+ -proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Yugot*luv Fedcrulion, S. P.--Planilo JugoHlovuiiMke Socialiatične /vez« glasilo — p r o s v e t ne matice j. s. z. |t. — NO. M88. «»<•»*< M «m«4-H«M MMllrr, l>r«eMil»er «. IIMV7, ■« (k* |Ml »ftla« •I « bifag«, IIU »»der Ih« Ar« mi « »»|ff« of Nirrh :ir4. Iffr*. CHICAGO, ILL., 18. MARCA (March 18), 1936. 1'liblUkrd **rekl> m 23411 N. I.MMiitlMlr \»r. LE IO — VOL. XXXI. DOBIČKI KORPORACIJ LANI ZNATNO NARASLI milijarde, ki jih troši vlada, povečale profite Povrnitev "dobrih časov" za bogataše je za delavstvo v splošnem brez koristi , - u V kapitalističnem gospodarstvu je blagostanje širokih ljudskih množic neizvedljivo Hitler v vlogi rešitelja Liga za mir in red v Akronu maska v prid veleizkoriščevalcev Porenski pas znova militariziran PROSPERITETA je bila koncem konca vendar izvabljena izza ogla, ako hočemo smatrati za prosperiteto to, da so bili dob^ki korporacij lani povprečno najvišji od leta 1929 naprej. Vlada, ki se je zadolžila za milijarde, da izkoplje deželo iz panike in krize, je torej uspela, kar se bogataškega sloja tiče. Kajti ti so bili v prošlih par mesecih deležni dividend, kakršnih niso prejeli Ae nobenkrat od postanka krize in deloma od 1.1930 naprej. Skozi vse prošle tedne so bile na "finančnih straneh" ameriških dnevnikov notice s slede- čimi in slkhiimi naslovi: Dobiček Allis-Chalmers kor-poracije lani višji kot kdaj prej v zadnjih petih letih; na vsako delnico pride $1.47 čistega. Profit International Harve-ster kompanije lani najvišji v primeri s prejšnjimi petimi leti. Na vsako delnico pride $3.28 čistega. Skupni čisti prebitek je znašal nad ID in pol milijona dolarjev. Western Electric lani spet izkazuje profit — prvič v petih letih. Znaša nad dva in pol milijona dolarjev. J. I. Čase korporacija napravila dobiček prvič v prošlih šti-rife letih. Brunswick Balke - Collender kompanija je spet pričela plačevati dividende. Vsaka delnica je dobi $1.25. Zadnjič je plačala dividende 1. 1931. United States Steel korporacija je lani napravila $1,146,-708 čistega za dividende na prednostne delnice. Leto prej je imela še $21,667,779 izgube. Torej napredek v dohodkih in prebitku nad $22,000,000. Dobiček National Dairy Products korporacije je lani znašal $9,338,205. Pittsburgh P late Glasa kompanija je lani v primeri s prejšnjim letom podvojila dohodke in dosegla z njimi najvišjo stopnjo od 1. 1029 naprej. Njen" dobiček znaša blizu 11 in pol milijona dolarjev, ali $5.32 na delnico. Continental Steel korporacija izkazuje lani znaten napredek. Dobička na delnico ima $1.40. Leto prej je izkazovala še izgubo. Phillips Petroleum kompanija je lani napravila na vsako delnico $3.23. Cisti dohodek American Te-lephone and Telegraph kompanije je letošnjega januarja znašal 20 odstotkov več, kakor v istem času lansko leto. Veletrgovina Mandel Brothers izkazuje v prošlem letu dobiček, dočim je leto prej imela izgubo. Simmons kompanija je lani imela več dobička kot kdaj prej v minulih šestih letih. Dobiček Westinghouse Electric kompanije je lani presenetljivo narastel. Bil je najvišji od 1. 1929 naprej. Tako bi lahko naštevali naprej in naprej. Tu smo navedli le nekaj družb izmed raznih vrst obratov, ki se vse ponašajo z večjimi dobički. Torej za delničarje zelo razveseljivo dejstvo. (Nadaljevanje na 5. strani.) V Akronu stavkajo delavci v tovarnah kavčuka ze nad štiri tedne. Ne zahtevajo mnogo: priboljšek k plači, boljše varnostne naredbe za protektira-• •> f nje zdravja delavcev in prizna-nje unije. Kompanija ni pri volji privoliti v nobeno zahtevo, razen v zvišanje plače, ker je to za delavce v njihovem boju za obstanek najvažnejše in družbe smatrajo, da se jih s takimi privolitvami najlaglje premoti. Ampak delavci v Akronu so vztrajali kljub sodiščam, vzlic bogato financirani propagandi družbe proti uniji in kljub vsem iikanam od strani oblasti. Nato so velike družbe mobilizirale svoje businesmene v Law and Order ligo. "Protektira jte nestavkokaze," jim je bilo ukazano, ko so mobilizirali svojo privatno milico. Beseda "nestavkokaz" je v jeziku izkoriščevalcev "častna" označba sa skebe. . Poštenih delavcev, ki se pošteno bore za pošteno življenje, nikdar ne protektira jo! INTRIGE IN HUJSKANJE NACIJEV PROTI SOVJETSČP UNIJI NE BO ZAKRILO NJIHOVIH BARBARSTEV Nemčija ni bila "na pragu komunizma".—Velika razlika med sovjetsko in nemško vnanjo politiko N VertailUki in potem sporazumno s Nemčijo tudi lolcarntki pakt določata, da mora biti poruraki pa* ob franeotki meji demilitariziran. Lokarnski pakt je Hitler dne 7. marca preklical in poalal v Porurje tvojo armado, ka-tera povzroča Franciji reliko strahu in skrbi. Na sliki je oddelek Hitlerjeve armade, ki jo prišla omenjenega dne v Kolin. Porurje je bilo bres nemške armade od leta 1918 naprej. Preveč ljudi, ali premalo ljudi I "Na zelo omejenem ozemlju, ki ni rodovitno vsepovsod, živi okrog 67,000,000 ljudi. To je okrog 136 na kv. kilometer." To je en stavek iz Hitlerjevega govora dne 7. marca, ko je preklical lokarnsko pogodbo in namignil svetu, da hoče za Nemčijo povratek kolonij in pa ekspanzijo proti vzhodu na stroške Rusije. — Vzlic natr-panosti prebivalstva pa je v Nemčiji, kakor v Italiji, porodna kontrola strogo zabranjena. « * linijski delavri dosegli z družbami dva sporazuma Izpopolnitve v sporedu XI. rednega zbora JSZ Spored v celoti objavljen na peti strani v tej številki. — Zbor bo meseca julija v Chicagu Unija hišnih delavcev v Nevv Vorku je dne 15. marca sklenila dogovor, kateri določa, da gospodarji nebotičnikov in stanovanjskih palač vzamejo nazaj vse stavkarje na njih prejšnja mesta in odslove vsled tega 15,000 skebov. Vprašanje maksimalnega delavnika in minimalne plače se izroči v odločitev posebnemu posredovalnemu odboru. To smatra unija hišnih delavcev v New Yorku svojo zmago. Zveza posestnikov pa se ponaša s koncesijo unije, ki je odstopila od zahteve za unijsko (zaprto) delavnico. Kompanije bodo torej smele svobodno najemati kogar bodo hotele, unija pa se bo morala truditi, d* bo organizirala vsakega 8Proti, ako si bo hotela ohraniti moč. Okrog 33,000 delavcev je bila na stavki. Ako bodo po sklenitvi tega sporazuma ostali v uniji in pomagali v kampanji za organiziranje novih delav-! cev, bo v prihodnjem spopadu med njimi in delodajalci tudi organizacija kot taka priznana v toliko, da bo namesto odprte uveljavljena unijska delavnica. Drug važen sporazum med unijo in družbami je bil nedavno dosežen u Chicagu, ko je unija International Ladies Gar-ment VVorkers odobrila dogovor odbora unije z družbanrn tovarn ženskih oblek, v katerem so izvojevane precejšnje koncesije. Plače so zvišane od 50c do $2 na teden, štirje prazniki v letu bodo delavcem plačani in vrh tega je unija priznana v toliko, da ne sme kompanija najeti nikogar brez o-dobrtve unijskega urada. Na seji odborov JSZ dne 12. marep je bilo znova razvidno, da se člani zavedajo važnosti, ki jo bo imel XI. redni zbor JSZ. Stranki v celoti črpajo e-nergije notranji spori — posledica homatij v Evropi, krize v Zed. državah, porazov delavstva v Nemčiji in Avstriji. JSZ, ki gre skozi razvojne etape delavskega gibanja večinoma uspešnejše kot marsikatera posamezna socialistična enota, vsaj kar se Zed. držav tiče, bo imela na svojem enajstem rednem zboru, ki se prične 3. julija v Chicagu, odločiti o marsičem, kar jo bo pognalo navzgor, če bo zborovalce spremljal hladen razum, in navzdol, ako bodo prevladovale frakcijske strasti in trmoglavo samo-jubje. člani odborov naše Zveze so na. svoj i prej omenjeni seji raz- motrivali o marsičem, da bi naš prihodnji zbor prinesel čimveč koristi namenom in ciljem, za katere Zveza deluje. V razpravi o sporedu zbora je bilo soglasno sklenjeno, da bo otvoritveni govornik Peter Kokotovič. On je eden pionirjev socialističnega gibanja med hrvatskimi in posebno med srbskimi delavci v tej deželi. Temeljne socialistične vzgoje je bil deležen v svojih mladih letih, ko je živel na Dunaju. Je prvovrsten govornik, poznavalec socializma v teoriji in praksi in vrh tega pogumen agitator. Družba, pri kateri je vpo-slen kot strojnik, ga je prošla leta pošiljala vsekršžem te dežele instalirati stroje. Prosti čas pa je uporabljal za obiske med sodrugi. govoril je na sejah socialističnih postojank in (Nadaljevanje na -r>- strani« A J VEČJA nevarnost svetu je boljševizem. Ako svoje armade razlije po Evropi, bo konec njene civilizacije. Nemčija je odločena, da ta največji sejalec sovraštva, razrednega boja in mizerije ne bo nikdar položil svojfh stopal na tretji raj h." Tako vara Hitler nemško ljudstvo, sebe in svet. V zadnjih svojih par govorih je namigaval, da bi bilo za Francijo veliko pametnejše skleniti dogovor, oziroma zve-!o z Nemčijo proti Rusiji, namesto da jo je Francija sklenila z Rusijo proti Nemčiji. Der fiihrer ob vsaki priložnosti vpije, da je on rešil Evropo in s tem bržkone ves svet pred boljševiško invazijo. Zatrjuje, da je bila Nemčija že na pragu komunizma in le njemu se mora Evropa zahvaliti, da je boljševiškega gada pravočasno ubil. Tatovi in drugi zločinci imajo navado, da kažejo vedno le na druge, češ, glejte, kakšni so! Kako pokvarjeni, kako škodljivi in nevarni! To počno, da bi ljudstvo ne videlo njihovih zločinov. Že danes je zgodovinsko dokazano, da Nemčija ni bila ra pragu komunizma, pač pa, da so komunisti baš s svojo zgrešeno taktiko pomagali Hitlerju v vlado. Danes to svojo zmoto priznavajo s tem, da so se pripravljeni združiti v enotno fronto s komurkoli, ki je za demokracijo in proti fašizmu. Dalje je svetu jasno, da sovjetska Unija ne vodi provoka-tivne vnanje politike, in da nikomur ne preti. Nji je resnično za ohranitev miru in je vsled tega prezrla že marsikako izzivanje Japonske. Nekateri trdijo, da je za mir edino raditega, ker na vojno ni še zadosti pripravljena. Rada bi večje rezerve živil, več industrije in pospešenje produkcije v tej, ki jo je že zgradila. To, kajpada so lahko logična izvajanja — ampak resnica je, da sovjetska Unija deluje za ohrnitev miru, dočim je vsa Hitlerjeva vnanja in notranja politika taka, da se Nemčija mora zaplesti v vojno. Barbarski Azijati in napol Azijati, kakor označuje prebivalce sov. Unije nacijska propaganda, skušajo živeti s svetom v miru. Svojo staro taktiko revolucionarnega hujskanja in intri-giranja v drugih deželah je opustila celo kominterna, ki se vedno prilagaja potrebam vnanje politike sovjetske vlade. Naobratno pa je nemško ljudstvo hujskano v klanje, da se mlade in stare fante dovolj razplamti in pobesni za eventuelni krvavi ples. (Nadaljevanje na 3. strani.) škofje v quebecu (kanada) so posebnost v politiki cerkve Napačen pričetek študiranja mašinske produkcije Katoliški nadškof in škofje v provinci Quebec v Kanadi so v posebnem pastirskem pismu prepovedali svoji duhovščini kakOršnokoli u meša van je v politiko, kajti to je posvetna zadeva, ne pa briga za duše. Nihče izmed duhovnikov ne sme sodelovati, ne govoriti na političnih shodih. Nihče ne sme na prtžnicah imenovati kandidatov. ne političnih časnikov. Noben duhovnik ne sme agiti-rati za bodisi katerokoli politi- čno stranko, niti ne sme govoriti za ali proti eni ali drugi. , Vzrok temu pismu je umeša-vanje duhovščine v volilno kampanjo lansko jesen, ko je bilo treba voliti zastopstva v provincialne zbore. V Quebe-cu, ki je katoliška dežela, so skoro vse stranke več ali manj katoliške, če cerkev agitira za eno, se zameri vsem drugim. To se na dohodkih cerkve takoj pozna, in to je vzrok, čemu taka naredba. Zvezna zbornica poslancev ima poseben pododsek za pro-učavanje problemov, ki se tičejo delavstva v industriji. Z njim sodeluje delavski depart-ment federalne v^ade. časniška SOCIAL STUDY CLUB V CHICAGU PLANIRA AGITACIJO ZA RAZŠIRJENJE PROLETARCA Social Study Club, angleško Poslujoči odsek kluba št. 1, Planira pod vodstvom John Raka kampanjo za razširjenje P^letarca v Chicagu in Cice-ru. Slično kampanjo so pred tedni oznanjali tudi naši mladi *odrugi v Clevelandu, a o rezultatu ni še poročila. v podvzetju S. S. C. v Chica-bosta pomagala z avti Jo-8ePh Turpin in Anton Putz, za posete okrog rojakov pa se pripravljajo razni naši sodrugi in sodružice, med njimi Frank Bizjak, Joseph Oblak, John Hujan, John Thaler in John Rak. Nadejamo se, da bodo njihova prizadevanja uspešna, in da jim bodo šli drugi člani in naročniki na roko. Kampanja se prične \ nedeljo 22. marca. O rezultatu bo poročano. agencija UP je dne 12. marca poročala iz VVashingtona, da je dobil omenjeni kongresni pododsek svoječasno nalogo prouČavati, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se v industrial-nih obratih omeji, ali vsaj ovira uvajati nove tehnične pripomočke, katerih edina posledica je, da se meče nadaljne tisoče delavcev v brezposelnost. Poslanci so se poglobili v stvar — eni manj, drugi več — večinoma manj, kakor je v kongresu pač navada, in nato priporočili, da naj kongres sprejme omejitvene naredbe proti instaliranju takih strojev, ki mečejo delavce na cesto. Kajti, ker imamo živih delavcev več ko zadosti — čemu naj jim kradejo kruh stroji, ki ne jedo in ne plačujejo davkov? nc ustavijo novih in, še boljših Pododsek je študiral ta pro- strojev. Vsi inženirji po svetu, blem od leta 1020 naprej in ni-; kemiki in neštet, drugi tehniki česar — dognal. Zato je pripo- se ukvarjajo noč, in dan z raz-ročil metodo, kakršne se je de- iakavanji, kako ustvariti nove lavstvo v svojem obupu že od- »troj« in kako č.mboljše izpo-davna posluževalo." V strahu Peniti in izboljšati te, katere pred stroji jih je uničevalo, ker že imamo. ni razumelo, da so stroji bla- Tak je razvoj. Niti Hitler in goslov za človeštvo — da po- Mussolini ga ne bi mogla usta-menijo osvoboditev delavcev viti, tudi če bi hotela. Toda izpred mukami garanja ko hitro popolnjevanje tehničnih pripo-se bo vse te ogromne tehnične močkov ona dva pospešujeta, pripomočke uposlilo namesto Neguje ga z vsemi mogočimi za izkoriščevalce v splošno do-1 pripomočki USSR in več ali bro. manj vse druge dežele. Zvezni kongres služi kapita- Tehnika je danes zasužnje-lizmu, torej izkoriščevalcem, na v prid kapitalizmu. Ko se zato ne more priznati te resni- delavski razred osvobodi tega ce. Ampak resnica ostane. zla — privatnega izkoriščanja Prav tako resnično je. da no- — bo služila vsemu človeštvu bene restrikcije proti strojem enako. agitacijsko delo za "majski glas" v teku Uredništvo in sotrudniki obljubljajo, da bo imel letošnji Majski Glas spet prvovrstno gradivo. Cena sa posamezen izvod je kot običajno 25c. Pri tako majhnem narodu kot je naš, ki ne more nobenemu listu nuditi niti 6,000 prostovoljnih naročnikov, je to za revijo tolikšnega obsega nizka cena. Ne pokrije nam niti tiskovnih in pošiljat-venih stroškov, posebno še ne, če se upošteva, da imajo večja naročila popust. Razliko pomagajo kriti oglasi in pa direktni prispevki v ta namen. Vsem naprednim društvom smo poslali vabila na na-ročbo in se nadejamo, da se bodo odzvala, kakor prejšnja leta, ali morda celo bolj, ker Majski Glas pridobiva na popularnosti. Na članstvo JSZ, somišljenike, čitatelje, zastopnike in druge prijatelje delavskega tiska apeliramo, da sodelujejo pri agitaciji za Majski Gles, da dobi čimveč naročil. čitateljev in oglasov. Proletarec, March 1«, 1936. ^ > i :=s= -ML PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4aja Jufo»lov*ntka D«Ut»Im Ti»l»o v m Družba, Chicago, |N. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. -NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo lfto |3.P0; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. Inosematvo: sa celo leto $a.50; sa pol Jata $2.00. Vai rokopisi hi oglasi morajo biti v natatn uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa prioMitev v številki tekočega tedna. ,, proletarec Published every Wedneaday by the Yuros'iav Workmen's PuMishin* Co., Inc. ' Established 1900. - Editor......................:..........Frank laiU. - Business Manager.................Charle« Pogorelec. Asakstant Busineu Manager.............John Kak Jr. FRANCOSKA |N NEMŠKA ARMADA SPET DRUGA TIK DRUGE IVAN VUK: Ecce homo . SUBSORIPTION RATES; United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; 81* Months $2.00. proletarec 2301 S. Uwndale Ave. CHICAGO, ILL. T.l.pkoo.: ROCKVELL 3M4. Katoliška cerkev v Španiji Nihče ni čakal izida volitev v španski "parlament dne 16. februarja z večjo napetostjo kot katoliška duhovščina in klerikalci v Španiji ter vatikan. Papež je dejal, da goreče moli za zmago katoliške misli — to je, za zmago reakcionarne fronte, ki si je dala za nalogo pretvoriti Španijo v fašistično državo. Toda ker ni ljudstvu predložila nikakega socialnega programa, nego le vpila o sveti veri ter marksističnih in sindikalističnih brezbožcih, so se volilci izrekli proti nji in tako je klerikalno-fašistična-reakcionarna zveza morala oditi iz vlade. Vlado so z odobrenjem socialistov prevzele liberalno levičarske stranke z nič kaj lahkimi nalogami. V španskih ječah je bilo po zmagi reakcije od oktobra 1934 pa do konca letošnjega februarja nad 35.000 političnih jetnikov. V revolti omenjenega leta so pobili več tisoč delavcev. V ljudstvu je tlelo in 16. februarja pa zagorelo znova. Kakor po padcu monarhije, je srd tudi zdaj obrnilo proti cerkvi — ne proti cerkvi kot služabnici krščanstva — ampak zoper tisto, ki je največ in zgodovinsko kriva ljudske zaostalosti in mizerije v Španiji. Druge v Španiji ni. r ' Požiganja in rušenja ne odobravamo,"kajti ljudstvo si s tem uničuje imovino, ki postane prej ali slej njegova. Po padcu carizma in boljševiškemu puču je ljudstvo v Rusiji izražalo svoj dolgoletni zadušeni srd in gnjev nad izkoriščevalci s požigi in razdejanji — vzlic apelom delavskih vodij, ki so jim skušali dopovedati, da vse, kar razdirajo, ni več bogataško, ampak njihovo. > Socialistična eksekutiva v Madridu je izdala 12. marca manifest, v katerem na delavstvo apelira, da naj ne sledi hujskačem, ki pozivajo v nasilna dejanja. Kajti če jim sledi, služi nenamenoma reakcionarni propagandi. Ta širi v svet vesti o grozodejstvih socialistov in komunistov, ki jih uganjajo nad duhovniki in ubogimi nunami. Manifest trdi, da je večina takih vesti pretiranih, kajti reakcija hoče dobiti simpatije svetovnega javnega mnenja, pa čeprav se je pri tem treba posluževati pro-vokacij in laži. V Španiji bogastva niso še socializirana. Toda zahteva množic je, da se cerkvi odvzame ogromna posestva in se jih vrne ljudstvu, kateremu jih je cerkev polagoma vzela in si podjarmila v gospodarsko podložništvo velik del kmečkega prebivalstva. Cerkev v Španiji ni samo posestnica najboljše zemlje, ampak tudi velikega dela industrije in obrtnij. Ves šolski sistem je bil njen, vzdrževalo pa ga je ljudstvo s pomočjo državnih subvencij in direktnih prispevkov cerkvi. Cerkev v Španiji se je v izvrševanju ceremonij držala pa-ganizma, kakor v Mehiki, ker je s pomočjo tega sredstva ljudstvo najlaglje obdržati v toposti in babjeverstvu. Ampak svaka sila do vremena. Izgubila je cerkev v Rusiji, izgubila je svoj nekdanji mogočni vpliv in moč v Franciji, izgubila ga je na Češkem in v deželah, kjer so cerkvi, ki je služila Rimu, stopili na prste p^otestantovski reformatorji. Ze po padcu monarhije v Španiji je deželo zapustilo mnogo duhovnikov — s seboj pa so odnesli tudi veliko denarja. Po volitvah 16. februarja se je beg bogate duhovščine ponovil, kakor so poročali listi. Strah jih je ljudstva, katerega so vladali stoletja in ga potlačili v bedo in brezpravnost, zato da so oni že na tem svetu živeli v nebesih. -Glej človek (Nekaj filmskih slik iz tragedije človeka.) (Sledeči Vukov spis prikazuje trpljenje premogarjev v Kočevju, ki je enako, kakor v marsikateri ameriški premogar-ski kempi.) Od kar i« Hitlerjeva armada i«M(IU dan»il»tari»»-rano Porenja, imajo fraacotki vojaki ob nemški meji »pet oboroiene sosede. Na vrhnji »liki »o francoski vo- jaki, ki so poslani ua "fronto", in spodaj pa oddelek nove nemške armade. Zadnji pondeljek je praznovala prvo obletnico obnovitve. Ivan Vuk: \ deželi biblijske kraljiee iz ttabt Abesinija — Etiopija Kočevje. Kakor izmučen, a vendar mogočen orjak, leži kočevsko pogorje in krivi hrbet vse okamenelo. Pod njim naselbina, peščica zidanih hiš, ka-menite ulice pomešane z blatnim tlakom, cerkev, ki strmi s stolpom nekaki v nebo, iskajoč pomoči. Tekstilna tovarna, druga, po pogorišču na novo vstajajoča. Dalje tam njive, polja, vasi. A tam, za dimnikom tekstilne tovarne, nekoliko na hrib, rudarske hišice, rudarska kolonija, skromna bivališča trpinov. S kočevskega pogorja z znamenitih razvalin Herber-steiria. gledam te hišice, to ko- Pogledal me je Peter-Skala in rekel: "Iu s temi 59 par, jugoslovanske vrednosti, obedujemo, večerjamo, zajtrku jemo. Vendar, glej še dalje. Pri tem ali pri tem. Ta je delal 14 dni s*, mo en šiht, Zaslužil je, poglej, 32.12 Din. Odbitki, poglej 32.12 Din. Cisti zaslužek: -nič. Ali pa moj plačilni listek. Imam 3 in 2 3 Šihta, kar da 120.25 Diru Odbitki znašajo* istotako 120.25 Din.; a poglej, odbitek za razsvetljavo bi moral znašati 16.— Din, ne pu, kakor je odbito, samo 13.00 Din. Ali ker sem 3 Din. pre- lonijo rudarjev-trpinov. In zdi mai0 zaslužil, mi niso mogli se mi, da so to krtine, izrite na več odbiti, kakor sem zasluzil." hribčku, da vsaj nekoliko dajo, . . . . , . pribežališča pred zimo in mra-J 1" tako sem gledal celo vrsto zom, pred dežjem in nočjo, kr- ieh Plačilnih istkov. Tisti, ki toni, ki rujejo pod zemljo, da. je toplo ljudem, ki ne poznajo bede iu trpljenja. In stopil sem z Herbersteina. Stopil v naselbino in se_ustavil v koloniji. In Peter-Skala je stal na pragu ter me pozdravil: "Družnost! .. . Kaj pa tebe preganja v teh krajih?" • f Fašistični napadi na socialistične vodje Fašisti, ki so v Parizu na ulici fizično napadli socialističnega voditelja Leon Bluma, so sebi napravili slabo uslugo, kajti opozorili so Francijo, da ji resno preti fašizem, kakor ga ima Neipčija in Italija, ako se ne posluži proti njemu drastičnih sredstev. V Madridu je sedem fašistov izvršilo napad na socialističnega voditelja JAiit; Jiminez Asua. Streli, namerjeni vanj, pa so ubili policaja, ki mu je bil dodeljen za varuškega spremljevalca. Vsčh sedem atentatorjev so ugrabili in aretirali. V zaporu so priznali, da so se fašisti v Španiji tajno namenili pobiti predvsem vse glavne socialistične voditelje. Delavstvo je na to pretnjo odgovorilo z demonstracijo v Madridu, kakršne glavno mesto Španije ni še videlo. Do 400,000 jih je korakalo za krsto ubitega policaja. Po pogrebu pa se je ta množica razlila po mestu in ponekod prišla izven kontrole. Zažgala je poslopje mo-narhističnega-klerikalnega dnevnika La Nacion in demonstrirala pred palačami katoliškega klera s klici, "doli s fašizmom! Smrt reakcionarjem!" Naravno, da je mogotce, ki so vladali Španijo toliko časa, strah tega izliva ljudske jeze in se preplašeni vprašujejo, kaj pride jutri. Delavci upajo, da se polaate vlade marksistične skupine, ki bodo državo obrnile v tok socialističnega razvoja. Mnogi niso tako optimistični, kajti kljub enotni fronti je med španskim delavstvom veliko nesloge. Gotovo je le, da se Španija, kakršna je bila pod starim plemstvom, kraljem in cerkvijo, več ne obnovi. Možna je v nji civilna vojna in mnogi z gotovostjo računajo nanjo. Možno je, da pridejo pristaši stare Španije s pomočjo liberalnega srednjega sloja »e na krnilo države, ampak socialnih problemov ne bodo mogli izbrisati. Ljudstvo zahteva, da Španija mora iz zaostalosti, socialne brezpravnosti in bede. In to ljudstvo bo prej ali slej zmagalo, neglede kako težke bodo ovire. ______---r.v................——------- —r-...... -—-— - -- ■krff I.r» iliif -lil 1 ni ■ Lm m M m mM h (Nadaljevanje.) •i 1 Ko so Rimljani osvojili te kraje, so okrog Aksuma abesinsko pokrajino Tigre naseljevali cela stoletja. Imenovali so ta kraj Behare Gees, kar pomeni dežela svobode, ali zemlja oavojitelja. Začetek te s«-miU>ke periode se lahko sta\i v tretje stoletje pred Kristom. ker že Ptolomej Kvergetes pozna ime Baragasa. Ti. osvojite-lji, ki so prihajali v Abesinijo iz Arabije pod perzijskim pritiskom, so bili poznani Pliniju, ki opisuje na azijski obali Rdečega morja luko Baragana, kar bi bil dokaz, da je abesinsko kraljestvo začasno vladalo s temi obali Rdečega morja. Sudanci kličejo Abesince "Makada". Ime izhaja od legendarne kraljice Makeda. In še danes je v pokrajini Anga-njja nek izraz, ki se imenuje "Gola Makada", kar pomeni "kraljičina livada". Zanimivo je, da je Marko Polo v XIII. stoletju imenoval Etiopijo za Srednjo Indijo, da razlikuje od Indie Minor, kt-kor so imenovali Arabijo. Sto let pozneje so Benečani s svo jimi geografskimi kartami na redili točen načrt Etiopije in na tej karti ni zaznamovano samo glavno mesto Aksum, temveč tudi vsa znamenita mesta v celi deželi. Krščanstvo sta v Abesiniji vpeljala dva brata, Frumentius in Oedisius, imenovan tudi Ae-dizius, nekako v letu 330. Bila sta kot učenca s svojim ujcom Meropusom na potu iz Indije na afriški obali ujeta. Kralj iz Aksuma, kateremu sta bila z ostalimi potniki izročena, ju je pomilostil, dočim je dal ostale pok lati. Kmalu sta prišla pri kralju do velike veljave. To sta izrabila in pridigovala krščanstvo. Frumentius, ki je bil po smrti starega kralja vzgojitelj mladega kralja, je krstil tudi kralja in mlado krščansko cerkev v Abesiniji podredil patri-arhatu v Aleksandriji. Krščanstvo se je kmalu bahato razširilo in kmalu so vzrasle po A-besiniji cerkve, samostani, škofije. Mnogi zgomje-egiptovski monihi so prevajali sveto pismo v grški jezik, ki je pozneje kot Jjudska govorica izumrl in bil izpodrinjen od amharškega narečja. Prišel je iz Južne Ara-rabije jz Jemena, ki ga je govoril velik del abesinskega ljudstva, takozvani semitskj "Homeriti", iz arabske besede "Himjar", in je še danes cerkveni jezik. Pripadnost abesinske državne cerkve, piše dr. Konrad Schwach, k patriarhatu Ale-ksandrije je povzročila, da se je kmalu prilagodila monofi-stičnemu nauku, ki je pripozna-val samo božjočloveško naravo Kristusovo. Poleg Abesince v so se tega nauka držali tudi Jacobiti v Siriji. Armenci in Kopti v Egiptu. Pozneje so se priključili tudi sosedni Rubie-ri. Ta nauk je bil iz petega stoletja. Njegovi verniki v Orien-tu so se po koncilu v Kaldeonu leta 451. odtrgali od pravoslavne cerkve. Od osmega stoletja velja za abesinsko cerkev tako zvani pseudonicejski kanon, ki določa, da si Abesinci sami ne smejo voliti patrijarha, temveč ga imenuje patriarhat v Aleksan-drije. Ta zveza še obstoja dandanes. Koptiški metropolit je torej edina pravna glava v abeainski cerkvi. On edini ima pravico, da mazili kralja in da posveča. Od leta 1893 je Addis Abeba sedež metropolita, prej je bil v Gondaru. Addis Abeba je tudi versko glavno mesto s svetotaj-stvom "Skrinjo zaveze". Pravijo, da je ista "Skrinja zaveze", ki je bila v jeruzalemskem templju in je »bila od Homeri-tev sem prenesena. Učenost M duhovščine in cerkvenih pisateljev ni kdo ve kako obširna. Verska literatura je zelo razširjena. Posebno vlogo igra v krščansko-abesinski literaturi "Knjiga skrivnosti nebes in zemlje", nadalje apo-kalipse, v katerih je vizionerno skrivno razodetje. Posebno bogata je literatura čarovnij. Naposled so tudi prevodi svetega pisma, mnoge cerkvene in Marijine pesmi in tudi iz zabavne literature, ki niso strogo cerkvene vsebine. Veliko vlogo igra tudi zgodba 6 pravljičnem kralju "Janezu iz, Indije", iz 1. stoletja, ki je baje tudi vladal Abesinijo. Na zgodovinski literaturi pa Abesinci niso revni. Razloček med abesinskim krščanstvom in katoliškim krščanstvom je velik. Sveto pismo priznavajo kot edini vir vere, se drze židovskih predpisov o jedi in čiščenju, tudi obrezovanja. Pri večerji pijo mesto vina poseben sok, .narejen iz grozdja, uče ne ločite v zakona in se trdo drže vseh predpisov, ki jih jim nalaga cerkev. Pri spovedi naložena pokora se večkrat odkupi za denar in pokoro odkupi celo duhovnik. Veliki postni dnevi obsegajo skoro tretjino celega leta. Abesinska cerkev je podvržena različnim vplivom in daje tako precej pisano sliko. Vpliva na njo soseščina, kjer je po- vsod Islam, mohamedanstvo. In kljub ne ločljivosti zakona, velja tudi poligamija, mnogo-j ženstvo. Prestopanje in izsto-I panje nr redko. Pri Kamantih I so v porabi pač krščanski običaji s krščanskimi duhovniki, a je to pleme kljub temu čisto pogansko. Pri A4>esineih je globoko u-koreninjen nagon, da noben tujec ne sme poznati državnih skrivnosti. Celo vsevedna angleška Intelligence Service ni vedela, da so cela tri leta Abesinci skrivali vsemu svetu smrt Menelika II. (t 1913), čeprav je vsa služinčad vedela za to, čeprav so vse večje evropske države imele svoja zastopstva v etiopski prestolnici — a niso znali, da je cesar umrl. Važnejše od vse Abesinije je Tsansko jezero. Iz tega jezera namreč izvira Modri Nil. Abai po etiopski. In zato je to jezero zgodovinsko pomembno za vse človeštvo. To jezero, da se tako izrazim, je vplivalo na vso našo kulturo, že od pamtiveka je to jezero ustvarjalo glavni pogoj za obljudenost 2000 km dolge, največje oaze na svetu, raja sredi puščave — Egipta. (Dalje prihodnjič.) "Peter-Skala", sem rekel in mu stisnil roko. "Glej, slišal sem velike reči. Ljudje živite v teh brlogih, ne zameri, da ža-lim tvoj in tvojih sotrpinov zabičaj, državljani, ki plačujete ! davke, ki se pokoravate zakonom. kakor je predpisano, ki izvršujete državljanske dolž-j nosti , kakor zahtevajo, pravic, kakor jih predpisuje zakon, pa ne uživate." številko zabeleženo, je tista številka bila 1.27 Din, 2.75 Din itd. zaslužka na roko izplačanega v 14 dneh. "Kako pa se hranile", sem vprašal in težke so bile te besede, ki so padle z mojih ust. "Razložiti ta čudež, kako ga razložiti", je skomignil z ramami - Peter-Skala. "Beračimo. Hodimo prosit po vaseh in kamorkoli. . Da dobimo krompir, dva, tri krompirje, kos repe,— ne da se povedati. To je glado-vanje, hujše kakor kojetnik v je*či demonstrativno—gladuje: Tu moramo gladovati,/ četudi se branimo tega. "In otroci? . .. Skj je mnogo družin z otroci?" Solza je zablisnila v očeh Pe- Za majal je Peter^kala z ra-, [^-Skale, Pomol, al je za hip. kakor bi ga stiskalo v grlu. In rekel je nato: ."So družine po 3, 4. 5 in vee meni: "Proletarci smo. — Tako je zapisano: Proletarec, delaj in, . .. . ustvarjaj. Uživali bomo mi, ki ?trofk; ^e\Jf v Pre' ti naročamo delo. Rudar, ruj ko 15 ,et* Veste' če Padate premog, dobiček bomo spravili Iz Montane Red Lodge, Mont. — Upravnik Proletarca me je vprašal med drugim, kako kaj v klubu št. 35, ker ni od tajnika nobenega poročila. Gotovo ga ni, ker nismo imeli dva meseca nikake seje. Kdo vraga bi tudi šel na sejo v takem mrazu, kajti bilo ga je od 30 do 40 stopinj pod ničlo. Drugi vzrok je, da smo člani tega kluba raztreseni po vsem okraju. V nedeljo 1. marca pa je klub spet imel sejo in bila je prav dobro obiskana. Razprave, ki so se jih udeležili vsi člani in članice, so bile zelo živahne. Sprejeli smo tudi enega novega člana. U-pam, da postanemo zopet aktivni in popravimo, ako smo kaj zamudili. Na sugestijo enega sodruga smo sklenili, da bomo imeli po seji 6. aprila, ravno ob priliki prve obletnice kluba, domačo zabavo. Vsi sodrugi 111 sodružice so vabljene, da se te seje in zabave gotovo udeleže in da privedejo s sabo prijatelje in simpatičarje soc. stranke. Vabim tudi Chas. Pogorelca, da pride na to zabavo. Gotovo se še spominja lanskega leta. kako je bilo mrzlo na ustanovni seji in luštno . .. K. Erznožnik, organizator. Grad ivo v Proletarcu it šola za delavce. mi, ki ti naročamo. Do&ii boš, da boš lahko za silo jedel." "In ste delali?" "In smo delali . . . Vsa leta. Za silo smo tudi jedli." A zdaj?" "Zdaj pa, če delamo, malo delamo, večino meseca praznujemo. In ne jemo." Začudil sem se. Zdelo se mi je, da se posmehuje. "Kako, ne jeste? Saj brez jedi ni življenja." In Peier-Skala je potegnil iz žepa cel šop plačilnih kuvert Trboveljske premogovne družbe. na katerih je tiskana cela kolona, koliko šihtov je ta ali oni rudar naredil v 14 dneh, koliko je zaslužil in kakšne od-tegljaje je imel in koliko je dobil na roko izplačano. "Poglej", je rekel Peter-Skala. "Ti plačilni listki naj govore mesto mene." in plačilni listki so govorili. Poslušajte: "Rudar I. I. (Zakaj bi imenoval imena, ko jih je nešteto.) Zaslužek 1 in 2/3 šihta po 37.— Din... 60.12 Din. V d00i od 16. decembra 1935 do 31. decembra 1935. Odbitki: 1. P« •(►vmjska blHtrajna 60.— Din. 2. Delavska zbornica .'l. Brezposelni fnml 4. Uporalta krušne peči 5. Razsvetljava 0. Trošarina in elektr. luč 7. Zadruga, vrtec, godba 1.— otroku v oči, tiho prošnjt vidite v njih. četudi otrok uporno zanika to svojo bolečino. Prošnjo: Kruha, kruha ..." Peter-Skala je stisnil pest. Nehote, videl sem, in dodal je z«nekakim grenkobolnim pono-~ som: "Povem vam, otroci naši so junaki. Trpijo, bolehajo, prezebajo, gladu jejo, ali tožbe m iz njihovih ust. Ker trpi oče i« mati, hoče trpeti tudi on, d* tako podpre očeta in mater. In v srcu kuje iskre gnjeva in prekletstva sodnikom, ki so obsodili. da mora gladovati, čeprav je zemlja bogata in rodi obilf. Gorje tistim, katerim velja to prokletstvo." Useknil se je Peter-Skala, » videl sem, da si je le otrl solzo iz oči. Solzo bolečine in solzo gnjeva. In v srcu me je zazeblo 111 rekel sem v svojih mislih: "Blagoslovljena solza bolečine in solza trpljenja, Peter-Skala in tvojih sotrpinov. Blagoslovljena na veke, zakaj zasvetila bo kakor biser, kakor diamant, ko se izpolni naš obljubljeni dan! Takrat bo konec trpljenja. ... Ecce humo... Peter-Skala." (Konec prihodnjič.) Koliko stane "red in mir" u Chicagu? Na vsakega prebivalca je la-59.53 Din ni prišlo za upravljanje čika-—.59 " škega mesta $4.26 stroškov; to (Torej niti cent v ameriški je, na vsakega stanovalca v veljavi.) j tem mestu, ne glede na starost- Odbitki skupaj Cista plača v 14 dneh Intrige in hujskanje nacijev proti sovj. Rusiji ne bo zakrilo njihovih barbarstev (Nadaljevanje s 1. strani.) Hitler kaže na Rusijo, zato da bi pozornost svetovne j**" nosti obrnil od svojega barbarizma, svojega tiranstva, Mvojef* oboroževanja in vojnih naklepov. Ampak svet ni slep in v» ter slini, da je tisto, kar der flihrer govori, ponavadi čisto neW drugega, kot pa počne. Kadar ponuja mirovne pakte, misli vojno. Kadar hoče razoroževanje, se še bolj oborožuje. Kadar govori o svobodi, pospeši zatiranje. In kadar se baha s kultu^ vselej izda kak ukaz, ki pomeni novo stopnjo v barbarizem. Njegove izjave temelje na laži in njegovi klici zoper 'w barski boljševizem" so bluff. r —^ - Ji =1= -4r= ANDREAS LATZKO: # SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. (Nadaljevanje.) Z enim skokom je bil pri uri, odprl pokrov ia ustavil nihalo. "Tako! — zdaj čas stoji, nikamor vas ne pustim, dokler ne odgovorite. Vi ne marate nazaj k isti točki, simikate se Ikrog nje ko mačka okrog vrele kaše! Vprašaje se #lasi: Kaj more' kaj mora St0riU P°" gameznik, da bi —" Zdaj je doktorju minilo potrpljenje: "O tem mora vsakdo sam priti na čisto. Jaz od-#ovarjam vsekakor samo zase, gotovo ni mnogo, kar lahko storim — toda--" Za |jp je premolknil, se ozrJ v barona, potem v njegovo ženo, ter nafzadnje vendarle izdal pravi vzrok svojega odpotovanja. Opisoval je obup matere, ki je mučila svoje lastno telo ko ujeda, in končal z gorjupim vprašanjem, ilisme pošten človek vtikati glavo v pesek ko noj in se sprijazniti s tem, da so ženske na ta način prisiljene roditi, in to le zato, da drži preobilica delavoljnih rok ceno delovnih mo-ci nizko. — "Ce je človek -že na svetu, se oklene svojega življenja, pa čeprav je zamazan. jetičen in shiran: sestradati se do kraja vendarle noče — svoje življenje tvega, da lahko živi! In jaz da bi bil grešnik, zločinec, če preprečujem, da bi se taki otroci rodili?"' V resnici sta se oba, Sonja in baron, glede tega vprašanja strinjala z doktorjem. Siliti otroke na svet, tudi če jih starši ne morejo zadostno preživljati — v načelu so se vsi pametni ljudje strinjali v tem, da je treba to odpraviti. Toda dokler ta zakon še velja, je vendarle nerodno, da veš za dejanje, ki te zanj zapro. Da bi pogovor ne zdrsnil v ostrejši ton, je skušal Mangien prepustiti nadaljevanje debate svoji ženi, toda nobenega njegovega migljaja in pogleda ni opazila. Sonja je sledila preglasnemu pogovoru le mestoma, ker ge je mnogo bolj zanimala za doktorjevo osebno usodo kakor za njegove nazore. Iz pripovedovanja svojega moža je vedela, da *je Landau nekoč zaradi enakega prestopka že komaj, komaj ušel zaporu — in je zdaj iskala možnosti, da bi mu namignila, češ, bilo bi pač pametneje, pomagati materi in otroku z zadostno vsoto denarja. Molk, ki je sledil njegovemu priznanju, je spravil Landaua v zadrego. Baroničino vedenje si je tolmačil napačno in je ni maral pustiti v misli, da mu je eno človeško življenje več ali manj vseeno. Bil si je v svesti, da je vestnejši od večine zdravnikov — če se je navzlic temu odločil, da zbriše eno življenje, namestu da bi ga z vsemi sredstvi znanosti ohranil, ni bil tega kriv on. "V desetih letih na ženski kliniki sem imel resnično dovolj razlogov, da sem premišljal to vprašanje," se je opravičeval tiho in obstal tik ob Sonji. "Sicer res nisem zato na svetu, da bi moril. — Toda če se zdi nebe^om potrebno, obdariti svoje zveste služabnike z boleznijo, se ne pravi, da se božja volja mora izpolniti. Največji pobožnjaki se dajejo operirati, ker so pač tudi naše zmožnosti in znanje dar božji. Dokler postavljajo na cerkvene zvonike strelovode, toliko časa mora biti dovoljeno, boriti se po svojih močeh proti vsem grozotam narave, krajšati muke umirajočih in prihraniti še nerojenemu otroku bedo, ki »o mu jo namenili njegovi soljudje, ne narava." Nihče ni odgovoril. Ponovna Landauova namigavanja na nasprostvo Kraakeja, Hahna in Leitwitza so bila barona spravila v skrbi. Napol že prebolena vznemirjenost se je pojavila znova, sedel je vstran pred kaminom in ni opazil nastalega odmora. Sonja je opazila, da je govoril doktor le o "stvarstvu" — "naravi" — "previdnosti" in se nalašč ogibal besede "bog", ali pa jo je rabil le z diskretnim vprašajem. Ona ni bila vražjeverno pobožna, njen mož in njeni otroci »o bili druge vere; če je zadnja leta hodila vsako nedeljo v cerkev, je hodila bolj svojim nepravim rojakom na ljubo kakor iz notranjega nagona — toda nagnjenje "ruske du-sp" do misticizma in njeni mladostni spomini w ji vendarle zmerom ohranjevali Msto pokojno čuvstvo varnosti, ki se je nekofc zlilo »z luči voščenk okrog materinega mrtvaškega odra v prestrašenega otroka. Na kaj naj se opira človek, ki nima družine in hodi — sprt z vsem svetom — svojo la- stno pot, če ga niti zaupanje v kakršnokoli višjo pravičnost ne krepi? Človek, kakršen je doktor, ne računa s povračilom, a vendar je bila to strašna misel, da mora živeti življenje borca brez sleherne opore, iz katere bi črpal moči. brez priznanja, navezan sam nase. Ker je morala že dalj ko deset let govoriti s svojim možem, z otroki in služinčadjo nemško, je bila že zdavnaj izgubila svojo nekdanjo navado, da je nehote prešla iz ruščine v francoščino, če je nanfesel pogovor na resne zadeve. To pot jo je neobičajna intimnost po jedva dvodnevnem znanju vendarle spet zavedla v to. — čutila je, da je vprašanje, ki ga hoče postaviti njegovi vesti, prav za prav odveč, pa se ji je zdelo laže obrniti se do doktorja v francoščini: "Vous ne croyez done rien?" "Mais si, Madame!" •) je ušlo Landauu. "Kjer ne veš, moraš pač verovati. Ni ga mislečega človeka, da bi prenesel vakuum v svojih možganih. V tistega strogega starega gospoda, ki vknjižuje obiskavanje cerkve in nadleguje kakor brezdelen hišni posestnik svoje najemnike s predpisi, v tega, po človeški podobi ustvarjenega boga kajpada ne verujem. Tudi ne verujem, da je moj biti ali ne biti dražji za tisto silo, ki suče solnce in zvezde, kakor roža ali mravlja, ki jo mimogrede poteptamo. A nejeveren zaradi tega nisem. Vem, da ima vsak človek le dve poti in da se nihče ne more ogniti izberi, da hodi po tej ali oni. Kdor doume tudi primero za besedo, kakor je zapisana, najde to večno razdelitev na dvoje dognano, že v zgodbi moža. ki stoji pred svojim pragom in stopi za onemoglim, ki ga imenujemo božjega sinu, ker nam je dal primer samopožrtvovanja in premagovanja lastnega jaza. — Zakaj me gledate tako žalostno, baronica? Ce govorite o nebesih in peklu ali o dobrem in zlu — naloga ostane zmerom ista in zmerom ti stoji nasproti isti sovražnik, s patriarhovsko brado večnega Žida ali z monoklom gospoda von Leitwitza v očesu, pripravljen zahtevati od drugega kakršnokoli žrtev za lastno blagostanje. — Kaj bi utegnil najpobožnejši človek početi, da bi bolj prijalo stvarniku, kakor da dograjuje njegovo nedokončano stavbo, za dovrsitev katere morajo služiti nam ljudem vse sile narave? In mar ni bogoklet-stvo, skruniti to čudovito delo? Pomislite, da je na primer vaš otroški dom že odprt, preskrbljen na moč bogato z vsem — pa bi videli, da je le nekaj izbrancev tako srečnih, da prebivajo v domu — drugi pa se gneto v kleteh, ob kruhu in krompirju?--Vidite, baronica, in v tem je moja vera nepremakljiva: kdor se k jerkoli — kakorkoli uvrsti v boj proti tej krivici, v ta boj za boga — če hočete, temu se ni t^eba bati smrti! Ti mladi fantje, kivjih vodi k meni morda le radovednost, morda le tek do mojega kruha, namazanega s surovim maslom — kakšen nasvet, kakšen očitek, kakšna primera se jih bo že prijela, padla temu ali onemu v roke, varovala njegovo ženo, njegove otroke pred surovostmi,, in tako živela in učinkovala dalje, ko mene že zdavnaj več ne bo. Drugačne nesmrtnosti si sploh ne želim." Ne da bi se bil prekinil, se je večkrat ozrl na uro in govoril dalje; stanje kazalcev ga je bilo vselej pomirilo. Obupno se je nenadoma prijel za glavo: "Moj bog! Pozabil sem: vi ste uro vendar ustavili! Jaz pa moram biti jutri dopoldne v Berlinu — sicer se tista ženska ubije, če ne gre drugače »vzamem avto. — Zakaj sta pustila, da sem zamudil svoj vlak?" "Le mirno, še zmerom ga ujamete" — ga je miril Mangien in poln pričakovanja meril z očmi svojo ženo. Toda Sonja sploh ni več poizkusila, da bi bila doktorja pregovorila, naj ostane. Sluga je od hitel gor po prtljago — baron je šel nejevoljen, da pogleda po avtu — Landau je urno smuknil v plašč in jecljal le običajne banalne zahvalne besede. Potem je zunaj zabrnel motor in ko je drdra-nje utihnilo, je postalo v hiši nenadoma skeleče tiho. spa ') "Vi torej nič ne verujete!" — "Pač, pač, go- (Dalje prihodnjič.) ..................................................... ■ ■ mmmmm^m phbv # v ----—~ Militaristi ostanejo odločujoč faktor v japonski vladi »ar*. • Dati j« bila zadnja ravolta skrajnih militaristov v Tokiu, ki »o jo vodili mladi oficirji in sasedli • tvojimi četami nekaj vladnih palač, zadušena, to •••tavo nove vlade diktirali generali in admirali, ki hočejo v japon- To- • ki vnanji in notranji politiki odločujočo besedo. Na »liki je palača policijskega komisarijata kiu, katero to v zadnji revolti zatedle uporniške čete, in pa odhod teh čet, ki so se podale lojalni armadi. glasovi iz našega gibanja M Zbral JOHN RAK Koncert in spevoigra joc. pev. zbora "Zarja Cleveland, O. — V nedeljo 5. aprila se bo vršil v Slov. nar. Arma, Kana. - Anton šular je 4 naročnine in $2 v tiskovnijd°mU P°mIadanski k°n*ertu ^ ie poslal 4 naročnine. Klub št. fond Proletarca, katera je pri- cialističnega pevskega zbora 21 je poslal zadnje vplačilo za spevat John Bombach. Piše, da "Zarja". Običaj -Zarje je, da eno delnico Slov. del. centra.— so delavske razmere slabe in nudi ra vsakem koncertu kako Federacija društev SNPJ ae da je zadnja ostra zima priza- n0VOst. Na tem vprrzori spevo-pripravlja za prvomajsko slav- dejala ljudem precej neprillk. "čevljar baron'; • V nji nostl . « Burgett»town, Pa. — V tem imajo vloge A. Eppich, Joseph Weat Allis, Wis. — Frank okraju deluje za razširjenje j Trebeč, W. Lazar in več dru-Matkovich, tajnik kluba št. 180 Proletarca Anton Jeram. Po- ^ih, katerih imena bodo razvi-JSZ. piše, da je imela zadnja slaf je 8 naročnin. dna iz tiskanega programa. klubova priredba obilno ude- Girard, O. _ John Kosin je Vsi so dobri igralci. Poleg igre ležbo. Sodrugi so bili zelo za- (lKjj starj ^smec v teJ koloni, bo nudila Zarja bogat koncert-posleni z agitacijo za sociali- poslal je 4 naročnine. ni spored izbranih pesmi. Na- stične kandidate pri primarnih Canonaburg, Pa. _ V zad- dejamo se velike udeležbe, da volitvah, ki so se vršile zadnji njem proletarcu je bil apel bo prireditev še toliko boljše torek. Shodi in seje so se vršili k]uba k% x ,8 Jgz y ppid S0(lru_ izpadla. skoraj vsak večer. gU Marku Tekavcu, ki je v ne- Priporočamo, da si nabavite Heiper, Utah.—Joseph Skerl sreči pri delu izgubil nogo. Na- vstopnico v predprodaji, da se je zelo deloven agitator. Poslal brani denar se porabi za nakup ljudem ne bo treba drenjati na je spet 6 naročnin in naročil še umetne noge. Pri«pevke spre-jdan priredbe pri blagajni. Ce-1 izvod Am. druž. koledarja. jema Jacob Pavčič, Box 125, na ^vstopnicam je 40c, kot po-Herminie, Pa. — Anton Zor- strabane, Pa. "" [navadi. Veljavne so tudi zve- nik je neumorno n^ delu. Le Zapadna Pa.~— V nedeljo čer na plesni zabavi. Imajo jih redkokdaj mine teden^. da ne 29 marca se bo vrAija v našel- pevci in pevke "Zarje", vam bi dobili od njega po par pisem} £ini pre8to izredno važna kon-1 pa priporočamo, da jim greste z naročninami. V zadnjem je ferenca klubov JSZ in Prosvet- na roko s tem, da vstopnice ku-bilo 17 naročnin Proletarca in ne m.jtjce Potrebno je, da po-: pite-, kadar vas bodo nadlego-naročil je še 10 izvodov kole- Aljejo zaat0pnike vsi klubi in j vali, in da to sugestirate tudi drugim. , Majaki Glas. — Upravriištvo! Nadalje je potrebno omeniti, in uredništvo je zaposleno po- da nam je daroval naš umetnik leg z drugimi posli zdaj tudi z Majskim Glasom, zastopniki in drugi pooblaščenci pa z nabi- John Terčelj vabi na konferenco Strabane, Pa.—Zadnja konferenca klubov in društev, ki se je vršila v Bridgevillu, je sklenila, da se naj prihodnja skliče v Midway. Pa., ako se v Mid-wayu medtem časom ustanovi klub JSZ. Zastopniki društev Prosvetne matice iz Midwaya so namreč obljubili storiti kolikor mogoče za ustanovitev kluba. Ako dozdaj še niso uspeli, bržkone to ni njihova krivda, ni pa rečeno, da ne bodo uspeli ;v bodoče. Nobenega razloga ni, čemu bi naselbine ne imele organizacij, kakršne se bore za delavske pravice. Med našimi ljudmi ni izkoriščevalcev, pač pa so izkoriščani. Ker v Midvvavu torej kluba JSZ še ni, je odbor konference sklenil sklicati prihodnjo zborovanje v Presto, Pa., kjer so klub ustanovili in poročajo, da živahno deluje. Konfeernca bo v nedeljo 29. marca ob 10. dop. v Slov. izobraževalnem domu. Ker se bo letos vršil XI. redni zbor JSZ (3., 4. in 5. julija v Chicagu), ker smo v letu predsedniških volitev, in ker imamo veliko drugih problemov, bo konferenca na Prestu važna in zelo priporočam, da se je udeležite. Enako je važna za društva Prosvetne matice, čimboljši bo poset in čimveč organizacij bo zastopanih, toliko več bomo lahko koristili gibanju, katerega cilj je rešitev delavskega razreda. Na svidenje torej 29. marca na Presto, Pa. John Terčelj, organizator. I dar ja ter 4 skupine knjig Can- (jru^a j karjeve družbe. Agitira za Proletarca tudi med v Ameriki rojenimi Slovenci in za engle-ške soc. liste med Amerikanci. Na Proletarca sta se naročila na njegovo priporočilo tudi OGLAŠAJTE v PROLETARCU J« » Max Kumer in Henrv Previc, ™njem oglasov. Vabila na na- oba aktivna v angleško poslujočih društvih. Sheboygan, Wia. — Frank Stih je obiskal naročnike, katerim je naročnina potekla. Poslal jo šest naročnin. Detroit, Mich. — John Zornik je v potrdilo, da ne odneha z agitacijo, poslal 5 naročnin, i V nedeljo 12. aprila vprizori zbor "Svoboda" v Slov. del. do-1 mu opereto "V gostilni pri Fi-gabirtu". Chicago. — V petek 27. marca bo važna seja kluba št. 1.1 Vršile se bodo volitve delegatov na konvencijo soc. stranke, ki bo meseca maja v Clevelandu..— V soboto 28. marca pri-rede članice kluba zabavo v Slov. del. centru. — Naročnin za Proletarca so dobili Frank Zaitz ti, Peter Verhovnik 4, Jo-i seph Oblak, Chas. Pogorelec in Angela Zaitz vsaki po dve, ter Frank Luzbi 1.— Social Study! Club ima v načrtu shod, ki boj v petek 10. aprila v dvorani SNPJ. Predmet govornikov bo fašizem. J ročbo so bila razposlana prošli teden. Člani JSZ kandidirajo za delegate na strankino konvencijo V kolikor nam znano, je izmed članov JSZ v PennsvIvani j i kandidat za delegata na konvencijo soc. stranke Anton Zornik. v Clevelandu Louis Zorko in v Illinoisu Anton Garden, Simon Trojar in Frank Zaitz. V večini držav se te volitve vrše v znamenju boja med militanti in staro gardo. Stranki povzroča to veliko škode, ker si energije črpa za notranja prerekanja, namesto da jih bi porabila za povečanje agitacije med delavstvom. Vojne napovedi odpravljene H. G. Perušek dve lepi sliki, ki predstavljata trpina delavca. Sliki sta po lesorezu in bosta odani na koncertu v nedeljo 5. aprila tistim dvema, ki bosta najbolj pridna. Torej rezervirajte si nedeljo 5. aprila za poset Zarjinega koncerta. Soc. pevski zbor Zarja je vreden j vaše naklonjenosti, kajti v svojih 20. letih je na polju delavske kulture že veliko storil. J. Krebel. Prihodnja seja kluba brezpdselnih bo na S. Damen Ave. Chicago, III. — Seja slovenskega kluba brezposelnih, ki je pridružen k VVorkers Alliance, se bo vršila v četrtek 19. marca na 2239 S. Damen Ave. Poleg drugega dnevnega reda bo važna točka na tej seji razprava o združenju dveh glavnih skupin organiziranih brezposelnih delavcev: namreč o vprašanju združitve VVorkers Alliance in pa Unem-plo.vment koncilov. _ Nastopil bo tudi slovenski govornik. " Omenjeni naslov bo za naš klub v tem delu slovenske naselbine v bodoče stalen prostor. Vabimo vse Članstvo ih druge brezposelne delavce sploh, da se seje 19. marca udeleže v o-bilneni številu. — J. Oblak. dr. f. paulich ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Draga uprava V New Yorku je lani prišlo na vsakega prebivalca $5.12 stroškov za vzdrževanje mesta, ali več, kot v kateremkoli drugem ameriškem mestu, ki ima nad 100,000 prebivalcev. »WtM<»MtlM»l»»MM»M "Vojne vendar ni . .. pise "Pariš Midi", kajti po zaslugi Yukon. Pa. — Rudolph Fra-I in prizadevanjih Zveze naro-del stori vse v svoji moči, da dov so vojne napovedi prene-razširi Profearca. Poslal je 5 hale. Sicer imamo sovraštva, naročnin in "jih obljublja še bombardiranje, mrtve in ranje-več. ne, celo med ženami in otroci, Milvvaukee, Wii. — Leonard ampak vojne ni, ker ni bila na-1 Alpner piše, da je obiskaj na- povedana in to je poglavitno., ročnike, katerim je naročnina Preje sq si medsebojno napove-; potekla in rezultat je 12 obno-dali vojno, da se je civilno pre-vitev. Jacob Rozich je poslal 6 bivalstvo lahko poskrilo ali naročnin. Oba sodruga izraža- j zbežalo, da so odpotovali tudi ta željo, da bi prišel na agita- poslaniki. Sedaj se pa narodi cijo v Milvvaukee nekaj časa koljejo na roparski način. In to Chas. Pogorelec. je velik napredek, za katerega Johnatovvn, Pa. — Ilija Bu- smo Zvezi narodov lahko hva-balo so je zopet oglasil. Poslal ležni? (!!!) < FEIVCLS RESTAVR/ CI JA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 13Sd Pristna ia okasaa domača jedila Caaa smerne. Postreiba točna. iMMMMMIMMMMMIMi OBLEKE IN SPOMLADANSKI POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE $ 16 Union Made .00 Obleke po meri $22.50 in Teč; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. Milvvaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $0.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov: 540 W MILWAUK nespce. .Alunesn :ee, wi wis M . .m«HV NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI __* iT JE 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, krvaikem. slovaikem. čeikem, poljskem. < kakor tadi v angleškem ia nemiketa jetik*. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVC* jimtlllltttftTtttTTtt*******...................... DELO IN STANJE J. S. Z. TER PROSVETNE MATICE Iz zapisnika redne seje odborov JSZ dne 12. marca 1936 Navzoči od eksekutive Frank Alesh. Filip Godina, Peter Ko-kotovic, Fred A. Vider in Fr. Zaitz. Odsotna vsled tehtnih vzrokov Joško Oven in George Maslach. Od nadzornega odbora JSZ navzoča Anton Garden in Frank Udovich. Odsoten vsled dela Mike Cavich. Od nadzornega odseka slovenske sekcije navzoča Alice Artach. Angela Zaitz odsotna vsled druge seje; John Hujan ni sporočil vzroka. Navzoči od prosvetnega odseka Peter Bernik, Ivan Molek in John Kak. Tajnik Ch. Pogorelec. Predseduje Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Poročilo tajnika Pogorelca: Od prošle do te seje v Zvezi ni bilo posebnih sprememb. Prva dva meseca sta bila prili-Čno dobra, kar se tiče naročil na članske znamke. Povprečno število na podlagi razpečanih znamk v januarju in februarju je 772 članov in članic. Iz Nan-ticoka. Pa., poroča John Vitez, bivši tajnik kluba št. 33, da je klub poradi slabih delavskih razmer in brezbrižnosti docela prenehal. On in še en sodrug postaneta člaria at large. Splošno glasovanje za sedež XI. rednega zbora je bilo zaključeno dne* februarja. Izid je sledeči: za Chicago je bilo oddanih 411 glasov, za La Salle 89 in za Canonsburg 41. Glasovanja se je udeležilo 541 članov in članic. Udeležilo se ga je 36 klubov in 5 članov at large, ali nad 70% vsega članstva. Izida glasovanja niso poslali klubi v Bearcreek, Mont., Presto, Pa., in Pursglove, Va. Izkaz glasovanja je priob-čen v Proletarcu z dne 11. marca. Zbor se bo torej vršil v Chicagu in bo treba takoj na delo z raznimi pripravami, tako v uradu, kakor tudi od strani čikaških klubov, kar se priredb tiče. Priporočam, da se naj fcbor vrši v Centru. Iz Kansasa piše s. Sular, da •bi radi govornika za prvomajsko proslavo. Ker so potni stroški precejšnji, sem mu pisal, kako so odločili radi tega. Ako bo šel kateri tja, bo najboljše, ako ostane tam nekaj dni v svr-ho agitacije. Obvestilo za izvolitev delegatov na XI. redni zbor bo razposlano v prihodnjih nekaj dneh, tako klubom, kakor tudi 'organizacijam Rrosvetne matice. Poročilo tajnika sprejeto na znanje. Prosvetna matica: V to ustanovo je v zadnjih dveh mesecih pristopilo 23. novih organizacij. Članarino je dozdaj poslalo okrog 70 organizacij. Soditi po tem merilu, Prosvetna matica najbrž ne bo imela manj včlanjenih društev in drugih organizacij kot lansko leto, rajše več. Z igrami in vlogami smo bili od zadnje seje na razpolago sledečim organizacijam: West-morelandsk! federaciji SNPJ; Izobraževalnemu domu, Libra-ry, Pa.; dr. št. 82 SNPJ, John stovvn. Pa.; dr. št. 712 SNPJ, John«town, Pa.; pev. zboru "Zvon", Milvvaukee, Wis.; John Matekovich za društvo SSPZ, Gowanda, N. V.; Frank Jenikerju, za dr. št. 207 SNPJ, Butte, Mont.; pevskemu zboru "Planinska roža", Milvvaukee, Wis. i Dalje je tajnik poročal: TUk in li^er^tura: Koledar je domaTega ves razprodan. Na rokah ga imamo še okrog 40 izvodov. Ta publikacija se je letos razprodajala hitreje kot v katerem drjigem izmed zadnjih šest let, kljub temu, da smo ga tiskali nad 300 izvodov več. Za Majski Glas smo pred par dnevi razposlali nad 900 pisem, odnosno vabil na naročbo. Upam, da bomo s to publikacijo istotako uspešni kot smo bili s koledarjem. Naročnine na list priliČno dobro prihajajo, ker je bilo več agitatorjev zelo agilnih v zadnjih par mesecih. Pred vsemi prednjači Penns,ylvanija, kjer so zelo delavni v agitaciji Anton Zornik, ki je prodal tudi preko 200 izvodov koledarja in več garnitur knjig Cankarjeve družbe; dalje Bartol Verant, Andrevv Vidrich in Rudolf Fra-del. Prosvetna matica je pred par leti vzela od Proletarca okrog 800 iztisov 2gečeve knjige "Ali je spolna vzgoja potrebna?" Računa zanje še nismo poravnali. Mislim, da se jih lahko odda po nakupni ceni, ki je bila nekako med 8 in 10 centov za iztis. Razprava o zboru. — Alesh predlaga, da se XI. redni zbor vrši v Slov. del. centru. Podpirano. Udovich smatra, da bo boljše, ako se vrši v dvorani SNPJ zaradi večje prostornosti. Zaitz izvaja, da je SDC logičen prostor, toda v slučaju velike udeležbe bo tesno. Težkoče bodo tudi radi kuhinje. Izhod je le, da bo zbor v vrhnji dvorani, v srednji pa bi bila jedilnica. V slučaju velike udeležbe pa bo potrebno najeti večji prostor, in pri tem naj pride v upoštev jednotina dvorana. Vider smatra, da se bi zdaj glede prostora še nič ne obvezali, kajti v slučaju potrebe naj se dobi prostor, v katerem se bodo udeleženci udobno počutili. Ugled organizacije je treba varovati. Razprave se u-deleže še Garden, Godina in Udovich. Aleshev predlog je bil nato sprejet z razumevanjem, da se v slučaju potrebe prostor lahko spremeni. Na predlog Antona Gardna sklenjeno, da se delegira za na shod v Kansas Ch. Pogorelca. Spored zbora. — K točki 2. "Otvoritveni govor", je delegiran Peter Kokotovič. Pogorelec omenja, da Terčelj ni gotov, ako se zbora ude- POZORNOST SVETA OBRNJENA V PORENJE Temni del zemljevida predstavlja Porenje. katero je bilo do 7. marca neoboroženo. Omenjenega dne pa je Hitler lokarntkt pakt zavrgel in poslal e ta del Nemčije »pet tvojo armado prav do francoske meje. Martin Ivanšek 1759 WEST CERMAK ROAD rjiH M.o. at NAZNANJA OTVORITEV NOVE BARE v soboto MARCA 1936 Prvovrstno pivo Prost prigrizek * PUCLJEVA GODBA leži ali ne. On je določen za referenta vil. točki. John Rak meni, da se naj Terčelja vpraša, in Če odgovori, da ne more priti, se naj na njegovo mesto delegira kakega drugega našega agftatorja iz Pennsylvanije, na pr. Antona Zornika ali Bartol Veranta. Pravi, da izvrši j Zornik zelo veliko agitacijske-1 ga dela po vseh naselbinah svojega okraja. K točki 23. je bilo na predlog Alice Artach sklenjeno, da naj poda referat o agitaciji med ženstvom Angela Zaitz. Referant še ni določen tudi k 24. točki: Naša agitacija med Hrvati in Srbi. Na predlog Kokotovič a se to nalogo poveri Božo Stojanoviču. * K točki 25, "Vprašanje enotne akcije delavskih struj", je določen za referenta Ivan Molek. Na predlog F. Zaitza sklenjeno, da naj uredi priporočila za eventuelne spremembe v pravilih tajnik Pogorelec. Vider govori k 22. točki zbo-rovega sporeda, ki se glasi. "Kakšna naj bo taktika socialistov v podpornih društvih." Za referenta sta bila na eni i pt-ejšnjih sej določena Alesh in on. Ker U* bil navzoč, takrat, seveda ni mogel navesti svojih pomislekov. Ne smatra za praktično, da bi o taki točki govorila dva referenta, ker bi , Pr,Th"c,njH j konferenca klu-to napravilo vtis nekake deba- rn .JS/ In drustev P*»v«tne --------------- te. Nato je bilo sklenjeno, da tmatlc0 J? durmi. Vršila se stalno zaposlena. , f.br-rj.. se predmet razdeli v bo v 29 marca v dvo-i Delavci nočejo, takih razmer., Najoinnina $ a5.0o a) Kakšna na i bo takti ram Izo^ra*eva,neffa doma v ampak to ne zadostuje, ker ako Najemna dvoran« ............ 61.20 ka socialistov v ,M l,nmih < ' Presto. Pa. Prične se ob 10. do- jih hočejo odpraviti, morajo V>lačOa na delnice —_ 25.00 SS Fred Vider" P°'dn\ • , , dati slovo demokratski in repu-jJSJ^££ 1! b) Kaj so naloge sociali * To zbopovanje bo ze,° va- »ilikanski stranki in se izreči za naso ..................... stov v podpornih društvih'' ' *at° Je Potrebno* da P°" socialistični program. Skupaj dohodkov februarja $207.20 Frank Alesh * * šljejo čimveč zastopnikov vsi V Pennsylvaniji smo videli, - Siroik. februarja: p ' ' . Muk« JSZ in društva Prosvetne koliko lahko doseže v zakono- JSPD na glavnico in za t eter Kokotovic i govori o matice v zapadni Pennsylva- daji celo en sam socialistični ................... ......$ «5.84 važnosti dela, ki ga vrši in ga niji. i poslanec. Sprejetih je bilo 121 ........................ *** je ze izvršila nasa zveza, pa svojih problemov, o zakonov socialnega značaja in ] . ,, 141 rrula|MiheLtim Pi'VUdi katerih ^^ razpravljali in deset izmed teh j^T^da V; ' * ^$39.19 v drugih listih, bodisi v staro- sklepali, je pred nami volilna platformi ne demokratska, ne P^e ................ 50.00 KrajsKih in v tukajšnjih delav-, kampanja. Ako hočemo boljš«? republikanska stranka, pač pa HiSne P°tr*b*čine ua eišce- skih publikacijah Možno je j razmere, je treba izvoliti v ura- so bili v socialistični platformi. L nje;.,oro<,j,e itd:>; poskrbeti za oglašanje zbora de liudi ki so ranreuredho * Za »elitev glasov.rja, k« »mo tu in tam tudi v radi,, Pri™ , , • preuredbo , dobili 2aeno s , tu m lam tudi v radiu. Pri po-, gospodarskega sistema. Važen za nas bo prihodnji jem ,izpiačano Kotek ek£ roca. da se naj posije nekaj ~ ..........* ---" * poročil o JSZ ter pripravah za njen zbor Radničkim Kovinam in"s7em aa ohranitJ^sistema! do julija ne"bomo "imeli nobe-J posluibo v Beograd. jv katerem je izžemanje. profi- ne seje. bo treba na tej izvoliti Skupaj stroškov Vider meni, da bi se v ta na-, tarstvo in izkoriščanje najbolj tudi delegata, čeprav volitve še;sklllmi doho(1Wnv men čas v radiu prejkone dobi- čuvan privitiegij. Vse obljube uiso razpisane, lo, če se potrudimo. Fr. Zaitz dobrih ljudi v kapitalističnima Dalje je potrebno govoriti o predlaga, da naj o našem zbo- strankama in obetanja new-j agitaciji za Proletarca, o delu Izid pevske tekme v Clevelandu V nedeljo 8. marca se je v* šil v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu pevski fegtj. val elevelandskih delivifca zborov. Izmed slovenskih so bili v sporedu soc. pevski ibot "Zarja", "Delavec" in "Slogi" Knakopravnost poroča o tem: Program je bil obširen in zanii miv. Peoples' Theatre je vprv zoril tudi enodejanko 'Union LabelV Nato list navaja imeni tu že omenjenih slovenskih pevskih zborov in končuj«: "Odbor sodnikov, ki je seatojal iz treh ameriških glasbenih kritikov, je priznal prvenstvo moškemu ztooru madžarskih socialistov, ki je v resnici borno zapel." Po koncertu je bila plesni zabava. Vsa prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom socialistične stranke. pred konferenco v zapadni^^itšš KAMPANJA JACOB AMBROZICH, tajnik konferenčne organizacije je namenjen za nakup kuhinjske- posode v centru. Vabljeni so vsi Člani in članice, ter drugi prijatelji. r-' ^ Brezposelnih je dvanajst mili- Dohodki in izdatki meseca jouov, večina drugih pa je ne- februarja so bili sledeči: Velik shod v Celju t V Celju na štajerskem se j« nedavno vršil delavski shod, ki so ga sklicale strokovne orgi-nizacije. Velika dvorana Ni-rodnega doma je bila nabito polna. Eden govornikov je a-peliral, da se naj naroče m Delavsko Politiko vsi, ki je ie ne kitajo. Rezultat je, da je dobila na tem shodu 72 novih naročnikov. ii a . u 89.19 16.13 MOJ MALI DEČEK JE U TAKO SUH • ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati »em ga morala, da n jedel, in nič, kar je pojedjrl, ni pom-galo, da bi pridobil na teči. Veto bom hvaležna tisti materi, ki m | povedala o Trinerjevem fnnjma vinu.*' Trinerjevo grenko rino Je stito, a-netljivo družinsko zdravilo, la tifnr lja zaprtje, pline, nespečnost, rib* sapo, nečistost kože in težave, rfm-žene s prebavnimi nerednostmi, Republikanska in demokrat- zbor JSZ. Konferenca v Preatu presni dru*w) .................. 5W dS^AJ ska stranka sta za kapitalizem se »>o pečala tudi s tem in če Lawn,laU' National banki ra ; ■ *• - - I M trm 4 M .. A U M _ i ^A. ____ f V t \ lllll tU ft% A Iv., ma /v t ma .-vir m -L. nosluibo ....................... 1.12 ru in zvezi poroča Radničkim No vina m Peter Kokotovič. Vider predlaga, da se delegira za aranžiran je sporedov v radiu Chas. Pogorelca. Bernik pravi, da ima D. J. Lotrich v tem že veliko skušenj in predlaga, da .se vpraša Lotricha za sodelovanje. Sprejeto. Rak govori o apelu v prid Marktr Tekavcu. ki ga je objavil v Proletarcu klub št. 118 JSZ. Sklenjeno, da naj s. Rak apel priporoča v upoštevanje v koloni "Glasovi iz našega gibanja". Konec seje. bruarja nuarja Volitve delegatov na prihodnji seji kluba st. 1 JSZ* Chicago, III. — Na prihodnji seji kluba št. 1 bomo imeli volitve delegatov na konvencijo ameriške .socialistične stranke. Glasovati je dovoljeno samo na seji, zato glasovnice ne bodo nikomur poslane na dom, ra-zert bolnim članom, onim, ki imajo nočno delo ali ki so odsotni iz mesta, toda vprašati morajo zanjo pismeno. ■ Soc. stranka čikaakega okraja ima pravico do osmih delegatov, kandidatov pa je 23, med njimi tudi trije člani kluba št. 1 (Artlon Garden, Simon Trojar in Frank Zaitz). članstvo v ostalem delu države Illinois ima pravico do 6 delegatov, kandidatov pa je 16. med njimi Anton fcagar iz No. Chicaga in Joe Brinocar iz Springfielda. Oba sta člana angleških klubov. članstvu priporočamo, da se te seje udeleži polnoštevilno. P. O. ............................ Ako hočete imeti na tvetov-no situacijo pravilen upogJed, čitajte Proletarca. dealovcev ne bodo nič pomaga- klubov, o Prosvetni matici itd. skupaj la, kar so do zdaj lahko spo- Od prejšnje konference, ki | Stroški mali tudi tisti, ki so verjeli, da se je vršila v Bridgevillu, smo Gotovir bo pomanjkanje in brezposel- napredovali za en klub. Usta-nost pod Rooseveltovo admini-, novljen je bil v Prestu in tu bo fe- ■ r.. :r $207.20 ja- ..... 37.40 $244.60 — 206.84 ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner CompaAy. Chica«s stracijo resnično odpravljeno. v nedeljo 20. marca tudi naše Ni mogoče, dokler se bo pro- zborovanje. duciralo vse le radi profita. Dočim so profiti kompanij lani spet izredno narasli, se zaposleni delavci vsled nizkih plač komaj rinejo skozi,, kako pa se godi brezposelnim, pa ve v zapadni Pennsvlvaniji skoro vsak čitatelj tega lista iz svojih izkušenj. Westinghouse Electric je napravila lani enajst milijonov dolarjev čistega dobička in tako več ali manj vse velike kor-poracije. Zanje so razmere pod nevvdealom torej izboljšane, dočim so ostale za delavce skoro enake, kakor leto poprej. Vsak klub naj skrbi, da pošlje na to zborovanje čimvečje zastopstvo in vabljeni so tudi posamezni člani. Enako potrebno je, da pošljejo zastopnike društva Prosvetne matice, ka-1 kor navajam že v uvodu. Kot v Prestu, bi zavedni delavci lahko ustanovili socialistični klub še v marsikateri naselbini v zapadni Pennsylvani-11 ji. Zato pa — zavzemimo se, j J da mora biti prihodnja konferenca uspeh in da b<>mo. ko se vrnemo z nje, res pospešili naše agitacijsko in drugo delo za koristi delavskega ljudstva! Nad pol milijarde za nove vojne ladje Proračun zvezne vlade določa. da se potroši za gradnjo novih vojnih ladij $549,591,- 299. ir • rm w m m ■ ' BARETINCIC & SON Tal 147S POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. PRISTOPAJTE K • SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI Nothing was ever made but that some one could not make it w®» and seli it for less. A moderniced good hou>ewif« and careful rnothcr« will buy from WenccFs Ilairj Prod ur to Producert of Highett Qnality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 CHICAGO, ILL 2380-S2 Blue Island Avtu* Who don't make it wor* — Bal make it »ara - - Klub srbskih sodrugov (št. j sobi bo izvršil Lavvrence Ix>-| 20 JSZ) na severni strani je trich. vzel eno delnico. Angleški od-| sek kluba št. 1 (Social Study! ProAI° S(>boto se ^ VT^i,a u'| . v i , ., x ^ u i * , stanovna seja kluba Slovenski Club) je kupil še eno in plačal . . . . ' .. . ' Drvi obrok 9e 7a tretio 1 Center' kl Je b,la Pn,l*no dc>brot prvi obrok ze za tretjo. | obiskana. Med nami je bil Rt- bin Kristan in na povabilo tudi I Filip Kmetec, ki je v Centru govoril, izvršil veliko dela, je bil dlje • ••<■ ♦ časa V bolnišnici Presbyterian v . . 4.l na 1753 W. ConKre,, St. (blizu /•"»fovanje obveznost, Cook County bolnišnic). Obi- i"*'^ "T, drustvu bo: = i a . » i * mo niorali prodati se precei - kovalce je vpraševal, ce smo z . , . ,, . . . ... J A . . . delnic. Eno je sklenil kupit tu-vsemi popravili v centru gotovi 4 1 . • » , , i . di klub st. 16 JSZ na severni in kako napreduje delo v sobi, .. . , . . .. . .... ' ki je namenjena klubu Sloven- "" ''V" "'f" »ki center. Iz bolnišnice .se je "^ ™(,f . '' ^ vrnil zadnjo soboto. j el""ov JSZ 0 | misljenikov v Chicagu, v Cice- llt. , . A . ♦ . ru in drugje zmore kupiti delež P rosi i h nekaj tednov so pri, (delnice so po $25), nam bo s predelovanju kleti v sobo veli- lem v boju 7 dolgom izdatno ko pomagali Ignac Jane. John | |M>manal. Podpornik, laika (»roser in l*eo a Smagaj. Barvanje sten v tej; V soboto 29. marca se vrši NAROČITE SI DNEVNIK PItOSV tt Sla«« sa celo loto $« 00, pol l«i« /3.00 U«tanav!jajt« nova drultva. Donet članov (ie) J« treba sa novo drultvo. NaMov za Hit I* tajniitvo j«! 2657 S. Lawndale At#. CHICAGO, ILL. Or. John J. Zavertiik PHVSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUBis At 3724 W. 26th Street 1:30—8:30;'6:30—S:30 D*i&f Tel. €mwford 2211 At 1858 W. Cermak Rt- prične S. j-ulija in konča v nedeljo 5. julija, je bil v tem..osnutku sprejet na seji odborov JSZ dne 3. januarja in nato revidiran na seji dne 12. marca. Klubi naj na sejah o njemu razpravljajo iu izražajo svoja mnenja in nasvete bodisi v listu, ali pa odboru JSZ. Ravno priporočamo posameznim čtanom JSZ in Prosvetne matice, da podajo svoja mnenja in priporočila v Proletarcu. Spored prošlega z.bora je imel 32 točk. Ta osnutek jih ima dve manj. Pri nekaterih se bo porabilo le nekaj minut, pri drufih pa bo treba temeljite razprave. S pomočjo spretnega predsedništva in s sodelovanjem vseh članov zbora bo ta spored, ki ga v sledečem navajamo, čisto lahko rešiti v treh dneh zborovanja. PROVIZORICNI SPORED XI. REDNEGA ZBORA JSZ. I. KONSTITUIRANJE ZBORA Zbor otvori gl. tajnik Chas. Pogorelec. Oznani nominira-nje kandidatov v verifikacijski odbor. Izvoli se tri. Otvoritveni govor. Peter Kokotovich!w Tajnik predloži iprovizorični poslovnik, dnevni red in spored. Poročilo poverilnega odbora o pooblastilih delegatov. Volitve zborovega vodstva in odsekov. a) predsednika in dveh podpredsednikov (te se voli za vsak dan zborovanja posebej). b) volitve tajnika zbora (za vse tri dni skupaj). c) volitve v odbor za resolucije (pet članov). ' Eksekutiva namesti dva zapisnikarja, ki vodita -zapisnik skozi ves čas zborovanja. — Predsednik seje imenuje reditelja. II. JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA Delo in stanje JSZ od prejšnjega do tega zbora. Poroča tajnik Ghas. Pogorelec. Poročilo sekcij: a) poroča tajnik slovenske sekcije Frank Zaitz. b) poroča tajnik srbske sekcije George Maslach. —» III. SOCIALISTIČNA STRANKA Socialistična stranka v povojni dobi. — Frank Zaitz. JSZ v socialistični stranki in med našim ljudstvom: a) Joško Oven, član eksekutive. b) Clarence Senior, gl. ta jnik soc. stranke. c) Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. IV. BODOČNOST JSZ * Kakšne so možnosti za bodočnost JSZ? a) John Terčelj, zapadna Pennsylvania. Joseph Snoy, vzhodni Ohio. Anton Šular, Kansas. Filip Godina, Chicago. Joseph Jauch, Cleveland, O. 1.) 2.) 3.) a b.) 6.) 7.) 8.) 9.) 10.) IU b) O d) e) FRANCOSKE UTRDBE OB NEMŠKI MEJI nn: FAMON nest Francija ima ob nemiki maji veliko podscm»kih utrdb is železa in beton*, • katerimi upa obvarovati deželo pred novo morebitno nemško invasijo. Od kar ja Hitler poslal svojo armado v demilitarizirano Porenje, j« francoski fenaralni štab poslal na mejo tisoče vojakov. Hitler lahko iivrši napad iznenada, zato francoski poveljniki hočejo, da je njihova armada pripravljena nanj. izpopolnitve k sporedu xi. rednega zbora jsz V. MLADINSKI ODSEKI JSZ 12.) UdejstvoVanje mladinskih odsekov v našem gibanju: a) John Rak, Chicago. b) Louise Bratanic Jurczyk, Milwaukee. .. — c) Delegat angleškega odseka JSZ, Detroit. d) Delegat angleškega odseka JSZ, Cleveland. 13.) Taktika za imdobitev mladine v naše odseke — Oscar Godina. VI. PODPORNE ORGANIZACIJE 14.) Vloga tu rojene generacije v naših podpornih društvih in delavsko gibanje. — Donald J. Lotrich. VII. NAŠE PUBLIKACIJE }5.) Proletarec, Majski Glas in Ameriški družinski koledar. a) Charles Pogorelec, gospodarsko stanje Jugoslovanske delavske tiskovne družbe. b) Pomen Proletarca, koledarja in Majskega Glasa za naše delavstvo. — Frank Zaitz. c) Delo med mladino za naš tisk. — John Rak. VIII. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER 16.) O stanju Slov. del. centra poroča tajnik Frank Zaitz. IX. PROSVETNA MATICA 17.) Pregled njenega dela od početka do danes v statistični obliki. Poroča Chas. Pogorelec. 18.) Druge panoge udejstvovanja Prosvetne matice: a) John Rak, njeno delo med mladino. b) Ivan Molek, V čem se lahko pospešimo nase prosvetno dedo? c) Frank česen, problemi naših koncertov in dramskih predstav. X. UNIJE 19.) Unijsko gibanje v letih krize in naš pokret. — Anton Garden. - 20.) Socialistična stranka in njen vtpliv v unijah. — Peter Ko-kotovich. XI. DELOVANJE JSZ MED MLADINO (OTROKI) 21.) Organizacija Rdečih Sokoličev (Red Falcons). — Poroča Mary Jugg. XII. DELAVSTVO IN BRATSKE PODP. ORGANIZACIJE 22.) a) Kakšna naj bo taktika socialistov v podpornih orga- nizacijah f Fred A. Vider, b) Kaj so naloge sodrugov v podpornih društvih? — Frank Alesh. XIII. SPLOŠNI PROBLEMI 28 ) Agitacija med ženstvom. Angela /^aitz. 24.) Naša agitacija med Hrvati in Srbi. Božo Stojanovicb. St.) Vprašanje enotne akcije delavskhi struj. Ivan Molek. XIV. RESOLUCIJE IN RAVILA 26.) Poročrlo resolucijskega odbora. 27.) Poročilo tajnika JSZ z nasveti za spremembe v pravilih. XV. RAZNO 28.) Nominiranje mest za sedež prihodnjega zbora. 29.) Raznoterosti. 30.) Zaključek zbora. (Nadaljevanje s 1. strani.) na shodih delavskih organizacij. Glede vprašanja, kakšna naj bo taktika .socialistov v podpornih organizacijah, sta referata v tej točki bolj definitivno razdeljena, kakor pa v prvem osnutku sporeda. Referanta bosta Frank Alesh in Fred A. Vider. Podrobnosti so razvidne v zapisniku seje odborov JSZ, ki je v tej številki na 4. strani. Dalje je bilo na omenjeni se- ji sklenjeno, da se poveri referat o našem delu med ženstvbm Angeli Zaitz, in o socialističnem gibanju med Hrvati in Srbi v Zed. državah pa Božo Sto-janoviču. Referat o vprašanju enotne akcije delavskih struj je poverjen Ivanu Molku. člane JSZ in Prosvetne rriS*- Klub Slovenski center ustanovljen Chicago.—V soboto 14. marca se je vršila ustanovna seja družabnega kluba Slovenski center. Udeležilo se je je okrog 50 oseb. Klub je sprejel pravila v predloženem osnutku, katera so bila priobčena nedavno v Proletarcu, in pa nekaj na-daljnih določb za svoje poslovanje. Seji je predsedoval Fr. Zaitz, zapisnik pa je pisal Anton Garden. O pripravljalnem delu za ustanovitev tega kluba tiče ter somišljenike vabimo, da izrazijo svoje mnenje o spje poročal Vinko Ločniškar, ki redu (objavljen na 5. strani) in o čemerkoli, kar se tiče naših organizacij in ustanov. MODERN NURSERY RHYME Sam, tha magnata'* »on • million and away ha run ut Jak*. Jaka, the wtdow,i ton Stole a chicken. And all the town'a horses And all tha town'i men Couldn't get Jake Out of jail again. A number of Waukegan Red Falcons viaited Chicago last Sunday, vvhen the Socialist braneh of that city prtstnUd a play. Here an* itom« of ! the intereating things they've been doing: They've had a poster con test and awarded priaes for the b«*»t; they've made »crapbooka. Comrade £aKer, the guide, said that one of the Kirlit made a section for Mooney, Debs. I.incoln, and many other of the men we've written about in. this col-umn. Wouldn't that be a grand idea for some of the rest of us to try? Kcmember that our CON TEST on the best letter on "Which would you lather be—a dead hero or a living coward?" uill close Thursday, March 26. Vou don't have to be a Faleon to enter; any reader of our Nest may send in his or her letter. Be »ur«, hovvever, to »tate your age. * Waukegan is abo planning to mak" .»>ine postera to be taken to the State Convention of th" Socialist Party, vvhere there vvill be a display of thing-. made by tbe Falcons. H«w about soni« ot our ('hii-ajfo Fnlcons trying the «Mwm- thing: Krnest, Elvira, Irene, Kiaine, or some other of you who may have a hidden talent in art? Vou all have an eg shovved that he had been weJl-fed. TIh* wolf greeted the !og and said, "VVhat makes you so leek and round? VVhere do you get he food to make you niče and fat, •*nd I, vho am much larger than you, neaily die from hunger?" The 4pg an«wered, "It'll be just as .a>y for you to be fat and healthy, .f you are ready to perform one task for your keeper, as I do." The wolf was interested. "liladly," he said. "VVhat i* it?" "Guard his home day and night," repliee, l'm vvilling," said the wolf. "lt'» hard to \nake a living in the take away my "Th^n come vvith me," sail Starokrajski listi o Amer. družinskem koledarju Delavska Politika z dne 26. feb. piše v oceni Am. druž. kp-ledarja za leto gim: 36 med dru- S a v i n spomladanski koncert dne 12. aprila Chicago. — Pomlad prihaja in z njoSavin sezonski koncert. Vršil se bo v nedeljo popoldne dne 12. aprila v dvorani SNPJ. Pravijo, da bo na ta dan tudi velikanoč. Sava ne potrebuje kakšne in- j "Ameriški družinski koledar trodukcije, ker je dobro znana je tudi za leto 1936 zgovoren znak velikega kulturnega prizadevanja naših rojakov in sodrugov v severni Ameriki. Ta koledar je tako po vsebini kakor po opremi že dolgo najboljši, kar se jih tiska v slovenskem jeziku in mu tudi v stari domovini ne najdemo enake-j ga," "Delavec" z dne 10. februarja pa piše: • - "Ameriški družinski koledar 1936 jp izšel v Chicagu, kakor vsako leto. A letošnji je posebno do1>ro urejen in vsebinsko pester in bogat. Ilustracije so lepe, zunanja oprema in papir naravnoat elegantna. Sodrugi v posebno našemu razredno zavednemu delavstvu v čikaški naselbini, ki poseča njene koncerte. Več bomo imeli povedati o njenem programu za ta koncert, kar pa mora radi "tehtnih" razlogov še počakati.Sicer že približno vemo, kako bo stvar izgledala, toda naj se še malo — pogreje. Program vam bo gotovo ugajal. Res nas čas nekoliko lovi, toda upan^o, da bomo tudi to zapreko premostili in podali vse točke kolikor mogoče dovršeno. Tudi ni treba omenjati, da so vstopnice že v predprmlaii in stanejo 40 centov, kar je tudi za te čase malo za tak koncert. izvoljeni tednik; John Hujan, podpredsednik; Vinko Ločniškar, tajnik-blagajnik; Jos. Turpin, zapisnikar; v nadzorni odbor, Joe Oblak, Math Kure in Luka Groser. V agitacijskem odseku so, Louise Hren, J. Pintar. Anton Andres, Frances Karun, Frank Sodnik, Rok Božičnik, John Rak, John Hujan, Ignac Heinricher. Minka Alesh, Anna Dresher in Filip Kmetec. Po končanem dnevnem redu je govoril o razvoju družbe z ozirom na socialistično gibanje Etbin Kristan, ki je bil v Chicagu s soprogo Frances na obisku. Te seje sta so udel< žila oba. Njegova izvajanja so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Po seji in predavanju se je pričela domača zabava. — Poročevalec. { me now!' the do*, and th~ey started tovvards the keeper'; houae. As they vvere vvalking, the wolf noti.ed that the dog's neck vvas swol-len and bruised ajs though something had been choking him. "VVhat causes this, friend?" said the wolf, pointing to the dog's neck. "O, hothing, nothing." returned the dog, vvho vas ashampd to fidmit that a chain had hurt his netk. "Neverthele**, teli me vvhat makes your neck like that," per-sisted the vvolf. Then the dog ex-plained, "Because I seem to be dan-gerous, they tie me up during the day eo that l am (fuiet and that I may wat:*h the house so much more close-ly at night. Tovvards evening they Ameriki s tem svojim koledar- Priporočamo pa, da sežete po jem naravnost reprezentirajo delavsko gibanje v Ameriki in svojo delavnost, da jim moramo čestitati. Poleg ameriških sotrudnikov Franka Zaitza. I- »loveoakib in vana Molka, Katke Zupančičeve, Jonteza, Ane P. Krasne in drugih so tudi evropejski Angelo Orfcvenik, Bogo Teply, t. Seliškar, Mile Klopčič in Ivan Vuk. Lepi so vtisi Ivana Mole-ka iz Kansasa. Naravnost izbore n je pol opis Franka Zaitza "V državi mormoncev". Kratko: Ameriški družinski koledar je reprezentativno delo ameriških socialistov. Vse priznanje. — Janez Samo jo v." Seja članic kluba št. 1 Chicago. — V sredo večer 18. marca se vrši v Slov. del. centru druga seja članic kluba št. 1. na kateri bomo c- n i je poročila o že storjenem delu i h sklepale o nadaljnih pripravah za zabavo in bunco party,. ki se vrši v soboto 28. marca. Vab- --— . i J jene so vse članice, kajti us- P rolet ar ec ima veliko zalogo peh prireditve bo temveč-ji, ako angleških knjigJ se seje vse udeleže. — A- Z. njih jn si s tem zagotovite par ur lepega užitka. — A. G. SOCIALIST PARTY STATE CONVENTION TJ>e Illinois State convention of the Socialist Party vvill be held in Peoria during the week-end of April .'i, 4, and 5. The agenda for the three umJo-il)tedly worthy of the admira-tion nnd love of the human beings nat-ivo to them, but they do not com-prisc ali or the most important element i.i the world "countr.v." A s cond element, one that is em-phavized be.vond aH ^lse with the poa-sible cxception of the emotional ap-peal to the military psychology, is comprtsed in the constitutjons, the body of th^ laws of a people, the ays-tem? of jurlsprudence, ali under the general head of "government." It is in thi-t field that has occurred the chief uerversion of this potentially high nnd "noble sentiment—-patriotism. In recent months we have wit-neasod thia perversion in the cry that has ari-ten in eertain quarters, "Save the < onstitution!" Those most vocal seek to convey the idea that they (alon-jr with the military heroes, of cour e> are the only true examples of th » jmtriotic citizen. »They seek to impre-u the publfc vvith the idea that the constitution" ia~something to be worshiped, and that vandals are seek-ing to deseerate thia sacred thing. For the most part, the chief movers in this false alarm, know better; nor is it nccceasary to analyze far to dis-cover the motive. . Coristitutions, systems of jurispru-dence, the bodies of the laws of a people are ali man-made. None of rem are permanent in every particular. The lavvs of a people, including constitution*, are the outgrovvtK of their e listoma and need*, at a given tirne, except where u conquered people have a system of lavvs imposed on them by eonquerors. In the very rature of the čase, they are always formulated by that |>ortion of the people most afticulate, most con-scious and of neceasity to atrve first their irterests, and those they repre-sent, under the conditions prevailing. When the base shift*, as it is con-stantly doing, there should be corres-ponding change in the superstrueture of the ayatem of jurisprudence. Nay, there must be corresponding changes, othervvise, instead of its being a means of service and proteetion, it actually becomes an instrument of social injustice. There is stili a third element in the term "country," and, vvhile it is by tar the most important of ali, it is in fact considered most I4ghtly by those who vvould poae as s u per pa trio t s. I Thia element is THE PEOFI.E VVHO MAK K Iff THE NATION The hilla and plaina, the forests and river*, the mountains and val-leys, are valuable to the extend they may be used to the material and cultural vvell-being of t h? people. The constitution, the body of the lavv, the government, are valuable so long and are worthy ofthe loyal sujr-port of the people, so long as they are applied to the service and protee-jtion of the people. f When basic economic conditions I have so shifted that the body of the | laws of a people can no longer be applied ao as to insure substantial social justice, then ration does not mean Socialism. That can only come when the vvorking class and ita allies rule government and industry. The Nevv I^eader. Conductpd /ly Mary ]uuk BRAINS NOT WANTED Careful and exact research is some-times the very thing our government does not vvant. In Brains in VVashington,'an article by Marquia Childs in the March Harper's, there is include ! a series of portraits of people vvho vvent to VVashington to vvork for the nevv deal and the disiflusion they en-countered. "Helen Harcourt came to VVashington," says th<' author, "vvith her husband vvhen he took a position as attorney vvith the labor division of the NRA. In Nfcw Vork she had been the..editor of a atatistical-financial journal published by one of the large banks. VVell trained and vvith a broad background of experience, in a very -hort time she had obtained a government post, salary $.'1,500 a year, vvith the division of research and statistics in the relief administration. She was given charge of a study vvhich it vvas bel ie ved vvould shovv the extent to which relief vvas undervvriting low vvage levels. "This accorded vvith one of Mrs. Harcourt's pet theories—that business is ali too vvilling under eertain circumstanees to rely upon government—and she took this assignment vvith great eagerness. Her vvork in the field, in the mili tovvns of the south particularly, yielded a vvealth of evidence shovving that mili owitera looked upon relief payments as part of the worker's pay and that his private vvage vvas correspondingly lovvered. l~ "Back in VVashington- Mrs. Ilar-. court vvith a staff of three assistants worked tirelessly putting the material in atatiatical form, VVJien the job vvas almost finished auddenly an «>r-der came dovvn from on high to aban-don the study. The real reason for this order Mrs. Harcourt could never diseover. They vvere afraid of fhe conclusion, the stu tunities for lice-hunting vvould have brought content even to the amaller monkeys . . . Hovv heroic were the conscripted? Of the ten , million men vvho,.vvere killed in the la?t vvar, more than nine million had to fight vvhether they vvanted to or not, and of those nine million some eight million did nothing heroic what-ever before they vvere killed . . . Hovv many heroes do vve eommemorate each year? Hovv many of the "im-mortal dead" have deliberately died for their country? . . . But of course one can't just sa.v-to a million moth-ers: "I vvant your sons," and then six months later: "Sorry, thev're ali dead. V If war is to be made tolerable, the romantic tradition must be handed on. "Madam, I took away your son, but I give you back the memory of a hero. Each year vve vvill celebrate together his immortal passing" . . . NORMAN THOMAS TO GIVE RADIO TALK Tue«day, April 7, at 7:45 p. m., eastern »tandard time Norman Thoma* will *peak over the national broadcatting sy>trm on "A Socialist Looks at the Constitution". The speech will be available to ali stations on the National Broadcastinf system eacept those on the basic blue network. Party members and friends are urged to write their local NBC stations requesting them to carry Thomas' speech. Chicago, III. I.a«t Friduy's meeting of our Social Study Club vvas not ' attended by membera aa it should be. VVe hope tbey vvill shovv up in better number* hereafter as there is always plenty of vvork that should l>e done by ali memliers. VVe must have the cooperation of ali-members in order to carry on our activities in a sue-ceasful nianner. • The secretary reported that our net proceeds of the party held Feb-| ruary IfD, vvill bring about $45 vvhen ali the tickets are aecounted for.' A depoajt for another share in the Slovene Lal>or Center has already been made. VVe expeet to purchase more when finances |>ermit. ■ ~ 1 I I I M '■■ I A Successful Affair Chicago, III. It vvas already men-tioned thaL our Social Study Club's affair hi'ld Saturday, February 21», vvas a moral and financial success. Although it's late the committee thanks ali irvdividuals as vvell as business firma that contributee credited to comrades Tillie Troyka and Tillie Ix>cni-skar. Both of them vvorked exceed-ingly hard ^in soliciting prizes and getting things into sba|»e for that evening. Comrades Mary Jugg, Oscar Godina and others also gave a han-l vvhere help vvas needed. VVe can feel satisfied vvith the outeome of this entertainment even tho it did vvind up at ruidnight and hope that vve'11 have even better cooperation on the part of aH members for our future affairs.—Pub. Committee. Comrade Mary Jugg reported that the debate on Fascism at the SNPJ llall is vvell under way. Maynard C. Krueger and Renao Sere no vvill give their vievvs ort this subjeet. The date set for the debate is Friday, April 10. VVe ask our comrades and friends to reserve this date , and plan to attend. The literature committee sold 8.'1 pamphlets for the month of Februar y. Good sales for the month of March thus far vvas also reported. In th« ir revolving fund the committee haa^U.00. ('omiaerative nurseries for ali babies until they are able to walk. These vvould be patterned after the most fcientific hoapital nurseries. Each nurae and her assistants vvould be Kpecialists in child carV. The years of scientific investigati<»n vvould be put to aetual practice. * . "Wouldn't the child grovv away from the mother and not receive the mother's lovc?"_This vvriter aays that they wouldn't be in the nursery for-ever—only until they had learned to vvalk and after they had received a gofxl physical start in life. v VVhat do you think of this idea, mothera? After ali, it's not a nevv idea to Socialists, vvho believe in ali fielda of cooperatives and socializa-tion. And vve certainly have uositive proof that the lives of a g.oodmany children vvould be saved if they received the care of experts. The most outstanding example of this is the čase of the Dionne quints. VVhat chance had they to live vvith the mother already burdened vvith a house full of children, in poverty, and in the poorest of circumstances? It*a too bad that births have to be unusual before they are given the best modem and scientific care. * Is there any logic to the statement that mother's love grovvs atronger under hardship and_ poverty? Wouldn't she ,be much happier if she knevv her child vvas receiving the best care possible under trained experta| that it ifc not vvanting in its requir«. mvnts for life, and that she is privi-leged to "sih* it at the eertain apeci-fied perioda? Hovv many women are rbbbed of their bcat years for creative vvork and interest in ali the affairn gen-erally left for men, just because they muat rear tvvo, three or five-children, and ali the time after that they muat spend worrying about vvher^ their food and clothing vvill come from? * VVho of you doea not knovv vvomen vvho vvere nothing but child-bearing and rearing machines for the vvhole of their lives? Sueh cases are common. Is it any vvonder that so many of our vvomen never take aetive interest in p r omot j ng vvorthvvhile endeav-ors? Think vvhat a cooperative nur-sery vvould mean to vvomen like these! Can anyone explain hovv a vvoman vvith five or six children, living in a house vvhere the snovv blovva in through the eraeks in the vvinter and vvater leaks through the roof, vvaah-ing, cooking, ironing, caring for the child vvho got the mumpa, ailihg moat of the time herself, piecing together bits of cloth for the others going to school, husband unemployed—how sueh vvoman can have any energy or ambition left to know as much as a man, os one very "vvise" man said not long ago? * VVomen, let's «ee vvhat you think of this idea of co-op nurseries? Send in your ideas. And vvhercver you are, this might be a nevv field for you to vvork in. - * Party for the Slovene Center Chicago. VVomen of branch No. 1 are hard at vvork for) the party »et lor Saturday, March 28. The vvomen vvill meet Wednesday, March 18, at the Labor Center to complete the plans and make ali arrangementa to assure a good time for you. Thia Social vvill be held at the Slovene Center, too. Tickets are 25c, and may be secured from any vvoman comrade. As mentioned before, proceeds wili go tovvard buying nečessary diahwaif and utensils for the kitehen at th« Labor Center. * Your branch secretarj' shouTd have rcceived the notice for vvomen comrades by this time. Remind him of it, and see vvhat you can do tovvard getting res po n se from the women comrades in your locality. T H E N . \V II A T V -— By Covington Hali- I What raiaed the walla of Babylon, Jeruaalcm and Rome? What aailed the ahips of Carthage far? VVhat made the seas her home? ^ VVhat drc^ve the Spanish galleons from Cadiz to Peru? Upon Mi)}oae avveat ro»e Britain's might? — To who vvhom the honor due? VVhat dotted ali America with city, field and mine? VVhat robea the horde of parasitiea that at her tables dine? VVhat guarded well the gates of France? VVhat saved her from the foe? ' VVhoae bodiea were her ramparta then 7 VVhat warded off the bIow? VVhat gave to German induatry ita worldwide good repute? VVho atrove to atrike her Lordlings dow*>? VVho eat war'i bitter fruit? VVho erimaoned with their dying blood the Rutaian aleet and snow ? VVhat atopt the Allied Uaurera? VVhat laid the Czardom low? t VVhoae atrong arma cleared the wilderneas, the »teel and con-crete apread ? VVhoae are the hands that guide the plow, the airplane over-head? VVhat makes Death Valleya fairylands? VVhat blocked the river bed And the might of countlesa horses dovvn the glowing copper sped ? HEAR! Tia labor, ever labor, friend. that builda Ihe Earth anew, That feeda, that clothes, that shelters ali, that makes our dreams come true;A 'Tis labor gives us ali we have of beauly, hope and health— Tis labor, ever labor, friend: There is no other wealth. MpiPIP................ . . ""II Searchlight Mu... ......fcpllll Donald Lotrich An incident that took plače in the county office of the Party last vveek deserves the attention of ali comrades. A local German comrade came to pay his monthly pledge and other obligations and explained that he vvanted no printed /ecord of the con-tribution made. On a previous oc-casion hjj^made a contrtbution to a Socialist publication of vvhich he was a subseriber. It' vvas acknovvledged and his vvife gave him the dickens when she read the acknovvledgement. This time he vvanted to avoid the argument, so, no mention should he mnde. Incidentall.v, the comrade is an old timer, that is, he has been in the movement for many years and be-lieves firmly in Socialism. I spoke to this comrade later and he confided that he made contributions to other worthy causes vvithout the knovvledge of his vvife vvho seems to knovv nothing of Socialism. Why the vvife shoul I act that way after ali the years couldn't be explained. v The čase hrings to mind the actions of some of our ovvn people. Ves, vve too, have members vvho vvere unahlc to influence their mates in our philo-sophy. You may say it is unbelievable that a man could be married to a vvoman for 25 years or more and stili be unable to convince her of the va-lidity of Socialist thought, at least, to the extent that the vvomarr vvoul.l permit her husband some freedom of thought and action. But it is true. That aeems to prevail in a number of čase a. Perhaps this question belongs to the VVomen a Committee. Would ^uggeat that our vvomen comrades teli the young husbands "hovv not to hrlng up their vvives." It vvould be intereating. ' * ■ t Ctoodness knovvs, Chicago need^ n conacioua laber in Chicago for, if any city nee