fight was waged. As for the gratuitous predictions, for which one may be very great-lul, that the Socialist group will be greatly diminished at the next convention one may . second this pious wish with one qualification. Which is: if the Socialist majority on the Executive Board does not prove its salt, if it will blunder and prove itself incapable of rendering an efficient and enlightened administration of the Society's affairs, then it will have no right for a farther sustention by the membership. In the same token, no group of people should gain control over the organization for the sole reason that their urge for power is insatiable. Let ability, honesty and sincerity of purpose be the sole qualification upon which the officers of the SNPJ., or any other organization, will be elected.
In the struggle for survival under modem capitalism Mr. Hoover's "rugged individualism" too often t.mciges as slugged individuals.
Man-Eating Machines
By Adam CooIcJIiibcr
Sß ARCH LIGHT
By Don «Id J. Lolrlch
For thirty years I preached the idea that machines, being labor-saving devices would eventually displace so much human labor that unemployment would become the principal nightmare of this so-called human race. But did anybody pay any attention to me? Sure. About a« much attention as they paid to Isaiah. Klias, Jeremiah and all the other great prophets of which I am the laat remaining member.
1 cried in the wilderness. I recited my doleful lay to the dumb fish. I issued warnings. I prophesied, pro selytcd. I wept over the bone head-edness of my fellow inmates of this vale of tears. I did anything and everything to open the eyes of mortal, beings to the .aooroachmg menace. And you know I did.
But along came the sunshine sisters, the Pollyanna boys and the prosperity dopesters and said, "Don't listen to the old fool. He's cracked in his beanery. His bonnet is full of hoes. Old Adam's advice ain't worth a damn."
Machines they said save labor of course. But the labor they save at place
third had to take jobs having no relationship to the kind of work they I used to do. Twentvfive per cent of I those who secured new jobs had bee»* out of work six months or more . . . This is probably a fair sample of what is now h ppening in every industrial community." _ 4 *-—;-'
And so '»». and on, fact after fact, proof after proof showinv that Adam was a.ad right in his diagnosis of the machine disease.
Well, Adam, if vou're so cocksure of the nature of the decrease, what's your remedy? .
It's same good old household remedy I've advocated for many years. Seeing that the trouble is caused by overwork complicated by undor-pay resulting m industrial constipation, my prescription is less work and more
p»y	*.
THOSE OTHER FELLOWS
The other day the writer received a letter from a lady who has devoted-
one
is made U* another I »X wrv«1 th* cau* of American So-
' cialism since Ike begtnning of* the
place. It takes labor to make labor-saving devices don't it? And from this k follows as day follows night, that the labor saved by the labor-saving devices is lost by making the labor-saving devices. In other words, labor-saving devices don't save labor which is proven bv the fact that men never worked as many days per annum of worked as feverishlv as they have since the advent of the labor-
twentieth century.
, The letter dealt with the causes of our failure to build up an American Socialist movement of such strength as the European.
We were amazed, puzzled and pained to find that the lady reduced ail causes of our failure down to one: The Jews.______________
Our tactical splits are due to the
Victory.—/The Labor Party in England has scored a tremendous gain and the- cry of victory has rebounded «»round the world. Those who have followed the gradual growth from one election to the next of the British Labor Party predicted this result. And while they^ expected a big gain, few believed it* possible to win 288 of the 615 seats. Our Americ an journalists report that the Party there is based very much along tne lines of the American Fed;ration of Labor only that they have a trend towards Socialism. It was this Socialistic trend that kept the British Labor Party steadfastly growing while its American sister with its independent trend looses ground. Comes the dawn of a new day and the British Labor Party will not only be the leading party, but the party of absolute majority. Comrades in Milwaukee, Wis., in Now York City, and else-| where have celebrated this victory ; with enormous mass meetings. Will this stupendous climax to such s marvelous fight awaken the workers who walk about with their eyes closed and their ears shut?
What has been accomplished by the British workers adds more power to our philosophy, that workers can, if they only wiU, exercise their privilege, have representatives in any National legislative body, who will demand that their interests be considered as carefully and as justly, as are the Interests oF the upper class. U is pitiful that the Labor Party
corn-
Having devices. Besides, they said, erratic temperament of the Jews she ^^ guccwd in obtaining the invention of labor-saving devices clowned. The changes in our dues-progresses at such a furious pace that P»yiI*g »y*tem and the frame of our no sooner is a labor-saving device or organization were hatched out by a series of labor-saving devices in- shrewd Jewish plotters. The futility stalled than the outfit must be junk the American Federation of Labor ed to make room for a still greate/ "» the result of Jewish intrigues. The labor-saving de-vice. Which means,! failure of Communism in Russia is if the sunshine peddlers are right, traceable to the Jews. And so on. that our boasted machine civilization We replied that this was a strange is working mostly for the junk yards, opinion, considering the Jewish con-All this I answered is pure piffle | tributions to the science and practice
for if the labor-saving device does not save labor what's the use of wasting so mUch labof on producing the blamed things? But having neither an Hon. before mv moniker or an M. D., LL. D., Ph. D. or some other
of Socialism, from Marx and Lassalle down to thousands of others In the Socialist and Ctttemunist movements of the last 75 yefcre." We asked for one good reason that would explain why the "superior Nordics," espe-
pleU majority of 308. It lacked but 20 seats. If it were given those 20 seats more the Party could create the confidence of so many more citizens, with its labor program, that it is doubtful whether any of the conservatives could regain the reigns again. As it is now, they will be at the mercy of the Liberals who hold the balance of power, with the result that	Program will be curtailed
to meet the requirements of the Liberals.—It wm a big upheaval. Big
enough to worry the capitalist interests and make them nervous.
• • « -
When Mayor Danior T. Hoan of Milwaukee returned from his recent European tour he . predicted the victory of the British Labor Party. Months before it actually occurred. This same Mr. Hoan will be the principal speaker at the Cook County Socialist picnic at Riverview Park on Sunday June 9th in Chicago.—Wa hop« mr. Hoan can maka mora pro-dictions like this ono.—Mr. Hoan is a good speaker so we urge our friends to attend the picnic and observe this day in behalf of our success across the pond. Please buy your tickets in advance at Proletarec, as a percentage is permitted us on each sale. Tickets include admission into the Park. Grove, and concessions on the various rides and displays in Riverview.
a * a
At the picnic Sunday many athletic events will be featured by the Labor Sports Union of the U. S. and the Bohemian Gymnastic Society. Among them a big soccer gsme and many track and field events. Continuous dancing thruout the afternoon and evening.
• • •
Congress has just boosted the tariff rates and tjie duty on some items has been raised substantially. Tariff« are supposed to keep out foreign merchandise. We would be for high tariffs if the cost of our products would not rise with the tariff. Knowing that sn increase in duty revenue naturally means an increase in the selling price on the imported goods, our own manufacturers and producers take advantage of high tariffs. The cost of living bounds upward and the workers pay more for the identical merchandises. In other words there is only more profit for the profiteers because of high tariffs..
I "Believe 11 or not--"
alphabetical decoration behind it, the cially Ow Anglo-Saxons in this coun-wo'ld went towards Its doom without try, tet the Jews get away with It
giving me even a nod or recognition, like that. * • •
Well
The reply, was aflother long list of in* his business all things come to him who grievances against the Jews, ending P,aPle work
We know a wage worker who believes he receives all he earns. Also, an employer who says that he is run-in order to give
keeps his eyes open and so along comes one Stuart Chase, a professional economist, statistician and researcher and proves in a series of articles in the New Republic that while the number of productive workers is steadily decreasing the output
is just as steadily increasing.
< • •
Anyway therSVere 1,675,000 less workers employed in 1925 than there
were in 1919 iri affiliated industries mentioned and according to the same source the decline in 1929 registered over 2,000,000 while the output absolute!"' increased.
• • •
We know a thirty dollar a week clerk of a saving disposition, who '^accumulated" 9100. He took a flyer in stocks that flopped. He now wants to overthrow the present financial
a a a
up with the prophecy that the American Socialist movement would never amount to snything so long as the Jews dominated it.
We showed the letter to Emil Seidel. He said: "Those silly racial antipathies have done the work of «y8tem division well. Keep them saying: Those Jews, those Huns, those Wops, w« know a chap who has been those Niggers, those Americans, those punching a time clock for twenty Dutch, those Micks, and so on. The yeors, has been pushed, shoved and bosses like that. Keep them voting crushed into subway cars daily dur-against each other, scabbing on each in* tihat period, who declares that the other, fighting each other. Keep m°*t important issue before us is
get what
them blaming somebody else for their own stupidity. Then they will never But why*"no^^iet^Stuarfc tfUse teU b* organized to take care of their his own story especially" since he <^ninterests	.
talks so lucidly that nobody would! "Those other fellows are strong suspect he was a doctor of philosophy.	in European S^^lut move-
So here goes Stuart:	" M «trenge timt the. British,
"Fewer men. For a hundred years Pre ^ German and other Europesti every census tabulated an increasing focuUuit Parties, wh,ch are full of number of persons employed in far-	arT
tories; now suddenly, since the war,1 **	only the Amencsns be
with an increasing population, there! J"™*ted by the Jews from building t^^.	¿n	a strong Socialist movement? The
f^ng Ta^^nld ^s li^^Tied; some -5	-ply would have to W:|him by the Civic Federation, who has
mighty corner ha, b&n rounded I ** Americans are not so smart as ™ income as Urge a* a second rate
personal liberty,—if mean.
a a a
Yes, and within, a quart of
the Rolls-Royce rolls, hard by the cosy domiciles of Park avenue, lives a fellow citizen who has been hitting the bricks the past five months. Ha fears that Socialism would destroy incentive.
• • •
Doubt it or not, there's a gent with the title "labor leader" pinned on
'There were 150,000 fewer tail- ^	French G
and. Prize fighter or a half dosen public
road employes in 1928 than in 1923.1 other European workers. What pre-Eleven men used to operate trains'vent» the Americans from going in in the New York subtfays; now, with'ftnd takin« the Socialist movement
away from "thooe Jews"?
A strange twist of mint And the strangest part of it all is that all those Jews, Huns, Wops* Niggers, Americans, Dutch, Micks, etc., in this country all work together or fight under the same flag when the whistle
automatic controls, one motorman and one guard compose the crew. Nickel turnstiles have cut the number of platform men from 1,500 to 470. The Boston and Maine Railroad has a freight-handling mechanism to take care of a million freight cars a year.
Switchmen and brakemen are elimin- blowa» boss cracks h is whip and
sted; one skilled man in a tower directs the process, k saves the labor of at least 400 workers.
'It has been determined that 60
the war horn blows to save the bos sea' bacon. Naturally, so long as "Americans" emphasise the prejudices which divide a movement devoted
per *ent of a cigar store salesman's to brotherhood of all races and
motions and speech are purely auto matic, calling for no human Initiative at all. Why not give the work to a machine? Mechanics* salesmen are appearing tWck and fast. A department store is bein* organized which will have no sales persons st all—only the standard packages of national advertising to be delivered by machine.
"Seven hundred employes in three industrial communities who hfcd lost their jobs were recently studied by Isidore LubHi of the Institute of Economics. Only 40 per cent of those discharged during the twelve months prior to September 1, 1928, had found new work. Of these, one-third had to accept positions In industries entirely different from those where thev hod nreviously been employed, and nearly all of this one-
nations, the "American" labor and Socialist movement will stay impotent.
(Milwaukee Leader.)
THE MACHINE ACE.
The Locomotive Engineers' Journal states that while the modern locomotive hauls from 120 to 150 caso af 50 to 70 tons cspacity each no move engineers are employed than 25 years sgo.
A freight-handling machine "perfected by the Boston A Maine railroad which will handle 1,000,000 freight can a year with no switchmen
librarians, (a dozen in New York). He says that labor organization is growing and to prove it, cites the increased membership in company unions.
a * •
Then there is the fellow who recently discovered tftkat there is s newspaper published in his interests. Ho now spends his nights hustling ^ subscriptions to Pnoktsree and other socialist papers. "And he used to be
such a nice nan* say the neighbors. • a a •
You may doubt but we can prove that there's a worker livii* in Chicago ho knows the batting and fielding averages of every major league ball player and tftie various brands of cigarettes they smoke while In training, and yet is unable to remember the meeting nigitt of his onion.
• • •
Then there is the lady whose only visitors are installment house collectors, who speaks of her onerous social obligations.
"Jast as I Am/' The little girl had been visiting. When it was time for her to be going to ride the cars or throw the switches home, her hostess said: "Goodby is also described; concentration of Marjorle; you must come sgain soon the business around Boston in this We should like to see more of you "
automatic yard, with a consequent drastic cut in the numbers employed, is anticipated.
But there isn't any more of me, replied Marjorle. — New Outlook (Toronto I.
to "The socialist and
sympathizers in chicago and down state
The Socialist Ptrty of Cook County has been able to secure Dan W. Hoan, Mayor of Milwaukee, as the principal speaker-at our Press Picnic in Riverview Park, Sunday, June 9th.
Comrade Hoan visited u number of Europeans Countries during the latter part of the past winter, spending two months there making a study of Economic and Political conditions. He has a special message a boot the I^bor and Socialist Movements in Germany and Great Britain, as well as a number of the smaller countries. You will want to hear this message without fail.
' George R. Kirkpatrkk, will also deliver a timely message, "The Future of the Workers Under the Machine Process." Millions sre idle, seeking vainly for employment in the richest country on earth. Why? This question should interest millions of people. Are you one of them?
There will also be a number of Athletic Track Meets snd Field Games on the athletic grounds. The Meyer London Athletic Club. The Labor Sports Union of the United States, and the Bohemian Workmen Gymnastic Association, will compete for honors and prises during the day.
Al Hcnke's Band will furnish music at the speakers stand and for the Dance. Also simrinir by the Younjr German Glee Club. Trulv a program that will furnish entertainment for alL Grove opens 10 A. M. Speaking to start at 4 P. M. Chicago Time (S P. M. Standard time).
The ticket price of adhriiwion will be 30c. Now is the time to make up your mind to help the Socialist Pfcrty of Cook County and the whole State of Illinois to put this «Cffcir over i a big way.
Branch orr&nization and Individual Party members can help by passing out advertising matter, hv telling neighbors and by selling tickets in advance.
W. R. Snow, County Secretary.
MOVIE VOICE FOLLOWS ACTOR.
Talking motion pictures have been improved, it io asserted, with sn apparatus which causes the sctors' voices to follow them as their shadows move across the screen, says Popular Mechanics Magazine. THia does away with the fixed one effect under the usual "talkie" arrangement snd gives a more realistic interpretation of the action. It also is aaid to eliminate distortion. The sppsratu* is fitted to the camera taking the pictures and recording the voices.
3.MM MILLIONAIRES IN JAPAN.
—There are about S,000 millionaires in Japan. Thirty-nine of the fifty wealthiest Japanese live in Tokyo. The Mitsui family tops the list with a combined capital <4 $750,000,000.
Sewer Rat Politics
BY JAMES ONEAL About 20 years ago Queens county, a large borough of Greater New York, had been afflicted with as choice a collection of grafters an could be found in tho United States. Queens has always been a Democratic fortress. A young statesman, Maurice Connolly by name, stepped into the breach to drive the grafters out. He did. He also came to the headship of the borough and for 20 years or more has
been	to succeed himself.	-------
Meantime grafting became an essential industry. It grew to large proportions and the grafters gathered around the young savior of Queens. He became rich. So did the grafters. Out of the muck snd slime of politics oozed vulgar and illiterate scoundrels who fattened on public contracts and offices. Queens is s thorough of vast area snd building of seweni alone offered a rich harvest for the scoundrels and they made the most of their opportunity.
Republican and Democratic politicians alike shared in the rich pickings but late last year a lone Republican began to lift the lid and the rats ran to cover. Two men died mysterious deaths. One of them was certainly murdered and high officials refrained from following up important clues. Too many scoundrels in and out of office were involved and if the pursuit of murder was followed to the end nobody knows where it would have led to.
.1
a • •
However, a number of trials have followed before juries on charges related to enormous graft in the building of sewers. Connolly, the savior of 20 years ago, was convicted. Then it turned out that some of the remaining scoundrels endeavored to bribe the successor of Connolly in office. He exposed it. Trials followed and some more rats have been convicted, at least five in all, who are to occupy cells in Sing Sing.
Among the rats who go to prison are Catholic politicans who have denounced Socialists and Socialism because of their alleged "immorality" and impractical program. Connolly is one. Angelo Paino, who is s
had a reputation for his "charities." He plundered with one hand and doled out s little chsrity with the other.
I mtntion this phase of this dirty drama by way of showing voters of this faith, especially workingmen and women, that many politicians of their faith are not averse to grafting and swindling their own people. The portals of their church constitute no bar to their dirty trade and there are many thousands of Catholic workers in Queens who are making a desperate attempt to pay for the» little homes who must also now make up m increased taxation the sums that enriched
the ring of sewer grafters.
a • •
The board of estimate in considering the ruin left by the grafters, who included a few Protestants and Jews as well, has decided that the home owners of Queens must each pay $&.&0 each year for five years cn a $10,000 levy. In other words, the cost of capitalist politics fer each of theae workers will total $29. That is a luxury they did not contemplate each time they went to the polls in the past 20 years.
As a matter of fact, the cost to them will be greater. The sewcre are cheaply constructed and will npt serve as long as they would if efficiently built. Queens is a borough that has been rife with Protestant-Catholic antagonism and here both have been caught in the graft dragnet What better evidence is required to show that the masses lose st the hsnds of these politicans no matter which side wins?
Socialists have clean hands in this dirtv affair. They bear no share of responsibility for the hardships that now face the home owners of Queens who are required to make up the funds stolen by the grafters.
The Hoover Commission
Considering that Hoover's law enforcement commission, or crime committee, or whatever its official name is to be, is eapected, in addition to looking into the working af the prohibition law, to examine the entire federal machinery of justice and make proposals for the simplification of court procedure, it seems a pity that all of the 11 members, with the exception of the sne woman, are lawyers. Some of the lawyers are judgvs.
Who is to blame for the present intricate condition of court procedure, federal and state, if not the lawyers and judges?
If they are to blame for it, naturally it would be appropriate for them to assume the burden of correcting the evils — but will they do it?
There are lawyers who would, for there are some lawyon* who have progressive minds, and thene are a few such lawyers on the committee, but whether there are enough to accomplish anything remains to
SPi Q.
Most lawyers come to be technical of mind. As a class they are among the most conservative of men, opposing change* of all kinds. Just attend one of their professional meetings and hear them praise ancient documents and denounce those who would change constitution« and laws to fit nodem conditions. It is discouraging.
Lawyers ought to be in the front rank of progress. U*gal training is of the utmost value in fitting men for the big jobs, public and private — if they could only keep on growing after they get the legal trsfn-ning, instead of dropping into a mental rut and staying there.
Will Rogers says Hoover ought to have sppointed one fellow with just horse sense. How many times, when observing a trial In court or reading the blather in some court decision, have we wished that theso things could he conducted in a common sense way? Juitges snd lawyers are sadly in need of the lsymaii'» point of view. Much of the present court procedure is plain childish. __ (Milwaukee Leader).
"Easy Come, Easy Go"
Bowen, 22-year-old Elizabethton, Tenn.,
textllt worker testifying before Senate Investigation fessed she earned $10.64 per week and
Committee cenf ■pent for
Kooni rent Bus fare Layodiy .......
Insurmnge ......
Total
......................:.$5.00
...................... 1.00
........»........... 1.00
......—__________ .40
.$7.40
Wondsr what that girl did with the missing $3.14? Oh. well easy tome, easy go.