Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 19. junija 1930.
■ uMlP
Stev. 43..Letnik LXX. [Sol. leto 1929/30J
Učiielf&M Tovariš
Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranth pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Clant pov. UJV plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač.11.197. Telefon 3112.
Stanovsko politiško glasilo UJL — Poverjenišlvo Ljubljana.
X. pokrajinska skupščina
Udruženja jugoslovenskega učiteljstva — pov. Ljubljana.
V smislu člena 18. pravil sklicujemo X. pokrajinsko skupščino 18., 19. in 20. julija 1930. v Novem mestu.
DNE 18. JULIJA:
Ob 17. uri: Seja širjega sosveta v telovadnici osnovne šole:
1.	Nagovor poverjenika.
2.	Določitev odsekov in članov teh odsekov za delegacijsko zborovanje.
3.	predlogi okrajnih učiteljskih društev.
4.	Slučajnosti.
DNE 19. JULIJA:
Ob 8. uri: Verifikacija mandatov ob vhodu v telovadnico. Ob 9. uri: 1. Otvoritev delegacijskega zborovanja po poverjeniku Andreju Skulju.
2.	Poročilo verifikacijskega odseka.
3.	Izvolitev potrebnih odsekov po predlogu širjega sosveta.
4.	Tajnikovo poročilo o delovanju poverjeništva.
5.	Blagajnikovo poročilo: a) račun poverjeništva, b) račun Našega roda, c) račun Mladinske matice, č) proračuni.
6.	Naše kulturne ustanove.
7.	Naše gospodarske in socialne ustanove. Ob 15. uri: Seje odsekov.
Ob 21. uri: Eventualni koncert pevskega zbora ali kaka druga prireditev.
DNE 20. JULIJA:
Ob 7. uri: Pedagoško predavanje.
Ob 8. uri: 1. Poročila odsekov in debata o tajnikovem in blagajni-kovem poročilu.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Rosolucije.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 17. junija 1930.
Rado Grum s. r.
blagajnik.
Andrej Skulj s. r.
poverjenik.
Josip Kobal s. r.
tajnik.
Na pokrajinsko skupščino!
Pripravljalni odbor novomeškega učitelj* skega društva vabi vse slovensko učiteljstvo. ki se namerava udeležiti oficielno ali neofi« cielno pokrajinske skupščine UJU v Novem mestu, naj najkesneje do 10. julija javi:
1. Kakšno prenočišče želi: skupno ali posebno in za koliko noči (točen dan!).
2.	Hrano, za katere dni in ali tudi ve« čerjo.
3.	Katerega izleta se ¿udeleži.
Ad 1. poročamo, da je dovolj stanovanj na razpolago v hotelih in pri privatnikih, ki so nam šli drage volje na roko. Priredili bomo le malenkost skupnih ležišč. Prenoči» šča v Novem mestu niso draga.
Ad 2. Prehrana bo porazdeljena na več hotelov. Bo prvovrstna. Jedlo in plačalo se bo po jedilnem listu, vsakdo pa se bo smel hraniti le v zanj določenem hotelu.
Ad 3. Izletna dneva bi bila 20. in 21. ju« lij. Po potrebi tudi še nadaljnji dnevi.
Novomeška okolica je izredno slikovita in velezanimiva, skriva nad dva ducata sred* njeveških gradov, dva topla vrelca čakata na kopalce, temni in skrivnostni Gorjanci va« bijo in mičejo. Priporočljivo bo ostati v No* vem mestu še en dan in pohiteti:
a)	z avtobusom iz Novega mesta v Št. Jernej in dalje v edini naš Kartuzijanski sa« mostan v Pleterjah ob vznožju tajinstvenih Gorjancev, nazaj po levem bregu Krke v Šmarješke toplice (snažna kopel) in mimo divnega gradu Otočec in mnogih drugih v Novo mesto. Ob dovoljni udeležbi bo stala vožnja 20 Din za osebo.
b)	avto: Novo mesto«Dol. Toplice«Pod« turn«Soteska«Novo mesto. (Slikovito. Ne bo drago).
c)	Peš na Trško goro.
d)	Na Gorjance (dvodnevna tura, po* čenši z 21. julijem).
Pisarna pripravljalnega odbora bo vse tiste dni poslovala v pritličju dešKe osnovne šole in tam bo vsakdo dobil svoj razpored in vsa pojasnila.
Potrudili se bomo, da bomo zadovoljili vse in vsakogar, opozarjamo pa, da je 10. ju« lij najskrajnejši termin in da se na kasneje došle prijave ne bomo mogli ozirati in za zamudnikovo ugodnost ne moremo garan« tirati.
Tovarišice in tovariši, pohitite 19. in 20. julija v Novo mesto, dolenjsko metropolo, oglejte si tihe, skrite in nepoznane lepote podgorjanske zemlje, nadivite se nad pre« lestno okolico, vdihavajte mehko južnjaško tamošnje ozračje, ne bo vam žal, nikdar in nikoli! Pridite!
Prijave je pošiljati na: Učiteljsko drus štvo UJU (Viktor Pirnat), Novo mesto.
Samopomoč za otroke učiteljskih družin.
Lep napredek v Učit. Samopomoči me je svoj čas napotil, da sem razmišljal, kako bi se ustanovilo tako socialno ustanovo tudi za otroke učiteljskih družin. V 1. 1924. do 1926. sem na nekaj odborovih sejah U. S. razpravljal o tej zadevi. Obširneje se je go« vorilo na občnem zboru U. S., ki se je vršil dne 18. julija 1926. v Celju. Malo pred tem občnim zborom sem priobčil v 26. in 27. šte» vilki »Učit. Tovariša« nekak načrt z več va» rijacijami v zvezi z U. S. Občni zbor se je izrekel za samostojno društvo.
Načrt je proučaval posebni odbor, ki pa vse zadeve ni rešil v ugodnem smislu. Zato sem ga položil v miznico. Na kobudo gospo« darskega sveta UJU sem načrt vze'l v roke, ga proučil in spopolnil. Obenem sem pa se« stavil še drug načrt (izide v prihodnji številki »Učit. Tovariša«). Gospodarski svet UJU je o obeh razmišljal, razpravljal in sklen;l, da se oba načrta priobči v »Učit. Tovarišu«. Na letošnji pokrajinski skupščini se bo govorilo o ustanovitvi, podpornega društva za otroke učiteljskih družin.
Vse dobromisleče tovariše in tovarišice pa prosim, da temeljito razmišljajo o teh načrtih — zlasti v smislu plačilnih možnosti —, da slabe ali dvomljive točke zamenjajo z boljšimi nadomestki ali pa sestavijo nove, vzorne načrte. Priobčijo naj jih v »Učit. To» varišu« ali pa pošljejo poverjeništvu UJU Ljubljana, Socialna ustanova, društvo za otroke je važna, potrebna in nujna. Zamudili smo itak že mnogo, treba je začeti z deiom. Vsak začetek je težak, a brez tega pa ničesar ni. Nesmiselno je čakati pomoči od drugod, nemoško pa govoriti o slabih časih, pri tem pa brezdelno sedeti. V samospomoči je rea šitev!
Načrt A.
Oskrba učiteljskih otrok (OUO).
I. Osnova in smoter društva.
Društvo prične poslovati dne 1. januarja 1931. Za člane sprejema priglašene zdrave otroke učiteljskih rodbin v Dravski banovini kraljevine Jugoslavije, in sicer v starosti od 6. do spolnjenega 10. leta (5 letnikov). Od
1. januarja 1931. do 31. decembra 1939. (pre» hodna doba) sprejema tudi priglašence v sta« rosti od 11 do 20 let (9 letnikov); vsako leto (od 1931. do 1939.) odpade po en letnik«naj« višji. Z letom 1940. se prične normalna do» ba, to je sprejem od 6. do 10. leta. Izjemoma pa more društveni odbor sprejemati tudi nad 10 let stare priglašence a) v prehodni dobi one iz odpadlih letnikov in b) v normal« ni dobi od 11 do 17 let (7 letnikov), če do« plačajo k "teprejemnim pristojbinam za vso dobo nad normalo še vse prispevke za smrt« ne slučaje, letnine in upravnine.
Društvo izdaja staršem ali varuhom po smrti članov posmrtnine, članom s spolnje« nim 20. letom (21. rojstni dan) pa odpravnine. Z izplačilom odpravnine preneha članstvo,, zato odpadejo vsa nadaljnja plačila.
II. Prehodna doba.
, , 1932.	n	priglašence	od 6. do 19. .
. n 1933.	j»	rt	od 6. do 18. ,
• . 1934.		»	od 6. do 17. „
, , 1935.	n	9	od 6. do 16.
* , 1936.	n	n	od 6. do 15 ,
„ „ 1937.	»	n	od 6. do 14. „,
. . 1938.			od 6. do 13. .
. , 1939.	s	9	od 6. do 12. ,
Ob smrti posmrt.		za vse enaka, odpravnina pa	
procentih gl. odst. V.			
III. Normalna doba.
V 1. 1940. sprejema vse priglašence od 6. do 11. t. 1941
N tf	J»	»	»
» . itd. „
ob smrti posmrtnina za vse, vsa odpravnina za vsej
Priglašence od 11. do spolnjenega 17. leta (7 letnikov) se izjemoma sprejema za člane, če doplačajo k sprejemnim pristojbinam za vsa leta nad sprejemno dobo (nad 11 let) vse prispevke za smrtne slučaje, letnine in upravnine. Nad 17 let starih priglašencev društvo ne sprejema.
IV. Posmrtnina.
Posmrtnina se računa in izplačuje za vse člane enako, in sicer: število članov pomno« ženo z določenim članskim prispevkom.
Po bolgarskih mestih.
(Konec.)
Na brzovlaku proti Plevenu sem naletel na nemškega potnika. Začela .sva se razgo« varjati in si pripovedovati svoje vtise. »Kako se Vam zdi v Bolgariji?«, sem ga vprašal. »Več Vam ne morem reči, kot sijajno. V vseh ozirih sem ugodno presenečen. Potujem bolj brez skrbi, kot po Berlinu. Pomislite, kaj se mi je pripetilo. V neki močno obisko« vani gostilni v Sofiji sem pozabil aktovko v kateri sem imel potne listine in večjo vsoto denarja. Kar lasje so se mi ježili, ko sem čez več ur opazil, kaj mi manjka. Šel sem nazaj s trdnim prepričanjem, da aktovke ne bom videl nikdar več, a našel sem jo ne~do« taknjeno, kakor sem jo položil. Tega v Ber« linu ne bi doživel, zato ni mogoče drugače, kot da je med Bolgari dosti več poštenjakov, kot pri nas.«
»Veste, kaj se pa meni čudno zdi,« sem mu pravil, »da ti ljudje ne preklinjajo.«
»Meni ne gre v glavo, da so natakarji po vseh gostilnah in hotelih le moški. Le v par kavarnah sem naletel na natakarice in še te so bile ruske emigrantke. Sobarice pa po vsej Bolgariji nisem našel niti ene.«
»Po mojem mnenju,« sem mu skušal razložiti, »je to zaradi tega, ker so bolgarske ženske silno moralne in se ne marajo vrivati v moralno nesigurna mesta. One raje vsto« pajo v častnejše poklice. Poleg učiteljic do«
bite ogromno število profesoric, zdravnic, juristinj, inženjerk, agronomkinj i. dr. Po vseh ministrstvih je skoro polovico strokov« nih referentov — žensk. Bolgarke so raje dobre gospodinje, vzorne matere in zveste žene, kot pa malo spoštovane natakarice in sobarice.«
V takem razgovoru se je vlak ustavil v Plevenu. Poslovila sva se, ker se je Nemec odpeljal proti Sofiji, jaz pa sem jo mahnil v mesto.
Pleven je približno tako velik, kot Ma« ribor. Obdan je s samimi griči, zasajenimi z vinsko trto. Isto vlogo kot jo ima Plovdiv v južni Bolgariji, ima Pleven v severni. Tudi tu je izključno trgovsko središče, predvsem pa središče vinske trgovine. Zanimivo je me« sto po številnih spomenikih, ki jih hrani od osvobodilne vojne. Tu so se vršili glavni bo« ji, kjer so Rusi z velikanskimi žrtvami pre« magali Turke in ujeli njihovega vojskovodjo. V mestu je krasen vojni mavzolej in muzej, ki hrani orožje, predmete in slike iz te voj« ne. Po gričih okrog mesta stoje še danes ne« šteti topovi kakor so jih imeli postavljene Turki. Tudi vsi okopi so še nedotaknjeni, tako, da je vsa okolica en sam muzej, ki spominja ljudstvo na nekdanje robstvo.
Razumljivo, da so tamkajšnji kolegi tudi mene vodili tod okrog. Razkazoval nam je A star vojak, ki čuva te predmete in nam živo - pripovedoval o strahotah takratne vojne. Včasih se je tudi »spalil«, da se je kar za« bliskalo. Pa mu ne zamerim, ker vsi stari vo« jaki, ki so doživljali vojno nekje daleč v ozadju, prav radi lažejo in to tako debelo, da nazadnje že nihče drugi ne verjame, kot oni sami.
Nazaj grede proti mestu smo srečali duhovnika in en učitelj mi s strahom reče: »Danes bomo imeli še smolo!« »Kako to?«, sem se čudil. »Pri nas je vraža, če srečaš du« hovnika, da te tisti dan doleti kaka nezgo« da!« Seveda sem se smejal in na kako smolo v tako mirnem in gostoljubnem mestu še mi« slil nisem.
Ogledali smo si mesto, šole, knjižnico, muzej i. dr. in jo slednjič zavili v srednjo vinarsko šolo. »Koliko ste stari?«, me vpraša dobrodušni ravnatelj. Nisem si mogel razla» gati, zakaj tako vprašanje, pa sem mu rekel: »Četrt stoletja!« »Dobro, na vaše zdravje in na zdravje slovenskega naroda bomo pili vino vaše starosti!« Izgovarjal sem se, da ne smem piti in da smo prišli samo pogledat, pa vse ni nič pomagalo. Izprazniti smo mo« rali več buteljk, nato pa iti v klet in pokušati prvovrstna vina raznih starosti in iz različnih krajev. In kaj se je nazadnje zgodilo? Na« lezli smo se ga. Takrat sem se spomnil sre« čanja z duhovnikom.
Po osemnajstih dneh sem se znašel zo« pet v Sofiji. Tu sem ostal še en teden. Ogle« dal sem si še to in ono, a najbolj zanimivo je videti njih delavsko vojsko »Trudovak«. Bolgari po mirovni pogodbi ne smejo imeti vojaške obveznosti, ampak le 20.000 vojaških prostovoljcev. Zato pa imajo obvezen de« lavski rok. Vsak državljan mora služiti 7 mesecev v »Trudovaškem odelenju«. Pa naj bo to delavec ali inteligent, vsak mora ko« pati kanale za namakanje in izsuševanje, de« lati ceste, železnice, poslopja in vsa državna javna dela. Naletel sem v več krajih na šte« vilne učitelje in akademike, ki so v takratni v/očini, slečeni do pasu, vozili samokolniče ter vihteli kramp in lopato.
To je posebnost, ki je nima na svetu nobena druga država. Vsak si lahko misli, kako velikanskega pomena je ta »trudovaška vojska« za gospodarsko povzdigo države. Slaba dosedanja zunanja politika, je vrgla Bolgarijo čisto na tla. A z vztrajnostjo in neverjetno požrtvovalnostjo delajo vsi za dobrobit države, ki so jo že skoro postavili zopet na trdne noge. V tem oziru so Bolgari naravnost »Slovanski Prusi«.
Koncem počitnic sem bil zopet v Ljub« ljani. Vsi so se čudili, da sem še živ, a po« vrhu tudi zdrav in zadovoljen, kot še nikoli. Začeli so dvomiti, da bi bila Bolgarija res tako strašna, zaostala in tako življensko ne« varna država. Začeli so tudi dvomiti, da bi bolgarski narod zaslužil tolikega zaničevanja in blatenja, kot ga meče na njega evropska javnost, ki na ta način dela umazane račune. Kdor hoče biti danes nepristranski, mora priznati, da ni treba nam, kakor Bolgarom drugega kot opustiti nasedanje tujemu iz« igravanju pa si bomo najboljši prijatelji in najiskrenejši bratje.
Prijateljstvo z Bolgari si želijo naši dr« žavljani. Želijo si ga pa z nami tudi bolgar« ski. Da je to res, vidimo dovolj jasno v tem da je naš učiteljski pevski zbor povabljen od bolgarskega učiteljskega udruženja, ki zastopa 12.000 organiziranih članov in lahko trdimo, da zastopa obenem tudi miselnost vsega bolgarskega naroda. Prepričan sem, kakor tudi vse naše učiteljstvo, da zbor tega povabila ne bo malodušno vrgel v koš, am« pak se bo z največjim veseljem odzval ter ponesel našo pesem in naše pozdrave — bratom Bolgarom.	_zjg.
N. pr. Društvo ima 500 članov, članski pri* spevek je 5 Din; računa za posmrtnino = 500 X 5 Din = 2500 Din.
Pravico do posmrtnine si pridobi član s 6mesečno karenčno dobo, to je za umrlega člana se izplača posmrtnina le tedaj, če je preteklo od vpisa v društvo pa do smrti vsaj 6 (šest) mesecev.
V. Starostna razpredelnica s procenti za odpravnino v prehodni dobi.
Starost (let)	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	l9I
Procent	100	95	90	85	80	75	70	65	60	55	50 45 1		35	251
V normalni dobi je odpravnina za vse enaka kot posmrtnina. Sprejema se za člane otroke v starosti od 6 do 10 let, izjemoma še od 11 do 17 let, ki pa doplačajo vse članske prispevke od 11. leta dalje. Otroke v staro* sti od 17 let in višje se v normalni dobi ne sprejema (sprejem mogoč samo v 1. 1931. do 1933). Normalna doba se prične z letom 1940. (Gl. III. Normalna doba!)
VI. Članska vplačila.
Vplačila so prav taka kot izplačila, in sicer: za posmrtnino določeni članski prispe* vek, odpravnino pa do konca 1. 1939. le del članskega prispevka. (Gl. V. Starostna raz* predelnica s procenti!).
N. pr.: Določeni članski prispevek znaša 5 Din. Vplačila za odpravnino članov v 1. 1935.: Odpravnino dobe člani, ki so v 1. 1931. vstopili po 16 let stari. Procent za nje je
V Prekmurju je sedaj najbolj aktualno in pereče vprašanje, zidanje novih šolskih po* slopij. Pretežna večina šolskih zgradb ne od* govarja več svojemu namenu, to so namreč stara, podrta, vlažna in temna poslopja, ki ne ličijo več šolskim poslopjem.
Stare šolske zgradbe pa nimajo tudi do* volj prostorov in je skrajni čas, da se odpra* vijo vse ovire, ki stoje na potu rednega raz* voja našega šolstva. Vkljub skrajni potrebi zidanja novih šolskih poslopij, se je z zida* vo odlagalo od leta do leta, dokler ni posegel vmes zakon o narodnih šolah. Ta zahteva šolske zgradbe modernejšega stila in poka* zalo se je, da morajo pri nas skoraj vse vasi zidati nova šolska poslopja. Tu in tam se je že z delom pričelo, zato ne bo odveč, ako pred končno odločitvijo spregovorimo o naših šo* lah in šolskih okoliših.
Eivši madžarski režim je uvedel pri nas sistem enorazrednih šol. V vsako vas šolo, to je bilo nekako geslo. Ta sistem je gotovo imel svoj cilj pa tudi svoje uspehe, o katerih tu ne bomo razpravljali. Obstojal je in danes še obstoji v sleherni vasi šola in načeti ho* čemo vprašanje: ostanemo li tudi mi pri tem sistemu, ali pa bomo združili več vasi v en šolski okoliš.
Po osvobojenju so bile skoraj vse naše šole razširjene, a ostala so stara poslopja z istimi šolskimi prostori. Stara poslopja bomo zamenjali z novimi, modernimi stavbami, ki bodo odgovarjala časovnim zahtevam nove šole. Stojimo tedaj pred izredno važno odlo* čitvijo in kakor se sedaj odločimo ;n s tem ustvarimo temelj bodočemu šolstvu, na tem temelju se bo šolstvo razvijalo
Prevladuje mnenje, da opustimo stari si* stem, nasprotno, naj postavi več vasi skupaj lepo, moderno šolsko zgradbo, ki bo odgo* varjala večrazredni in višje organizirani šoli. To mnenje je pravilno in ta zahteva je upra* vičena. Ne razdvajati, združevati je treba šol* stvo, da bo vsestranski uspeh šole tem večji.
Pri zidavi novih šolskih poslopij so — ža* libog — odločilni finančni razlogi. Breme pade na ramena ljudstva, zato hoče to imeti tudi prvo besedo. Ljudske mišljenje pa je povečini tako, da hoče imeti vsaka vas svojo šolo. K tej miselnosti navaja narod tudi to, da je sleherna vas s svojimi 30 hišami že tudi upravna edinica — občina. Na ta način se posamezne vasi nekako lokalizirajo, ustvarja in vzgaja se duh razdvojenosti in separatiz* ma; ljudje ne marajo imeti ničesar skupnega.
■v
Iz Češkoslovaške,
STROKOVNE KOMISIJE ZA SPREJEM MANJNADARJENIH OTROK V ČEŠKE
POMOŽNE ŠOLE ALI RAZREDE.
Češkoslovaško ministrstvo šolstva in narodne prosvete je izdalo odredbo, kako se ustanavljajo in kako uradujejo strokovne komisije za sprejem manjnadarjenih otrok v pomožne šole, o katerih govori novi zakon o pomožnih šolah.
Strokovna komisija se ustanovi za vsako javno pomožno šolo ali razred. V večjih me* stih se lahko ustanovi ena komisija za več bližnjih pomožnih šol ali razredov. Člani komisije so:
a)	predsednik,
b)	okrajni ali šolski nadzornik,
c)	eden izmed učiteljev pomožne šole,
d)	učitelj javne krajevne osnovne šoli in
e)	v kolikor je mogoče zastopnik okraj* nega socialnega skrbstva.
Predsednika in vse člane komisije ime* nuje za dobro treh let okrajni šolski odbor po zaslišanju krajevnega šolskega sveta. Za državne manjšinske pomožne šole imenuje komisijo ministrstvo samo.
Članstvo v komisiji je častno brez pra* vice na plačilo. Sklepa z večino glasov. Pred* sednik glasuje samo pri enakosti glasov in
50%. Zato je vplačilo za odpravnino 50% od 5 Din = 2-50 Din. Itd.
VII. Posebna vplačila.
Za hitra in točna izplačila je potreben rezervni fond, ki bi nastal a) iz sprejemnih pristojbin, n. pr. pristopnina, vpisnina, uprav* nina, letnina, stroški za pravila in poštnino itd.; b) iz doplačil starejših priglašencev (gl. odst. III.!); c) iz neporabljenih prispevkov izključenih in izstopivših članov. Spočetka društvo ne bo imelo rezervnega fonda, po* trebno bo, da bodo člani vplačali nekaj smrt* nih slučajev v naprej.
VIII. Mogoče spremembe k raznim oddelkom.
K odd. III.: Priglašenci od 12. do spol* njenega 17. leta se sprejemajo v normalni dobi le z doplačilom k sprejemnim pristoj* binam, in sicer:
za dobo od It. do 13; leta — doplačilo 100 Din „ „ od' 14. do 16. . —	200 .
„ „ od 17 do 19. . - „ 300 ,
Nad 19 let starih priglašencev društvo ne sprejema.
K odd. IV.: Karenčna doba 6 mesecev odpade, posmrtnina se izplača po vsakem članu ob smrti.
K odd. V.: Višji ali nižji procent za od* pravnino ali združitev več letnikov v razrede z enakim procentom.
Nekaj splošnih pripomb k temu načrtu podam ob sklepu (po načrtu B) v prihodnji številki »Učit. Tovariša«.
Iv. Kocijančič.
Finančni razlogi so pa baš oni faktor, ki govore v prilog skupnih šol. V smislu zakona mora imeti šolsko poslopje zadostno število učilnic, stanovanjskih prostorov, imeti mora nova šola pisarno, konferenčno sobo, kabi* net; to so nujni lokali pri vsaki šoli, brez ka* terih se šolsko poslopje ne sme graditi. Ako postavlja šolsko zgradbo vsaka vas zase, mo* ra imeti vsaka šole te prostore, če pa postavi skupno šolo več vasi skupaj, so lahko ti pro* stori eni pod eno streho. Torej ogromni pri* hranki. Poznejši vzdrževalni stroški bodo brez dvoma pri skupnem poslopju manjši. Vzemimo samo kurjavo, pisarniške potreb* ščine, tiskovine in sploh administrativne stro* ške šolskih upraviteljstev in krajnih šolskih odborov! Nešteto je predmetov, ki se v tem primeru rabijo enkratno, v slučaju, da je v vsaki vasi šola, dva, trikratno. To pa je tre* ba ljudem pojasniti, razložiti, dokazati, po* učiti je treba ljudstvo o večjih sposobnostih višje organizirane šole, kar je poleg financ* nega tudi moralnega in praktičnega pomena.
Važne so in merodajne tudi terenske in prometne razmere. Jasno je, da ne kaže zdru* ževati vasi, ki so v veliki oddaljenosti, kjer so prometne razmere zlasti pozimi skrajno neugodne. Povsod tam, kjer leže vasi druga tik druge, kjer so šole v razdaljenosti dveh in še manj kilometrov, pa je najboljše pri predstoječih zidavah, vasi združevati v šol* ske okoliše. Postavljati je vsem modernim šolskim načelom odgovarjajoče šole in ne bajte, ki so v šolske namene neuporabne.
O veliki razliki med večrazrednicami in enorazrednicami v pogledu vzgoje in pouka ni treba posebej govoriti. Omenim naj le, da bo v slučaju koncentriranja učnih moči, bo» gateje uspevalo tudi izvenšolsko delo. Z več* jim veseljem, z večjo voljo, z združenim! močmi bo ustvarjalo učiteljstvo centre ljud* ske prosvete, ki bo pronikla naše vasi. Ne bo pa tudi one nejevolje in obupanosti, ko mora učitelj v najbolj zakotno vas na eno* razrednico, ki je mogoče celo v privatni kmetski hiši.
V Prekmurju se bodo zidale nove šolske zgradbe, pri tem naj vodi vse merodajne či» nitelje težnja, da se postavijo z največjo eko* nomijo, vendar ljubka moderna šolska po* slopja. Kjer je le količkaj mogoče, je zdru* ževati vasi v šolske okoliše z večrazrednimi prosvetnimi hrami.	H. I.
odloča njegov glas. Obravnavanja komisije so zaupna. Naloga komisije je, da ugotovi objektivno:
a)	ali se pojavlja pri detetu tak nedosta* tek duševnih zmožnosti, da ni sposobno iz* obraževati se z uspehom v osnovni šoli,
b)	ali ni mogoče nedostatek duševnih zmožnosti tak, da izključuje sploh vsako šol* sko vzgojo.
Predlog za sprejem deteta v pomožno šolo morejo dati starši ali njihovi namestniki, ali pa uprava osnovne šole. Utemeljene prošnje sprejema predsednik komisije do konca ju* nija. Predsednik skliče komisijo ob času ko ni pouka, povabi tudi starše z dotičnim otrokom.
Komisija preizkusi predložene dokaze o duševni kvaliteti deteta, zazna za poročilo svojega člana z osnovne šole, potem onega s pomožne šole ali razreda, ki se moreta na licu mesta prepričati na primeren način o učenčevih zmožnostih, h koncu pa pove svo* je mnenje tudi zdravnik. Zakonitim zastop* nikom otroka se nudi prilika, da se tudi oni sami izrazijo, kako in kaj.
V zaupni seji se nato obravnava vpra* šanje, ali naj se dete odredi za pomožno šolo (razred) ali ne.
Otroci, ki v začetku šolskega leta še niso dovršili šestega leta starosti, se ne smejo sprejemati v pomožne šole ali razred. Svojo
odločitev naznani predsednik staršem ali nji* hovim namestnikom pismeno, čeprav so bili takoj po seji morda ustmeno o tem obvešče* ni. Proti odloku komisije je mogoča v roku 15 dni pritožba na ministrstvo šolstva in na* rodne prosvete.
O delu komisije se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in vsakokratni zapfs* nikar. Zapisnik in priloge se hranijo pri upravi pomožne šole ali razreda, ki jo določi okrajni šolski urad. Izdatke, ki so v zvezi z uradovanjem, krije uprava pomožne šole ali razreda iz svojega rednega letnega proračuna.
E. Lippert — Albin Lajovic.
NOVI NORMALNI UČNI NAČRTI ZA ČEŠKOSLOVAŠKE OSNOVNE ŠOLE.
Minister šolstva in narodne prosvete dr. Ivan Derer je izdal nove normalne učne na* črte za osnovne šole na Češkem, Moravskem Slezkem in na Slovaškem. V ¡Podkarpatski Rusiji bodo ti načrti prilagodeni posebnim prilikam te dežele. Učni načrti so se delali od jan. 1925. in končno besedilo je določila komisija šolskih nadzornikov in šolskih stro= kovnjakov, ki so jo vodili deželni šolski nadzorniki. Ti načrti so veljavni zaenkrat za tri šolska leta, in sicer za: 1930./31., 1931./32. in 1932./33. Študijski oddelek ministrstva šolstva nosi brigo, kako se bodo ti načrti obnesli in pripravi v pravem času besedilo definitivnih učnih načrtov. Na podlagi nor* malnih učnih načrtov izdelajo učiteljski zbori podrobne učne načrte in določijo pod vod* stvom šolskega nadzornika, kako naj bi se ohranila potrebna enotnost načrtov. Še nada* lje naj se rabijo dosedanje učne knjige, iz katerih naj "učitelj i napravijo z ozirom na nove načrte potrebno izbiro učne snovi. Izmenjava učne knjige je dovoljena le tedaj, če se je dosedanja knjiga rabila že najmanj pet let.
Razdelitev šolskih let v novih učnih na* črtih je sledeča:
Nižja stopnja obsega 1. in 2. šolsko leto, na enorazrednicah in dvorazrednicah pa 1., 2. in 3. šolsko leto.
Srednja stopnja obsega 3., 4. in 5. šolsko leto, na eno in dvorazrednih šolah pa 4. in 5. šolsko leto.
Višja stopnja ima 6., 7. in 8. šolsko leto.
Na enorazrednicah se delijo otroci na 4 oddelke, ki se razven 1. šolskega leta, uje* majo s posameznimi stopnjami. Na dvoraz* rednicah so otroci nižje stopnje v 'I., otroci srednje in višje stopnje v II. razredu. Triraz* rednice imajo v prvem razredu 1. in 2. šolsko leto, v II. razredu 3. in 4., v IEI. razredu pa 5. do 8. šolsko leto. Štirirazrednica ima v I. razredu 1. šolsko leto, v LI. razredu 2., v III. razredu 4. in 5., v IV. razredu pa 6., 7. in 8. šolsko leto. Petrazrednica ima v I. razredu 1. šolsko leto, v II. razredu 2., v III. razredu 3., v IV. razredu 4. in 5. šolsko leto in v V. razredu 6., 7. in 8. šolsko leto.
Pričujoča razpredelnica ponazoruje raz* delitev tedenskih učnih ur za osemrazrednice, kjer ima vsako šolsko leto svoj lasten raz* red. Ta razdelitev je uvedena v vseh mestih in občinah, kjer so ustanovljene meščanske šole.
Razdelitev tedenskih učnih ur za osemraz* rednice:
UČNI PREDMET			RAZRED					
								
	I.	n.	in.	IV.	V.	VI.	vn.	vin.
	2	2	2	2	1	2	2	2
Občanski nauk in								
	—	—	2/2	2/2	2/2	1	2	2
	14/2	8	8	8	8	7	S	6
Nazorni nauk . . .	10/2							
Domovinoznanstvo	—	T- .	6/2	3	4	—	—	—
Zemljepis, zgodovina						t	S	3
Prirodopi» in prirodo-								
slovje......	—	—	—	—	— ■'	2	8	3
Računstvo in geome-								
trija ......	6/2	4	4	i	4	4	4	4
	—	—	1	2	2	3/(2)	3/(1)	3/(1)
	—	2/2	2/2	1	1	1	—	—
	2/2	2/2	2/2	2/2	2/2	2/2	2/2	2/2
	4/2	4/2	2	1	2	2	2	2
Deška ročna dela . .	—	—	2/2	1	1	2	2	2
Zrd z gospodinjstvom	—	—	8	S	3	6	6	6
Dečki tedensko . . .	20	23	24	25	26	27	28	28
Deklice tedensko . .	20	23	26	27	28	30	30	30
Številke v oklepaju veljajo za deklice.
E. Lippert — Albin Lajovic.
Mladinska Matica.
Uprava Mladinske Matice je začela v torek 17. t. m. razpošiljati knjige. Vsi naši poverjeniki, ki prejmejo knjige po železnici ali avtih za več okoliških šol, prejmejo še posebno pismeno obvestilo. Ravno tako bodo avizirane vse te okoliške šole, da lahko pra* vočasno in na označenem mestu dvignejo knjige za svoje naročnike.
Eventualne reklamacije naj se nemudo* ma sporoče, da se vsa ekspedicija čim prej uredi.
Učiteilskš pravnik.
—§ Državni uslužbenci in verske dokla*
de. Oddelek za davke finančnega ministr* stva je z odločbo od 27. decembra 1929., št. 69.056 sporočil pristojnim oblastvom, da so državni uslužbenci dolžni plačevati ver* ske doklade za veroizpoved, kateri pripada* jo. Zaradi različnega tolmačenja čl. 127. uradniškega zakona so nastale namreč ne* jasnosti, katere je treba z avtentičnim tol* mačenjem odpraviti. Zneski teh versikh do*
klad namreč niso vstavljeni v samoupravne proračune, temveč so določeni v proračunih cerkveno*občinskih avtonomnih ustanov do* tične konfesije. Zato teh specialnih verskih doklad, ki so namenjene zg. vzdrževanje bo* gočastnih naprav in kritje stroškov le teh, ni mogoče enako obravnavati, kakor ostale doklade, o katerih je govor v navedenem členu 127. uradniškega zakona. — »Naš Glas«).
—§ Zdravljenje državnih uslužbencev t bolnicah. Po pravilniku o bolnicah od 18. decembra 1928. se morejo državni uradniki zdraviti v javnih (t. j. državnih, samouprav* nih in_jprivatnih) bolnicah v I. in II. razredu samo tedaj, če vnaprej plačajo razliko med takso za zdravljenje v III. razredu in takso tistega razreda, v katerem se žele zdraviti. — Oddelki bolnic morajo določiti po en pri* kladen prostor, v katerega se prvenstveno morajo namestiti bolni državni uslužbenci (čl. 48.). — Za zdravljenje in ne$o v bolni* cah se do nadaljnje odločbe plačuje v I. raz* redu 100 Din, v II. razredu 75 Din, v HI. raz* redu 25 Din. Taksa se mora plačevati za deset dni naprej (čl. 47.). Ambulantno zdrav* ljenje je brezplačno (čl. 43.). — To naznanja* mo vsem članom kot odgovor na mnoga ustna in pismena vprašanja. — (Iz zagreb* škega »Naišega Glasu«). '
PRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA _ . ... J§|v.
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/aB>
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Vabil*:
= LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v ponedeljek dne 23. junija 1930. ob H9. uri dopoldne da dr* žavnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Po*
leg običajnih točk dnevnega reda obravna* vamo: 1. Učiteljska gospodarska poslovalni* ca. 2. Volitev delegatov za obe učiteljski skup* ščini. 3. Poročilo o zadnji seji širjega sosveta v Celju. 4. Pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Sklep zadnjega občnega zborovanja sem bil prisiljen izpremeniti z ozirom na čas in druge okoliščine v toliko, da imamo zad* nje in otvoritveno zborovanje v Ljubljani, sicer pa prvič v naši prijazni Višnji gori. Ta* koj po prihodu vlakov odborova seja. Pro* sim točne in polnoštevilne udeležbe.
Predsednik.
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v petek 20. t. m. ob %20. uri na I. mestni dekliški osnovni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pred* sednika, došli dopisi in navodila delegatom za pokrajinsko in državno skupščino. 2. Razgo* vor o sestavi statistike izvenšolskega dela ljubljanskega učiteljstva. 3. Slučajnosti. 4. Po zborovanju tovariško*prijateljski sestanek. — Ker je to poslednje zborovanje v letošnjem šolskem letu, vabi odbor vse članstvo k ude* ležbi. — Odbor.
Poročilu;
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO je zborovalo v soboto 17. maja t. 1. na II. mestni deški osnovni šoli.
Tov. predsednik otvori ob določeni uri zborovanje, pozdravi navzoče, posebej še predavatelja dr. Fr. Misa, ki je kljub uradni prezaposlenosti prevzel zdravstveno*vzgojno predavanje. Ob tej priliki konstatira žalost* no, a resnično dejstvo, da je v društvu 195 članov, od katerih je pa navzočih komaj po* lovica. V resnici jih ni bilo niti toliko, am* pak le 47%. Pred prehodom na dnevni red omeni izpremembo dnevnega reda v toliko, da bo takoj v začetku predavanje, temu sle* di poročilo tov. Iv. Dimnika, nato volitve, situacijsko poročilo, predlogi in nasveti.
1.	Dr. Fr. Mis je z njemu lastno živah* nosijo poljubno*znanstveno tolmačil vpraša* nje: »Ali intenzivno duševno delo res po* vzroča živčno in fizično' preobremenitev, iz katere sledi toliko raznih bolezni, nesreč, ne* zadovoljnosti itd.?« Predavatelj je s pomočjo konkretnih zgledov dokazoval, da ne izvirajo vse zle posledice, ki se često pripisujejo prenapornemu duševnemu delu, iz istega, am* pak je njih izvor iskati v človeku samem ali njega okolici. Predpogoj, da duševno delo človeka ne preobremenjuje, mu ne greni živ* ljenja in ne izpodkopava zdravja, je sposob« nost, red in točnost v službi, redno življenje, zadovoljnost in veselje do dela. — Po preda* vanju je dodal g. doktor na vprašanja neka* tera pojasnila, nakar se mu je predsednik v imenu učiteljstva zahvalil s prošnjo, da nam tudi v prihodnjem šolskem letu ne odtegne svoje naklonjenosti.
2.	Poročilo tov. Iv. Dimnika se je nana* šalo na delo ankete, ki je v ministrstvu pro* svete sodelovala pri sestavi pravilnikov. Član* stvo je sprejelo poročilo z odobravanjem na znanje.
Šolske zgradbe v Prekmuru.
En gros. En detail.
Upravitelji in upraviteljice! Ko bodete naročali šolske potrebščine naročite vse le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice!
3.	a) Delegati za pokrajinsko skupščino so: Petrovec Ciril, Kumelj Metod, Polak Ma= rija in Cegnar Ivanka; namestniki pa: Zu* pančič Drago, Sežun Andrej, Likozar Jožica in Gabršek Vida. b) Delegati za državno skupščino: Mlekuž Vekoslav, Engelman Mi* ra, Marok Alojzij in Vode Angela; namest* niki pa: Mihelič Josip, Leveč Ana, Rupnik Vinko in Ceh Štefanija.
4.	V situacijskem poročilu je omenil to* variš predsednik vse važnejše organizačne zadeve, zlasti je povedal točno poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru. Predvsem je po* jasnil zadevo celjskega, društva in UGP. Ob tej priliki je apeliral na stanovsko zavednost onih članov, ki še niso plačali pristopnine in vpisnine —5 + 2 Din — s prošnjo, da po* ravnajo to vsaj do konca šolskega leta. Ko je še omenil sejo glavnega odbora, razstavo v Beogradu — pripravo in odpošiljanje izdel* kov — odpis dolga Učit. tiskarne, je končno izrekel v imenu ljubljanskega učiteljstva za* hvalo in iskrene čestitke Učit. pevskemu zboru za prekrasne uspehe na turneji po Če* škoslovaški. — Med čitanjem došlih dopisov je bila posebno živahna razprava glede spomenice izboljšanja materialnega položaja uči* teljstva ob priliki revizije uradniškega zako* na. o vlaganju prošenj za napredovanje v položajni plači, o Mladinski Matici in »Na* šem rodu« in o reorganizaciji učiteljske or* ganizacije v zmislu dopisa sreskega učitelj* skega društva iz Banja Luke br. 24.
5.	Predlog novomeškega učiteljskega dru* štva glede plačevanja potnine delegatorn za seje širjega sosveta in pokrajinsko in držav* no skupščino iz glavne blagajne se z ozirom na proračun poverjeništva z 71. glasovi ve* čine odkloni. Ker je vsled obširnega pro* grama odpadlo poročilo o sestavi statistike izvenšolskega dela ljubljanskega učiteljstva, pripomni predsednik, da pride zadeva v raz« pravo pri prihodnjem večernem zborova* nju dne 20: junija t L ob U20, uri na I. mest* ni dekliški osnovni šoli.
Mlekuž V., t. č. preds. Mihelič J., t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je zborovalo dne 4. junija 1930. v Bogojini.
V srezu je 118- učiteljev, včlanjenih je 84; navzočih je bilo 39 kljub slabemu vre* menu.
Predsednik otvori zborovanje ob 10. uri. Pozdravlja g. dekana. Bašo, ki se je odzval vabilu in prišel k zborovanju kot predava* telj. Pozdravil je tudi upokojenega tov. Ben* kovica kot gosta. Nato se je spomnil odha* jajočega sreskega nadzornika Leo Cepudra. Predsednik je opisal na kratko njegovo živ* ljenje ter ga karakteriziral kot tovariša in kot nacionalno*kulturnega delavca v Prek* murju. Vse učiteljstvo mu želi na novem mestu iste uspehe in isto ljubezen med uči* teljstvom, kot jo je imel v Prekmurju.
Novemu sreskeipu nadzorniku Izidorju Horvatu čestita k imenovanju ter poudarja naj ga vodijo na novi poti tudi iste ideje in načela, ki jih je imel doslej kot nacionalist in dober delavec na kulturnem polju. — Na* to je tov. Brelih, šolski upravitelj v Bogojini, nastopil s svojimi učenci z rokotvornim po* ukom. S svojim nastopom je pokazal tova* riš veliko spretnost in izvežbanost svojih učencev ter svoje neumorno delovanje v šoli. Predsednik se mu za nastop prav iskre* no zahvalil — Čitanje zapisnika je na željo . članstva odpadlo.
Tovariš tajnik prečita dopise. Članstvo je izražalo svoja stališča, katera naj zasto* pajo delegati na skupščinah. Predvsem se je debatiralo o »Našem rodu«, v katerega so posegali tov. Drekonja, Izidor Horvat, Peter* nel in Bela Horvat. Nadalje so se še izražale misli o Učit. domu in o Zvezi državnih na* meščencev.
Tov. tajnik je podal tajniško poročilo ter poročilo o odborovih sejah, iz katerih je bilo razvidno, da je odbor napravil dolg ko* •s, rak naprej v svojem delovanju. Predvsem si je nadel odbor nalogo, da uredi finančno vprašanje društva. Uspehi so vidni. Le nekaj članov je še, ki se branijo plačati zaostalo članarino, a te bo izterjala sodnija. Odbor je na seji sprejel tri predloge, s katerimi se članstvo strinja, in to: 1. Naj bo PRK kot povsem karitativna organizacija prostovolj« na. 2. Blagajnik naj na novo pristopivše čla« ne vpiše v mesečno prijavo z naslednjim prvim in ne z dnem vstopa. 3. Vršil se bo v začetku prihodnjega šolskega leta 5dnevni tečaj za ročna dela v štirih krajih sreza, ka« terega bo vodil tov. Drekonja. Tozadeven program je podal članstvu tov. Drekonja.
Tov. tajnik poroča, da se je odsek za domoznanstvo konstituiral ter da je bil izvo« ljen za voditelja tega odseka g. sreski šolski nadzornik Leo Cepuder, za zapisnikarja pa tov, Bela Horvat.
Blagajnik poroča, da so se dolgovi skr* čili, a da še dolgujemo glavni blagajni. Z ozirom na sklep izrednega občnega zbora poziva članstvo, da poravna zaostalo člana* rino do konca poslovnega leta.
G. dekan Ivan Baša je predaval o psihi Prekmurca. Predavanje je sestavil iz lastnega opazovanja ter podal jasno sliko individual* nih svojstev Prekmurca: njegovo mišljenje, življenje, o veri in o gospodarstvu. V doma« čem tonu podanemu predavanju je vse član« stvo pazno sledilo in s tem izražalo svojo zadovoljnost. — Tov. predsednik se je v iskrenih besedah zahvalil predavatelju, na« rodnemu buditelju v Slovenski Krajini v oni dobi, ko je bila največja nevarnost, da se za« tre slovenski živelj v Prekmurju.
Po zborovanju sta se včlanila tov. Milan Kaič in Forstner; le malo je še tovarišev, ki so izven organiziranih vrst. Upajmo, da se v prihodnjem šolskem letu zavedo tudi ti to« variši svoje dolžnosti.
Peternel, t. č. preds. Bela Horvat, t. č. tajnik.
Splošne vesti.
—	Zveza državnih nameščencev in upo« kojencev v Ljubljani je imela dne 18. junija t. 1. ob 8. uri zvečer izredni občni zbor, ki je odposlal sledeeč brzojavke:
Kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva kralja
Beograd.
Na izrednem občnem zboru Zveze drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani dne 18. junija zbrani zastopniki uradniških orga* nizacij izražajo Njegovemu Veličanstvu kra* lju svojp neomajno vdanost.
Zveza državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Gospodu predsedniku kraljevske vlade ge* neralu Petru Živkovidu
Beograd.
Na izrednem občnem zboru Zveze drž. namešečnecev in upokojencev v Ljubljani dne 18. junija zbrani zastopniki Vam izražajo za* hvalo za Vaše dosedanje delo za narod in državo ter Vas prosijo nadaljnje naklonje« nosti v pričakovanju izboljšanja gmotnega položaja z novim uradniškim zakonom.
Zveza državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Gospodu ministru dr. Ninku Periču, predsed* niku komisije za revizijo činovniškega zakona
v Beogradu.
Na izrednem občnem zboru Zveze drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani dne 18. junija zbrani zastopniki Vam izražajo za« hvalo za Vaše dosedanje delo za narod in državo ter Vas prosijo nadaljnje naklonje« nosti v pričakovanju izboljšanja gmotnega položaja z novim uradniškim zakonom.
Zveza državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Gospod dr.. Mih. F. Jovanovič, predsednik Glavnega Saveza državnih činovnika i služ« benika
Beograd.
Na izrednem občnem zboru Zveze drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani dne 18. junija zbrani zastopniki uradniških orga« nizacij izražajo Glavnemu Savezu svoje za« upanje in Vas prosijo, da delujete še vnaprej v dosedanjem pravcu za dobrobit celokup* nega aktivnega in upokojenega državnega nameščenstva in za nujno uzakonitev uradni* škega- zakona.
Zveza državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
IZ SEJE OŽJEGA SOSVETA.
Ožji sosvet je na svoji 8. redni seji raz* pravljal o imenovanju sreskih šolskih nad* zornikov in ugotovil:
»Z ozirom na govorice, ki krožijo med članstvom UJU, da je poverjeništvo UJU, odnosno da so posamezni člani sodelovali pri poslednjem imenovanju šolskih nadzornikov, izjavljamo; da niti poverjeništvo UJU niti posamezni člani niso sodelovali pri tem aktu ne pozvano in ne nepozvano.«
—	Stanarine učiteljstvu, kurivo in dode» litev naturalnih stanovanj. Šolske upravitelje* poslovodje krajevnih šolskih odborov opo* zarjamo, da naj zahtevajo izvedbo tega vpra* šanja od krajevnih šolških odborov v zmislu zakonitih odredb ter naj se učiteljstvo v teh zadevah obrača do njih. Stanovanja, ki ne odgovarjajo, naj učiteljstvo sprejme le po* gojno, dokler ne izidejo podrobni predpisi s pravilnikom.
—	Navodila za državno šolsko razstavo. V sporazumu z Izvršnim odborom se je se* stavil končni načrt za prireditev razstave UJU v Beogradu. Razstava bo organizirana tako, da bode ves razstavni materijal urejen in razstavljen po učnih predmetih. Posamez« ni razredi in posamezne šole bodo zato prišle do veljave v okviru učnih predmetov. — Ker je razstavni prostor precej omejen, naj se izbirajo za razstavo le najboljši in najiz* razitejši izdelki iz posameznih predmetov.
—	Slike vseh šol iz Dravske banovine namerava zbrati odsek za razstavo v pose* ben album in tega razstaviti. Naprošamo po* novno vse šolske upravitelje, da pošljejo po* tom sreskega šolskega nadzornika ali di* rektno poverjeništvu UJU v Ljubljani foto* grafije šolskih poslopij z imenom kraja in navedejo zgodovinske podatke. Šole, ki ne bodo razstavile ničesar, naj pošljejo ¡na vsak način vsaj sliko šolskega poslopja. Pošljite vse predmete še pred koncem šolskega leta.
—	Slavnostna otvoritev državne šolske razstave v Beogradu bo na prvi dan državne skupščine UJU, to je 21. avgusta t. 1.
—	Tečaj za gospodinjstvo in higijeno za učiteljice. Glavni odbor Podmladka Rdečega križa priredi v Beogradu od 7. julija do 15. avgusta tečaj za gospodinjstvo in higijeno za učiteljice narodnih šol iz vse države. Na tem tečaju bi učiteljice spopolnile svoje zna« nje iz domače ekonomije, še posebej pa bi se seznanile s praktično uporabo higijene v celokupnem domačem gospodarstvu. Sezna* nile bi se tudi s šolsko higijeno in organiza« cijo Podmladka Rdečega križa, da bi potem v šoli na podlagi pridobljenega znanja usta« navijale in vodile šolske kuhinje Podmladka Rdečega križa in gospodinjske tečaje za čla* niče Podmladka na deželi in v mestu. — Te* čaj se bo vršil v moderno urejeni šoli za zaščitne sestre v Beogradu, kjer dobe ob* iskovalke tečaja brezplačno stanovanje, hra«
W OBLACIINICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANO, Mikloštfev» cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih ieških. nemških in angleških tovarn. Brfenri itnmtSenci rfofae b'a?a t*ii m ubrkt pwti pralbStii legitimacij.
no pa po lastni ceni. — Na tečaj bo spreje« tih do 25 učiteljic. Prednost imajo one uči* teljice, ki delujejo pri Podmladku Rdečega križa.
— Program tečaja za gospodinjstvo in higijeno, ki ga priredi glavni odbor Podmlad* ka Rdečega križa v Beogradu od 7. julija do 16. avgusta. — I. Program gospodinjskega pouka. 1. Domače gospodarstvo. — Smoter: Vzgojiti smisel za urejeno in ugodno hišo. Naučiti kako se vrše potrebna dela pravilno in ekonomično, s prihranitvijo časa, truda in sredstev. — Gradivo: Stanovanje, razvrstitev oddelkov in pohištva. Nabava pohištva in ureditev posameznih stanovanjskih oddel* kov. Kuhinjska posoda, aparati in jedilni pri« bor. Najvažnejša domača dela. Tedensko pospravljanje. Veliko pospravljanje. O kur* javi, razsvetljavi, perilu, obleki in obuvalu. — (Praktične vaje: Vsa domača dela pri zra* čenju, pospravljanju in čiščenju stanovanja.
2.	O prehrani in življenskih potrebščinah. Smoter: Spoznati potrebo in način pravilne prehrane, kakor tudi najvažnejše življenske potrebščine, njihove lastnosti in redilno vrednost. — Gradivo: Elementi fiziologije prehrane. Najvažnejše sestavine hrane, ku* hanje, vsakodnevna hrana v primeri z rastjo, zdravjem in delom. Kalorijska vrednost hrane; razdelitev po redilnosti in prebavi. Pripravljanje hrane. Potreba raznovrstnosti hrane. Razdelitev dnevne hrane na obroke. Sestavljanje jedilnega lista. Poletna in zim* ska hrana, post. Čista in zdrava hrana. Bak* terije, glive in drugi paraziti v mesu in dru* gih življenskih potrebščinah. Hrana za bol* nike; hrana za otroke. Higijena kuhinje in jedilnice. Klet, pomivalnica, gnojišče. Muhe in vzroki njihove množitve. Ostale kuhinj« ske škodljivosti in način njihovega uničeva« nja. Najvažnejše življenske potrebščine: meso, mleko in mlečni izdelki, sadje, začim* be, sladkor, jajca, mast in olje, žito in moka, zelenjava, sočivje, kava in surogati, čaj, ka« kao. Alkohol in alkoholne pijače. Slaščice. Izvor, kvaliteta in falsifikati življenskih po« trebščin. Praktične vaje: Sestavljanje jedil« nega lista, nabavljanje potrebščin in ostala praktična dela. — 3. Kuhanje in konzervira« nje, Gradivo: Okusna in redilna jedila; jedila za otroke in bolnike; mesenje kruha in razne vrste testa; konzerviranje sadja in sočivja. Serviranje jedil in pripravljanje mize; red okoli mize. Ureditev šolske kuhinje Pod« mladka Rdečega križa. — II. Program dela in higijene. 1. Dolžnosti učitelja in saniteta šole same, a) Vsakodnevni pregled otrok, in si« cer: kože, zob, oči, ust, grla, žlez, nosa, ušes, pljuč in srca. b) Pregled čistoče telesa in obleke in merjenje otrok, c) Pregled otrok zaradi ugotovitve znakov kužnih bolezni, č) Briga za prehrano onih otrok, katerih do» movi so zelo oddaljeni od šole. Potreba osno« vanja šolskih kuhinj PRK. d) Vaje: odmor, sprehod, tekanje, razni športi, razne igre, te« lovadba, vaje v dihanju, e) Saniteta: razsvet« ljava, ogrevanje, zračenje, preskrbovanje z vodo, stranišča, garderobe, umivalnice, igri« šča, šolski vrtovi PRK. Šolska zgradba in dvorišče. Šolske lekarne PRK za prvo pomoč. Šolske poliklinike, f) Šolska oprava: klopi in sedeži; položaj, pri sedenju, premakljiva na« slonjala za knjige, položaj zvezka pri pisa« nju. g) Prva pomoč v slučajih nesreče. — Specifični simptomi na bolezni, ki se največ« krat. pojavljajo. Oslovski kašelj. Ošpice. Škrlatinka. Difterija. Trebušni tifus. Vodene koze (Variole). Garje. — 2. Šolska higijena.
3.	Dietetika. 4. Prva pomoč. 5. O kužnih boleznih. 6. Splošna higijena. 7. Psihične otro« škg lastnosti.
Glavni odbor PRK.
1. MAČEK
. LJUBIJANA
v oblekah in površnikih Aleksandrova najcenejši	cesta 2t. 12.
—	Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani javi svojemu članstvu, da so bili v društvo na novo sprejeti gg.: Konjar Ulrik, šolski upravitelj v pok., Reich Josip, šolski .upravitelj v pok. in njegova soproga Roza, Šoštarič Aleš, šolski upravitelj v pok., Koc« bek Fran, šolski upravitelj v pok. — Umrli so pa naslednji: Tram te Marija, Rojina Pav« lina, Kabaj Miha in Kolnik Avgusta.
^— Članstvu radovljiškega učiteljskega društva UJU. Kljub večkratnim opominom je še mnogo članov(ic), ki še niso poravnali članarine. To je sedaj naš zadnji opomin. Kdor ne bo do 1. julija t. 1. poravnal člana« rine. bomo izterjali zaostalo članarino sod« nijskim potom, kar je sklep zadnje odborove seje z dne 14. junija 1930. <— Peter Golobič, blagajnik.
—	Učiteljem, ki so v počitniških tečajih v Ljubljani. Mesečno sobo dobe za dobo tečaja lahko do trije učitelji. Naslov pri upravi »Učit. Tovariša«.
_— 201etnica mature na mariborskem moškem učiteljišču. Na moje svoječasno va* bilo, objavljeno v tem listu glede načrta, kdaj, kje in kako naj bi praznovali 201etnico naše mature, sta se odzvala samo dva tovariša, ostalih 14 molči. Sporočite mi takoj vsaj, če soglašate s sklepom, ki bi ga tozadevno pri nalašč v ta namen sklicanem sestanku sklenili tovariši tega letnika, ki službujejo ,v Mariboru in okolici, kateri sklep seveda ta* koj objavim. Tovariški pozdrav — Vauda Mirko, šolski upravitelj, Šmarjeta ob Pesnici.
—	Maturantinje državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1925. vabim, da se udeleže sestanka ob petletnici mature dne 3. julij a v 'Ljubljani po prihodu jutranjih vlakov okrog 9. ure v hotelu Miklič pri gl. kolodvoru. O nadaljnjem se pogovorimo. — Mila Andolšek, Karlovica, Vel. Lašče.
Drogerija „ADRIA"
LJUBLJANA —1
SELENBURGOVA I Mr. PU. S. Borči«
II priporoča svojo veliko zalogo foto-aparatov in potrebščin kakor tudi kozmetične parfumerij-|| ske artikle, ki se dobijo v največji izbiri.
..............MIHIH..................
lika tovarna JOS. REICH.
Obleke kemično čisti, barva, plirfra (a
Doiočbe iz projekta obrtnega zakona glede obrtno-nadaljevalnih šol.
Čl. 179.
(.1) Za učenike se mogu primati samo oni koji nisu mladi od 14 godina a svršili su bar četiri razreda osnovne 'škole ili su jnače stekli plismenost i koji su telesno sposobni za dotični obrt, što če dokazati pri sklapa» nju ugovora s,vedodžbama i lekarskim uve« renjem. Lekarski pregled obavlja nadležni školski lekar besplatno.
(2) Ministar trgovine i industrije ovla» ščuje se da može u cilju izabranja obrtne 3truke i upučivanja učenika na rad osnovati posebni zavod koji če pre zaključivanja ugo» vora o učenju obavezno davati svoj« miš» ljenje o sposobnosti i naklonosti mčenika u pogledu uposlenja.
Čl. 220.
(L) U svakoj opštini u kojoj ima 50 u registru upisanih učenika (šegrta) ima se na njen teret, po odobrenju bana. osnovati obrt» na produžna škola. Ovu školu su dužni po« laziti učenici radi teorijskog i praktičnog usavrišenja u obrtnom radu,
(2)	U opštinama u koj ima ima iz zanat» ske (odnosno fabričke) i trgovačke struke po 40 učenika, ili ako ima toliki broj učenika ženskog pola, koji su obavezni na pohadanje škole, osnovače se ,u ovim školama zasebna odeiljenja: Zanatsko, trgovačko, odnosno žensko.
(3)	Ako u pojedinim opštinama ima više od 25 a manje od 50 učenika osnovače se na teret opštine posebni obrtni stručni kursevi (tečajevi).
(4)	Ovako osnovane obrtne produžne škole nastaviče rad i u, slučaju ako se broj učenika povremeno smanji i spadne ispod označenoga broja obveznika. Obrtna pro« dužna škola če se ukinuti samo u slučaju ako bi se za vreme od dVe uzastopne godine broj učenika stalno snižavao ispod označe« nog broja.
(5)	Školsko obrazovanje učenika u op» štinama u kojima nema 25 učenika i u ko« jima nema obrtnih produžnih škola ili kur» seva, regulisače se sporazumno i fizmedu Ministra trgovine i Ministra prosvete, tako da če učenici pohadati opšte produžne škole koje u mestu postoje.
ČL 221.
(1)	Obrtne .produžne škoie mogu, pored opština, osnivati Komore, udruženja i obrt« na preduzeča. U opštinama u kojima postoje ovakve škole čiji se nastavni plan poklapa sa nastavnim planom opštinske obrtne pro» dužne šikole, opštine se oislobadaju od oba» veza osni,vanja, odnosno dalOeg izdržavanja svoje škole. U ovom slučaju moraju se po» brojane korporacije i preduzeča u svemu pridržaiyati odredaba ovog zakona. Posdbne obrtne kurseve tečajeve mogu da osnivaju i privatna stručna lica. Za osnivanje svih tih škola i kurseva potrebno je posebno odobrenje nadležnog_bana koji če u okviru odredaba Zakona odobravati nastavne osnove.
(2)	Osnivanje obrtnih škola i kurseva, koji se osnivaju na državni trošak ili koje preuzima država pod svoju upravu (¿dobra» vače Ministar trgovine i industrije.
Čl. 222.
(1)	Opštinske obrtne produžne škole izdržavaju opštine i one ,su dužne da za to potrebna sredstva predvide u svom budžetu prema prethodno odobrenom kreditu po banu. Ako se škole osnivaju na državni teret, odnosno na teret Komore i udruženja, opštine su ipak dužne dati školske prosto» rije, ogrev i osvetlj.enje.
(2)	Za troškove izdržavanja opštinskih obrtnih produžnih škola i kurseva upo'tre« b:če se Fond za pomaganje obrtnih struč» nih Skola u čiju korist idu sve novčane kazne ubrane na osnovi kaznenih presuda po ovom Zakonu. U koliko (pojedine iopšti» ne nemaju same dovoljno sredstava za iz» državanje ovih škola, Minister trgovine i industrije može dati potrefonu pomoč iz državnih sredstava.
(3)	U opštini u kojoj! je osnovala drža» va, Komora ili udruženje koju obrtnu pro» dužno školu ili kurs, i u istu polaze svi uče« niči (šegrti) koji su obavezni da pohadaju školu, tada prihodi iz sipomenutoga Fonda idui u korist dotične škole. Ako pošto j i vi» še takvih škola onlda se prihodi dele u od<» govarajučem .srazmeru.
Čl. 223.
(1)	Pohadanje obrtnih 'produžhih škola obavezno je za sve učenike (šegrte) i po» močnike (kalef) koji su mladi od osamnaest goldiina. Sops+venici ob rta d.užni su da tom svom osoblju dadu u okviru radnog vreme» na slobodno vreme potrebno za 'pohadanje ovih Škota kurseva.
(2)	Ministar trgovine i industrije može uredbom da reguliše polazak obrtnih pro» dužn:h škola, kurseva za one učenike koji imaju veču školsku sprem,u od osnovne škole.
ČL 224.
(1)	Ako u jedinoj opštini postoji obrtna produžna škola koju je osnovala Komora, udruženje, društva ili obrtna preduzeča, učenici i 'pomočnici Ido 18 jgodine, koji tu škdlu pohadaj.u, oslobodeni su od obaveze pohadanija opštinske obrtne produžne škole samo u slučaju ako se tirne ne sprečava rad u opštinskoj ško'li.
(2)	Ministar trgovine i industrije može narediti obavezno pdhadanje izvesnih pri» ¡vatn h obrtnih škola ako u opštini ne po« stoje odgovarajuče obrtne p.roduižne škole.
Čl. 225.
Knjige i učila dužni su obrtnici (pošlo* davci) d'a daju učeniku. Ako to u nekim mestima čine opštine, onda su obrtnidi dužni da o'pštinu oštete za cenu stvarnoig koštanja.
Čl!. 226.
(1)	Nastava na obrtnim produžnim ško» lama traje deset meseci na godinui Broj na« stavnih časova ima da "bude devet časova nedelj no. Časovi ne mogu početi pre 7 ni trajati posle 19 časova, niti se mogu držati nedeljom. U jednom danu nastava ne može da traje duže od pet niti manje okl dva časa.
(2)	U gj-anicama prethodnoga stava od» reduje vreme nastave prvostepena upravna vlast.
(3) Pomočnicima obaveznim na pohada» nje škole računa se vreme provedeno u školi u radno vreme.
01. 227.
Bliže ddredibe o organizaciji i nastav* nom planu ovih škola propisače Ministar trgovine i industrije po saslušanjui Komora uredbom.
Čl. 228.
(1)	U svakoj apštini .gde postoji obrtna produžna škola postaviče se u cilju vršenja neposrednog nadzora nad tim školama mes» ni obrtni šolski odbor. Njegova dužnost jest da vodi brigu o uspehu i napretku tih škola.
(2)	Pretsednik mesnog ofcrtnoig školskog odbora jest pretsednik opštine ili član opštinskog odbora koga on odredi. Članovi su tog odbora upravnik odnosno upravnici mesnih obrtnih škola, ¡četiri pretstavnika obaveznih stručnih udruženja, koje ta udru* ženja biraju, odnosno ako udruženje ne postoji, onda četiri obrtnika iz dotičnog mesta koje nadležna Komora odredi, zatim jedan pretstavnik Komore za trgovinu, obrt i industriju i Radničke komore, u mestima gde je sedište Komore d školski lekar.
(3)	Društva i preduzeča koja izdržavaju svoje škole mogu biti zastupana u mesnom odboru po jednom svom članu.
Čk 229.
(1)	U svakoj banovini biče jedan bano* Vinski obrtnofeškolski odbor, kome če biti zadača da se stara o celokupnoj stručnoj nastavi banovine.
(2)	Pretsednik odbora je inšpektor stručnih škola banovine, a članovi s.u: tri člana koje postavlja ban i tri člana pretstav» nika Kotnore, jedan trgovac, jedan zanatlija i jedan industrijalac.
Čl. 230.
(1) U delokrug banskog obrtno^škol» skog odbora spada:
1.	Nadzor nad ovtim školama i njima sličnim privatnim školama, kao i nad radom mesnih obrtno«školskih odbora koji se ima= ju smatrati njemu podredenim organima;
2.	Podnašarije predloga Kr. banskoj upravi za postavljanje nastavnog osoblja na školama;
3.	davanje mišljenja i postavljanje ipred« loga Kr. banskoj upravi po stručnim pita* nljirna i predmetima, kao* i podnošenje i^ve» staja o stanju stručne nastave u banovini.
Čl. 231.
Vrhovni nadzor nad stručnom nastavom vrši Ministar trgovine i industrije.
MMMaM""'''	'ft^ffMitrmiirMmtt-nin mi, h r r
Mslt •*!«»». k! HMtii* » poor**»*«!»« t» so«S*;B« »«"*»« *t>üniiiv«, ***** txsMxJa p*r.
D(o 5-—.
Inteligentna gospodična zmožna dobre kuhe (prednost imajo strokovne učiteljice za gospodinjstvo), ki ima veselje do trgovskega posla, vodenje kuharskih tečajev, obisk strank v mestu, dobi stalno službo.
Ponudbe pod »Vestna« na upravo lista.
Gospodična, 30 let stara, s 60.000 Din in opravo, išče starejšega učitelja za moža pod šifro »Dobrosrčni«.
kupite najbolje pri fr.P.Mt. optik
ljubila na, Stari trp 9.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde«-robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana
Stari trg 19.
Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebStine nabavile ugodno pri firmi
• UTRALA V LJDBLJAM
MEDIC-ZANKL
TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV
Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-I HOTNIH FRAN II) M F n I r m Prostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene HIHIMHH in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. P O D K U Ž N I C E IN SKLADIŠČA V MAKIBOKU IN NOVEM SADU

t Primerna ter koristna darila
so samo
¡pf
If
■ii> . \ t
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR AN I A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učlteljstvo poseben popust.
< i ;.■; V .. .
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG it. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon i te». t.282.
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M. Kane, Maribor, Gosposka 33
Želimo Vam ugodne počitnice!
Še ugodnejše se boste počutili, če boste lahko a vseeno dostojno oblečeni
Brezobvezno si oglejte našo lepo izbiro ali zahtevajte obisk našega zastopnika
Lii^/
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta 8.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i
AIlTOn KRIM. Ljubljana
lutnitrg26*»Mianll[i3
Najnovejši modeli.
Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljnbljana, Karlovsksta 4.a
.
MELOUSINE
ustna voda, zobna pasta, zobni praSek so najboljša sredstva za negovanje zob.	S
Lekarna Mr. M. LEVSTEK V LJUBLJANI	!
Resljeva cesta 1, pri Zmajskem mostu.	J
Poštne pošiljatve obratno.	•
Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev in kirurgičnih predmetov.	£

•••••••••••••••••
Priporočamo tvrdhe. hi inserirajo v našem glasilu!
1 i
NCT D "7 A D ITC P\ I-\ A	/^V O /^N I_I \ A / A D Specijelno angleški in češki kamgarni, *
t-- I	f-\ CD I I CL, | J	V-/	^^ II V V/A C3 ševjoti itd. (tudi na metre) v najmoder-
da Vas obleče za vsako priliko po najnižji	II IDI I A M A n\/HDM I TUDi^ 0"T Q nejših vzorcih, perilo ter razni drugi mo-
čeni in najmoderneje priznana domača tvrdka LJUBL-JAlNl A, D V	1X1 I I K VJ O I . O dni in športni predmeti, dežni plašči itd.
mmmmmmmmmmmmmmmmmm
Šolske zvezke, spisovnlce, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist mUčiteljskega doma* v Mariboru in mUliteljskega doma" v Ljubljani
♦
0253482348535348232323482348482323484848532353485348