kulturno - politično glasilo

sveiovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageulni'*
LETO X1V./ŠTEVILKA 14
CELOVEC, DNE 5. APRILA 1962
CENA 2.- ŠILINGA
Ob 20-letnici izseljevanja
Nad eno tisočletje živijo Slovenci in Nemci v koroški deželi. V dobrih in težkih časih so si stali z ramo ob rami. Ko je divjal Turek po deželi, sta Slovenec in Nemec skupno branila skupno domovino. Ko je razsajala kuga po deželi in so kobilice uničevale zadnje osnove človeškemu življenju, sta si drug drugemu pomagala kot brat bratu. Ko je slovenski kmet ustoličeval na Gosposvetskem polju koroške kneze, je vladala v deželi prava ljudska demokracija.
Poznejša stoletja poznajo izžemanje slovenskega in nemškega kmeta in delavca po istem grofu in zopet sta skupno Slovenec in Nemec nosila breme fevdalnega sistema. Obema sta Marija Terezija in Jožef II. prinesla košček osebne in gospodarske svo-
>ŽKre moremo prezreti, da je druga polovica devetnajstega in prva desetletja dvajsetega stoletja polna bojev in naporov Slovencev za * gospodarsko, kulturno in politično enakopravnost v deželi. Ogromni so bili napori koroških Slovencev na kulturnem in gospodarskem področju, da so si obdržali svoje domove brez vsakršne državne in deželne pomoči. Vinar k vinarju so dajali tudi najrevnejši in lahko trdimo, da Slovenci s temi osebnimi žrtvami niso nič manj ustvarili kakor nemška stran z vladno pomočjo. Slovenske vasi ob prehodu iz stoletja v stoletje niso več poznale analfabetov. Nastajali so v tem času izobraževalni centri v slovenskih katoliških izobraževalnih društvih. Nastajali so centri gospodarske samopomoči v hranilnicah in posojilnicah in ni slučaj, da bo šentjakobska Hranilnica obhajala kmalu svojo devetdesetletnico.
brezsrčnemu in nečloveškemu početju in so bile tiste občine obvarovane tega nasilja.
Kar sč je dogajalo leta 1942 in pozneje v deželi Koroški, ima paralelo le v turških časih, ko je Turek ugrabil vse, kar mu je prišlo v roke. Leta 1942 so bili domačini hujši od Turka.
Da smo danes še v deželi ali zopet v deželi, ni zasluga tedaj merodajnih, marveč posledica splošnega poteka vojne zaveznikov proti nacizmu in posebno, ker so ruske armade tedaj že zasedle kraje, ki so bili namenjeni »Novi Koroški« med Harkovom in Rostovom. Te kraje so hoteli napolniti s Korošci aprila in maja 1943. To dejstvo naj bi si dobro zapomnili tudi tisti gospodje, ki so danes windisch, jutri zopet deutsch, danes večina manjšine, jutri del večine. Tudi njim je bila namenjena »Nova Koroška«, ker bi morala stara Koroška po tedanjih načrtih biti rezervat za »lovce« iz Berlina.
Ker april 1943 ni več dopustil preračunanih in predvidenih operacij nadaljnega izseljevanja ne samo Slovencev, marveč tudi Windischarjev, so morali koroški Slovenci pod sekiro. Trinajst Selanov in Ka-pelčanov je zgubilo 7. aprila 1943 svoje glave na Dunaju. Številni drugi rojaki so dali v naslednjih letih svoja življenja za boljšo bodočnost, za bodočnost brez strahu in brez nasilja.
Mi, ki smo se vrnili — lahko rečemo iz vseh vetrov — nismo oznanjali maščevanja, mi smo in bomo oznanjali nauk iz te žalostne dobe koroške zgodovine. Kadar stojita Slovenec in Nemec zamar ob rami, oba
enakopravna tudi v dejanju, ne samo na papirju, tedaj je v deželi mir in blagostanje, kadar pa hoče drug nad drugim izvajati nasilje, tedaj je nesrečna vsa dežela.
Zgodovina je kruta učiteljica. Nemški narod je skoraj tisoč let mislil, da nosi »blagovest« nemške kulture proti vzhodu in v par mesecih se je ta sen upepelil. Božja pota so nam ljudem včasih nerazunj-Ijiva. Komunizmu je bilo določeno, da strmoglavi nemško vsemogočnost, ko je ravno šla do Stalingrada in s tem odprla komunizmu pot v Berlin in Wien.
Nam koroškim Slovencem pa so bili ti težki časi resna šola. V tem času smo še bolj kakor kdaj poprej spoznali, kako zelo smo sinovi koroške domovine, kako velika je naša povezanost s to lepo zemljo, ki slovenskim izseljencem ni bila na prodaj ne za oropane gradove na Poljskem in ne za gradove v Alzaciji. Ta ljubezen do domače zemlje in do vsega, kar je s tem v zvezi, je dajala »sužnjem« nemškega imperializma v letih preizkušnje globoko vero v zmago pravice tudi v mesecih in letih, ko je pruski škorenj korakal po vsej Evropi in tlačil celo pesek afriške puščave. V tej ljubezni do naše slovenske zemlje se ne damo od nikogar prekositi, tudi ne od tistih, ki imajo na ustnicah pripravljeno ob vsaki dri besedico »heimattreu«, ki pa so domovino izdali, ko in kadar je bila v nevarnosti.
V tem duhu povezanosti z zemljo naših prednikov in v tem duhu spravljivosti z vsemi sodeželani, ki so dobre volje in katerim je dejanski dobrobit naše skupne koroške dežele in naše skupne države Avstrije enako pri srcu kakor nam, se hočemo v aprilu 1962 spomniti in spominjati dogodkov aprila 1942, katerih ne bomo nikdar pozabili.
-KRATKE VESTI -
Zaradi nacističnih dejavnosti je pri deželnem sodišču na Dunaju državno pravd-ništvo obtožilo pet oseb. So to neki Ger-hard K on,sik, Gunther Pfeiffer, Gunter Kumrnel, Raiimer Burghardt in Peter Mal-zer, ki so osumljeni, da so v letu 1961 izvedli več nacističnih .nas liste v. Obtožnica očita zločinstva proti zakonu iz leta 1947, ki prepoveduje mačistično dejavnost, nekatere izmed njih pa tudi dolži zločinov proti zakonu o razstrelivih ter prestopkov proti zakonu o mošnji _orožja, pa tudi tatvine.
Za letošnjo judovsko veliko noč so sovjetske oblasti prepovedale peko judovskega obrednega (nekvašenega) kruha, kar je izzvalo hudo nevoljo, kajti Judje v velikonočnem postu ne smejo uživati drugega kruha.
&

a bi dali slovenski ženi in materi trdno
žmjenjsko osnovo, so zgradili koroški Slovenci v Št. Rupertu in št. Jakobu gospodinjski šoli brez vsake javne pomoči. Šele 60 let pozneje so se na vladni strani spomnili, da bi, tudi takozvanemu zaostalemu delu dežele bilo treba nuditi gospodarske izobrazbe. V Dobrli vesi so začeli graditi gospodinjsko šolo, ki bi morala stati že pred desetletji, da bi mladino vodila iz tradicije v sodobnost in vsakdanjost, ne pa služiti ponemčevanju, kakor to danes iz-gleda.
Huda preizkušnja je prišla v deželo v času 1918/20. Boj v notranjosti. Vendar moremo in smemo tudi za ta čas ugotoviti, da se je ta boj odigraval in vršil med možmi v besedi ali orožju, da pa je bilo ženam in otrokom prizanešeno. Da pa je bilo breme časa za vse prebivalstvo tega ozemlja težko, ne l>o tajil nihče, ki je čas doživel z odprtimi očmi. Zdi pa se nam, da je tedaj človek le ostal še človek, čeprav mogoče v posameznih slučajih pobesnel človek.
Leto 1938 pa je prineslo v deželo nov duh, ki je spremenil človeka, ki je iz soseda napravil sovraga. Le tako je mogoče, da so se v naslednjih letih odigrali v deželi dogodki, katerih nihče ne bi mogel pričakovati; da so se v letih 1941 in 1942 na občinah in vaseh vršila posvetovanja, kako bi iztrebili in oropali družine, ki so stoletja z veliko ljubeznijo upravljale zemljo in služile s svojim delom vsej skupnosti. Sovražnost, kakršne nismo poznali, je vzcvetela, pohlepnost je našla možnost praktičnega izživljanja in celo strah za osebno varnost je narekoval ovaduštvo najzlob-nejše vrste. Vemo, da jc na pobudo iz Koroške, prišlo centralno navodilo za izseljevanje iz. Berlina. Drži pa dejstvo, da so vse podrobne načrte skuhali v celovških in krajevnih kuhinjah. Vemo, da so v posameznih občinah v tistem času odločevali še ljudje in ne zveri, ki so se uprli temu
De Gaulie je prodrl
Prvi teden premirja med francosko vlado in vodstvom alžirskih upornikov je prinesel pomembni in morda cdlo odločilni preokret v »francoski bolezni« to je slovesu Francije od njene zadnje kolonialne posesti — Alžira v Severni Afriki. Tako-zvana »tajna armada« OAS, ki jo 'tvorijo nekateri nepoholjšljiivi politizirajoči generali ter drugi skrajndži, ki še niso spoznali, da je kolonialne dobe konec, so minuli teden v nervoznosti zagrešili, več najbrž usodnih napak. Začelo se je s streli oboroženih skupin OAS v Alžiru na oddelke frnacoske redne vojske, ki je odgovorila z orožjem. Vojaški oddelki so zasedli evropsko četrt Bab-El-Oued v Alžiru' ter zlomili odpor oddelkov OAS v tej njihovi trdnjavi. Zaplenili so mnogo orožja, pripadnike OAS pa pognali v beg. V Oranu je bil zajet general jouhaud, namestnik vodje OAS generala Salana. Spričo grozečega klanja med Francozi je tudi francosko prebivalstvo Alžira, ki je doslej dajalo moralno hrbtenico OAS, je začelo oklevati, potem ko je vojaščina brezobzirno streljala v množice demonstrantov za OAS. Nad 60 evropskih civilistov je obležalo na ulicah in policija jih je pustila ondi nekaj dni ležati v svarilo. Vojaščina je ubogala De Ganila in s tem je bila njegova zmaga zagotovljena. Najbolj se je to pokazalo pri nekaterih napadih skupin OAS na osamljene francoske vojaške'postojanke. Ne le vojaki, med katerimi so povečini vojni dbvezniki iz Francije, ki so vojne v Alžiru že davno siti, temveč tudi častniki niso sledili pozivu OAS. OAS je celo začela deliti orožje muslimanskemu prebivalstvu, v tipanju, da bodo muslimanske množice, ki veljajo za lahko razburljive, začele klati neoborožene Francoze, da se maščujejo za poprejšnjimi pokoli s strani Francozov, bodisi voja-
ščine, bodisi OAS-a, ki so bili posebno številni v zadnjih mesecih. Toda domačini se tokrat niso pustili razdražiti in se zadržali mimo v smislu navodil uporniškega vodstva. OAS je sprevidela, da izgublja bitko, zato je naznanila, da odslej ne bo več uprizarjala pokolov, da gre v podtalno borbo. Njeni oddelki so se umaknil/v hribe, med tem ko oddelki domačinskih upornikov prihajajo v mesta. Že je bila sestavljena provizorična alžirska vlada, ki ji načeluje
(Dalje na 2. strani)
V zapadnonemškem zveznem parlamentu
je med zastopniki ljudstva kar 21 milijonarjev, ki pa so 'lepo razdeljeni na poslance vseh strank. V vrstah krščanske demokratske stranke, ki ima skupno 250 poslancev, je 8 milijonarjev. Na drugem mestu FDP, malce rjavo pobarvana liberalno-nacional-na stranka, ki ima med 67 'poslanci kar 7 milijonarjev. Pa tudi socialistična stranka ne zaostaja dosti, kajti med njenimi 203 poslanci je 6 milijonarjev.
Menda bi skoraj izbruhnila atomska vojna minuli teden, ko je nenadoma odpovedal ameriški radarski sistem »predhodnega obveščanja« na Aljaski. Poveljstvo ameriških strateških letalskih sil je mislilo, da so radarske postaje bile uničene zaradi sovražnega napada, posebno ker je bila istočasno prekinjena tudi telefonska zveza. Letala z vodikovimi bombami so že 'bila pripravljena na vzletnih stezah, ko je prišlo sporočilo, da je radarski sistem začasno odpovedal zaradi neke tehnične napake, ki pa je med tem že bila popravljena. Vse skupaj se je odigravalo v pičlih 4 minutah, poroča list »Washinigton Star«.
Tudi tatovi kožuhov se modernizirajo, je ugotovila policija v Kanadi. Že drugič je v kratkem času sredi širnih gozdov na nekem samotnem zbirališču, kjer lovci oddajajo kožuhe nalovljenih živali, sredi belega dneva pristal helikopter (Hujjschrau-ber), iz katerega je stopilo nekaj možakov, ki so z naperjenim orožjem ustrahovali presenečenega čuvaja, naložili zbrane kožuhe na letalo ter prav tako izginili med oblaki kot so se bili pojavili. Doslej policija te »leteče« tatinske tolpe ni mogla izslediti.

SPOMINSKA PRIREDITEV
ob 20. obletnici izseljevanja koroških Slovencev
v soboto, 14. aprila 1962, v Celovcu
8.30 Sv. maša s pridigo v stolnici
9.45 Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev v Modri dvorani Doma glasbe
it.ooSPOMINSKA PROSLAVA
v Veliki dvorani Doma glasbe
Vstopnice dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26 in pri zastopnikih njenih krajevnih društev.
PRIREDITVENI ODBOR
rr
7
Politični teden
Po svetu...
Ženevski razgovori na vedno nižji ravni
iBaš kQ 'postaja Švica olb pričetku ipomla-di najprijetnejša letoviška dežela so zunanji ministri glavnih velesil po dobrih treh tednih brezplodnih razgovorov na razoro-žitveni konferenci, ki se je udeležuje 17 držav, meti katerimi so pripadnice Vzhoda im Zapada ter nekatere takozvane neopredeljene države, odšli na svoje domove, da »si naberejo novih sil« ter se za novo rundo vrnejo Oboroženi z novimi navodili svojih šefov vlad. Kdaj bo to, še ni določeno.
Vendar med tem konferenca v Ženevi ne bp mirovala, kajti poklicni diplomati bodo nadomestili odsotne ministre. Oni naj se naprej razgovarjajo o rgznih podrobnih vprašanjih, potem ko se njihovi predstojniki niso mogli zediniti o glavnih. Ta konferenca, ki je bila sklicana na temelju sklepa glavne 'Skupščine Združenih narodov minulo jesen, ima na programu tri točke: splošna razorožitev, prepoved atomskih, poskusov in ureditev »berlinskega vprašanja«.
Ko so si ministri glavnih velesil, Rusk (Združene dfžave), Gromiko (Sovjetska zveza) in lord ffome (Velika Britanija) ob prvih poganjajočih popkih zelenja db Le-manskem jezeru vljudno dejali »au revoir« (na svidenje), so glede ,napredka’ konferenci bili manj prijazni. Rusk je dejal, da bo predvidoma oborožitev na svetu do leta 1962 podvojena. Sedanje nemirno mednarodno stanje je označil kot »še znosno ravnotežje« med Vzhodom in Zapadom, toda ob nadaljevanju te absurdne Oboroževalne tekme utegne to stanje postati neznosno, kajti izdatki za orožje tlačijo kot mora državna gospodarstva in večajo nervozno napetost v mednarodni politiki, ki more nekega dne izbruhniti v katastrofo. Zato meni ameriški zunanji minister, da je treba podvzeti prav vse možne korake, da se prepreči nadaljnjo naraščanje vojnih arzenalov.
Gromiko: »Kontrola je špionaža«
Sovjetski zunanji minister Gromiko je odklonil zapadni predlog o uvedbi učinkovite mednarodne kontrole nad Oborože-vanjem, češ da bi to bila zgolj »špionaža«. Ameriški državni predsednik K en ned y je na to ugotovil, da so pogajanja o prepovedi atomskih poskusov zašla v slepo ulico. Namignil je, da ako ne pride kmalu do kakih boljših rezultatov glede razorožitve in kontrole, bodo Združene države konec aprila izvedle svojo že napovedano serijo atomskih poskusov v ozračju nad Tihim oceanom kot odgovor na sovjetske atomske poskuse minilo jesen. Vendar njegove izjave nišo bile več tako odločne kot doslej. Iz-gileda, da je ameriška vlada v nekaterih •zadevah pripravljena popustiti. Pač pa še odločneje kot doslej zahteva učinkovito kontrolo, kajti ugotovljeno je bilo, da so ' izmed 30 podzemskih atomskih poskusov, ki so bili minuli mesec izvedeni v Združenih diZavah, v oddaljenih državah zaznamovali samo štiri. Iz tega izvajajo ameriški atomski tehniki zaključek, da bi se kaka država, ki tudi razpolaga z zadostno velikim ozemljem, kot na primer Sovjetska zveza ali Kitajska, mogla kljub formalni pogodbi o ustavitvi na skrivaj naprej oboro-ževati z atomskimi oro/ji. V tem vidi washingtonska vlada nevarnost, da Zapad nekega dne izgubi svojo premoč v atomski oborožitvi, na katere udarni moči sloni sedanji mir na svetu.
Švicarji hočejo atomske bombe
Razorožitvena konferenca v Ženevi je zopet povzročila poplavo propagande po vsem svetu za mir in proti atomskim poskusom. Posebno agilni so zopet komunisti, ki uprizarjajo protiatomske demostracije po velemestih Zapada in nevtralnih dežel. Pri tem dobijo, kot 'ponavadi, vedno zadosti »koristnih budal«, ki so pripravljeni pozabiti na šele pred pičlimi meseci po Sovjetski zvezi prelomljeno atomsko premirje ter iti na ulice za »dobro stvar«, ne da bi pomislili na politično ozadje komunistične propagande. Vendar ta trik ne uspe jrovsod. Minuli teden so v Švici izvedli referendum (ljudsko glasovanje) o tem ali se naj naša zapadma nevtralna soseda v primeru potrebe oboroži z atomskim orožjem za o-bramlbo, Z veliko večino se je švicarsko ljudstvo izreklo za atomsko oborožitev, čeprav so nasprotniki atomskega orožja poleg človekoljubnih gesel navajali argument, za katerega je vsaki Švicar najbolj
dostopen, namreč da bi atomska oborožitev stala neznanske denarje! Ironija je v tem, da se je nevtralna in varčna Švica baš v času, ko se na njenih tleh odigrava raz-orožitvena konferenca, odločila za oborožitev, pa naj ..stane kar hoče.
... in pn nas v Avstriji
Obisk nemškega državnega predsednika
Minuli teden je notranja politika zopet bila v znamenju »gala«. Na obisku je bil zapadnonemški državni 'predsednik Lubke. Je 'to prvi obisk vrhovnega nemškega državnega predstavnika po vojni. Kljub temu, da 'so se razmere zelo spremenile, so mnogi Avstrijci tega gospoda sprejeli z mešanimi občutki. Stari generaciji je zbujal spomin na brkatega cesarja Viljema II., ki je potegnil podonavsko monarhijo v prvo svetovno vojno, iz katere je izšla le še okrnjena prva republika, srednji generaciji pa je zbujal spomine na »vodjo« Hitlerja, nacizem, koncentracijska taborišča in drugo svetovno vojno s Somrakom bogov in četverno okupacijo, iz katere se je druga republika izvlekla šele leta 1955 z državno pogodbo. Z lastno pridnostjo in ameriško pomočjo se je Avstrija obnovila ter danes predstavlja samostojno, lastnega življenja zmožno državo s »skromnim blagostanjem«, kot radi poudarjajo vladni govornikih
Po drugi strani pa današnja Nemčija ni več tista, kot je bila nekdaj. Zapadnonem-ško zvezno republiko vodijo prepričani demokratje m Liiibke je njihov kvalificirani predstavnik. To je .s > svoj im zadržanjem tudi posebno poudaril. Ugledni švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da ni noben »nevšečni ton« motil obiska in da se je gost zelo »diskretno in resno« zadržal. Kot pravi isti list, so mu na avstrijski strani posebno v dobro šteli, da ni poskušal dajati nobenih nasvetov...
Lubke je skušal zbuditi razumevanje za položaj zapadne Nemčije, avstrijski politiki so pa poskušali pridobiti nemškega gosta ' za to, da ibi boninška vlada podprla Avstrijo pri njenih prizadevanjih za priključek yk Evropskemu skupnemu tržišču (EWG). Ta podpora bi bila toliko bolj dobrodošla, ker zadnje čase Italija dela težave zaradi -še odprtega spora med dunajsko in rimsko vlado o Južni Tirolski.
Lubkejev obisk se je končal z noto tipične avstrijske »Gemuflichkeit« v wachau-skib vinogradih, kjer je avstrijski politik, ki najbolj slovi po svoji »lagodnosti« in dobrovoljnosti, sedanji deželni glavar Nižje Avstrije, ing. Figi, pri kozarčku ruj nega vinca vzel slovo od nemškega gosta. O ing. Figlu kroži mnogo smešnic, toda mož jih oČividno jemlje prav tako s humorjem. Znamenje, da je res pravi politik, kar je pa itak več kot tlovolj dokazal kot zvezni kancler za časa četverne okupacije.
Toda novi oblaki se zbirajo
Toda komaj je »dragi gost« zapustil deželo, so se zopet pojavile iz ozadja stare
(Nadaljevanje s 1. strani)
Alžirec Farres in je sestavljena iz 8 pripadnikov uporniškega gibanja in Francozov. Ta vlada zaenkrat nima zadnje besede, temveč bo opravljala vladne posle pod vodstvom francoskega visokega komisarja, 53-letnega diplomata Foucheta. Izvedla bo prve volitve, po katerih bo potekel tudi mandat francoskemu visokemu komisarju.
V	Franciji sami, kamor so alžirski skrajneži hoteli zanesti svoje gibanje ter strmoglaviti De Gaulla, pa je vse mirno. Gotovo je, da bo francosko ljudstvo, ki bo kmalu poklicano,,da se izjavi o evianskem sporazumu, to pogodbo, ki dejansko pomeni <xl-poved Francije Alžiru, z veliko večino odobrilo. Ko bo Francija rešena alžirske hipoteke, bo svobodneje zadihala v svoji mednarodni politiki, predvsem do arabskega sveta, pa tudi do svojih zapadnih zaveznikov. Mogla bo tudi igrati večjo vlogo v nastajajoči evropski skupnosti. V zapadnih prestolnicah, kjer poznajo znamenito trmo De Gaulla iz časov zadnje vojne, Ž! računajo s tem, da bo Francija, sicer zanesljivejši, ampak zahtevnejši zaveznik.
Vretje v Argentini
V	Argentini so bili vojaški krogi odstavili dosedanjega predsednika Frondizija,
skrbi. Statistični podatki kažejo, da cene zopet naraščajo, kot ponavadi vsako pomlad ob začetku gradbene In poleti v le-toviščarski sezoni, ne da bi potem v jeseni kaj upadle. 'Pač pa je število brezposelnih zopet padlo, toda to nikogar več ne razveseli, kajti je itak že prenizko. Upanje, da bo prišlo v Avstrijo okoli 50.000 tujih delavcev vse bolj splahneva. Sprva so delavski sindikati delali težave, ker so se bali konkurence 'tujih delavcev, kasneje pa so celo sindikati sami prevzeli nabiranje tujih delavcev. Tako si je predsednik Obče delavske zveze Olah na sestanku v Beljaku izgovoril od svojega jugoslovanskega kolega Vukmanoviča 10.000 delavcev iz Jugoslavije, toda menda sta oba delala račun brez krčmarja. Beograjska vlada je namreč pozneje Vukmanovičevo Obljubo preklicala. Tudi z drugimi državami pogajanja še tečejo, toda Avstrija se nahaja v težki konkurenci s Švico in Zapadno Nemčijo, ki plačujeta višje mezde.
Odbori, odbori, odbori... in nič ven!
Spričo bližajočih se parlamentarnih volitev je opozoriti na neke vrste mrtvilo v vladnih poslih. Koalicijski stranki se o nobeni zadevi ne moreta sporazumeti. Da pa se izogneta odkritemu sporu, kii bi bil najbrž poedinim »sporazumni« presoji prezgodnji, pa »pereče zadeve« dajeta »v študij« posebnim ministrskim odborom. Sedaj jih imamo točno 37. So neke vrste hladilnice alii »Gemeinschaftskuhlanlagen« za vroče politične zadeve. Tako jih ohladijo in ohranijo za čase, ko jih je treba na novo pogreti. Med njimi sta tudi dve, ki zadevata koroške Slovence in sicer komite za uradni jezik na Koroškem ter komite za zasedbo položajev in imenovanja uradnikov na dvojezičnem ozemlju na Koroškem.
Pomladanska politična utrujenost na Koroškem
Sicer pa je tudi v deželni politiki opaziti pomladansko mrtvilo. Pri nas na Koroškem se je sestal deželni zbor, ki bi naj obravnaval spremembo deželne ustave. Spremembe so precejšnjega pomena. Med drugim bi naj zadostovala za sklepčnost deželnega zbora prisotnost polovice poslancev. Doslej jih je moralo biti več kot polovica. Glasovalno pravico bi naj dobil tudi predsednik, ki je doslej ni imel. Predvidena je tudi uvedba »vprašalne ure«, menda ziato, ker je praksa v državnem zboru pokazala, da zadeva ni za nikogar nevarna. Pismena vprašanja ali intervencije bodo pa morale biti podpisane po dveh poslancih, dočim je doslej zadostoval en poslanski podpis. Ako 'bo ta predlog sprejet, bo po tej določbi prizadet edino samcati komunist, ki mu bodo tako najbrž sporazumno »zamašili usta«. Vendar za enkrat še ni neposredne nevarnosti, .'kajti zakonski predlog je bil izročen ustavnemu odboru, da ga preuči in to bo gotovo trajalo precej časa. Posebno ker gre večinski poslanski klub na spomladanske počitnice v Grčijo. Ali postajajo klasiki zopet »modemi«?
ki je bil toliko nepreviden, da je tej južnoameriški deželi, kjer so diktature nekaj vsakdanjega, hotel prezgodaj uvesti demokratični režim. Frondizi je prevzel oblast od vojakov, ki so bili leta 1955 strmoglavili diktatorja Perona, ker je državo privedel na rob gospodarskega propada. V nekaj letih je s pametno gospodarsko politiko ozdravil državne finance, vendar to na račun Slednje in pritrgovanja, ki so ga najbolj občutile široke množice ljudstva.
Domišljal si je, da je s tem prevzgojil tudi ljudstvo k politični odgovornosti, toda pri zadnjih volitvah 18. marca, se je moral prepričati, da je laže ozdraviti zavoženo^go-spodarstvo kot pa politično prevzgojiti nezrelo ljudstvo k demokraciji. Peron is ti so dosegli skorajda polovico mandatov, Fron-di/i pa je ostal v manjšini. Frondizi je sicer razveljavil volitve, toda vojaki so si rekli: če je že treba zopet diktature, jo raje izvajajmo sami. Formalno je prevzel državno predstedstvo predsednik senata dr. Gnido, toda on je le lutka v rokah generalov, ki imajo v resnici oblast. Položaj je nevaren, ker se utegnejo peronisti zvezati s komunisti.
Največja južnoameriška tlržava utegne |x*stati nevaren kotel političnih vrenj v Južni Ameriki, ki velja za nekak »hišni vrt« Združenih držav.
SLOVENCI
doma in <fie metu
Dve novi izvirni skladbi
V založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sta pravkar izšli izvrstni skladbi dveh sodobnih slovenskih skladateljev in sicer „11. simfonija” Lucijana M. Škerjanca ter prvi del simfoničnega cikla „I>avnina” Marijana Kozine.
Škerjančeva simfonija se uvršča v splošni evropski tok impresionistične glasim, katere predstavnik na Slovenskem je komponist. Izrazitejši domači značaj pa Rozinova ,,Davnina”. Ljubljanski kritik P. Kuret piše, da se je Kozina s to skladbo, ki je del širše zasnovanega cikla hotel oddolžiti svoji rodni Dolenjski ter označuje njeno vsebino takole: Nad Krko se vzdigujejo prve jutranje meglice, tišina in mir vladata vsenaokoli. To tišino zmoti prihod konjenikov, naših davnih prednikov, ki odvihrajo mimo. Oglasi se nežna pastirčkova peščin, ki jo zmoti ponovni prihod konjenikov. Ostali bodo tu in se naselili. Zojrnt zavladata mir in tišina. Skladba je pisana ritmično zelo zanimivo z ostrim menjavanjem kontrastov. V glasbeno tehničnem pogledu nadaljuje in dopolnjuje najboljše Rozinovo ustvarjalno delo.”
Uspešen slovenski denarni zavod v Kanadi
Pred kratkim je v Torontu bil olični zbor ta-mošnje »Župnijske hranilnice in posojilnice” pri ondotni slovenski fari. Je to drugi denarni zavrni, ki so si ga ustvarili slovenski rojaki, ki so se po drugi svetovni vojni naselili v tem kanadskem velemestu. Ves denarni promet je v minulem letu znašal nad I milijon dolarjev, vsak mesec pa se je priglasilo IS novih članov. Vsota vlog je narastla na pol milijona dolarjev.
Aškerfeva proslava na Dunaju
Junija letos bo minilo petdeset let, odkar je utihnil za vselej slovenski pesnik Anton AškJJC Njegove smrti so se spomnili tudi slovenski W-dentje na Dunaju. V petek, dne 16. marca, so priredili spominsko proslavo. Poglobili so se v pesnikov življenjski boj, skušali dojeti njegove nazore. S številnimi baladami iz zgodovine našega naroda je budil takrat med slovenstvom narodno zavest in vero v samobitnost ter lepšo narodovo 1xk1oč-nost. Opeval je razburkane čase turških vojn in kmečkih uporov, boril sc je za staro pravdo in svobodo naših ljudi. Prebrali so nekaj najbolj znanih njegovih pesnitev, ki naj jih opominjajo na narodno samozavest.
Proslavo so zaključili s pesmijo „Mi vstajamo”, ki je vžgala v nas Iskro, da naj delamo za narod tudi zanaprej in sc borimo zanj, kajti »bodočnost je mladine”!
Prešernova proslava v Avstraliji
Slovenska šola v Melbournu v Avstraliji je priredila lepo us|>cIo proslavo obletnice rojstva našega največjega |>csnika Franceta Prešerna. Po skrbno naštudiranem programu, ki so ga šolarji z včL zavzetostjo izvedli, je družina Uršič vse otroke nagradila s pecivom.
Slovenski veter na ameriški univerzi
Slovenski študentje, ki študirajo na Northvvc-stern University v Chicagu so pred kratkim v okviru »narodnih večerov” organizacije YMC'.A priredili »Slovenski večer”, čigar namen je bil seznaniti ameriške in inozemske visokošolce tc univerze s slovenskim narodom, njegovo zemljo, zgodovino in kulturo. Program je pripravil doktorand Tone Arko ob pomoči svojih kolegov, članov slovenskega akademskega društva SAVA. Kljub slabemu vremenu je bila udeležita zelo dobra.
Uvodoma je g. Arko podal zgodovino slovenskega naroda ter na zemljevidu pokazal lego Slovenije. Posebno pa je poudaril kulturne značilnosti in dosežke slovenskega naroda. Nato je pod vodstvom p. Vendelina špendova mladinski zbor zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi. Posebno pa je ugajal nastop ognjevitih plesalcev in plesalk Radijskega kluba v narodnih nošah, poti vodstvom gospe Corimic Leskovar. Ob koncu pa se je zvrstila serija barvnih posnetkov slovenskih naravnih lepot. »Po komentarjih sodeč, je bil ta večer med najboljšimi. Ni pa znano, koliko je k temu pripomogla tudi dobra slovenska potica, ki so jo v duhu tradicionalne slovenske gostoljubnosti servirali ]>o programu, a nedvomno je bila svojevrstna posebnost za večino udeležencev”, zaključuje svoje poročilo ,Ameriška domovina”.
Hov koncertni klavir v Ljubljani
Slovenska Filharmonija v Ljubljani si je nabavila nov koncertni klavir pri znameniti dunajski tovarni llosendorfer in glasbilo je že pris]>clo v slovensko prestolnico. Z novo pridobitvijo jc za daljšo dobo uspešno rešeno pereče vprašanje koncertnega instrumenta, ki bo odslej služil simfoničnim koncertom Filharmonije in solističnim koncertoim Koncertne tlirekcije. Nakup tega klavirja „jc toliko pomembnejši, ker v Jugoslaviji zdaj le Ljubljana in Maribor raz|>olagata z instrumentom, ki ustreza mednarodnim zahtevam”, pripominja ljubljansko »Delo”.
De Gaulle je prodrl
cS^antm - Slovo od Brazilije
(Popotne vtise popisuje koroSkitn bralcem Vinko Zaletel)
(Nadaljevanje)
Zadnji dan mojega bivanja v Braziliji je moj »monagcr« č. g. Ceglar določil za izlet v Santos. Vozil naju je njegov prijatelj Slovenec, ki ima malo podjetje: tovarno za jopice.
Ko pridemo iz središča mesta, se peljemo mimo mnogih tovarn. INa tej rdeči zemlji rastejo tovarne kot tam v mestu nebotičniki. Največja je avtomobilska tovarna VW, tu je nekak brazilski WoIlfsburg. Kar ponosen sem bil, ko sem 'povsod v Braziliji videl toliko bratcev mojega konjička. Tudi ing. Jože Bavdaž si ga je kupil, navdušil se je 'Že takrat, ko sva se z mojim VW vozila po slabih koroških cestah. Tudi tukaj je potreben tak 'voz, ki brez bolezni prenese vse pretrese. Ker se mesto tako hitro širi, ne morejo sproti napraviti asfaltiranih cest in cesta valovi kot njiva.
V 80 km oddaljeni Santos pelje seveda lepa moderna cesta, pravzaprav dve v obe smeri, ker je Santos pristanišče Sao Paula in največje blagovno pristanišče 'Brazilije ali morda celo vsega sveta. Pademo pa na tej poti 600 m m je cesta izpeljana prav v mojstrskih serpentinah, da je vožnja zelo zanimiva. Zgoraj na hribu so umetna jezera, iz katerih v velikanskih cevel,i pada voda 600 m nižje v elektrarne, ki so največje v vsej Južni Ameriki. Da bi šoferji bolj pazili in bi jih lepa cesta ne zapeljala v »tempo«, so ob cesti jrostavili popolnoma 'razbit avto z opominom: '»Ne divjaj, ne ubij, me umri!«
še nekaj neprijetnega povzroči ta padec i^Sao Paula v Santos; iz toplega pridemo i^.iudo vročino. To ni naša poletna vročina, ampak težka', vlažna 'vročina. Sonce pripeka skozi megleno zaveso, da se poti-m6, zato hitro suknjič proč. Ustavimo se najprej pri slovenskem duhbVniku-jezuitu p. Žužku. Tukaj skrbi za skupino ruskih o-trok, ker zna popolnoma rusko in tudi mašuje v vzhodnem obredu, torej v staroslovanskem jeziku. Slovenca res dobiš povsod!
škoda, da nisem vedel zanj, ko sem bil prvikrat v Santosu, ko smo se vozili v Argentino, tedaj sem ves dan postopal po Santosu in opalzoval življenje po mestu in pristanišču. V mestu sem bil prav tedaj, ko so objavili številke, 'izžrebane pri državni loteriji. Poln trg Ijmdi s srečkami (Los) v rokah in vsi strmijo v številke, ki jih kažejo nad trgovino in primerjajo. Kar sem opazoval že v Španiji in Portugalskem, je tudi tukaj: skoro vsi ljudje stavijo v loterijo! Polno je prodajalcev po cestah, ob realih in mi kriče ponujajo srečke: »še <hTo uro imate časa, da postanete bogatiU
itd. Loterij menda nikoli ne 'bo konec, ker vedno zbujajo upanje; morda bom pa le jaz enkrat tisti srečni, ki bom zadel glavni dobitek! Tukaj na jugu pa še mnogo bolj, ker bi vsaik postal rad brez dela bogat. Bog jim požegnaj, naj imajo 'tipanje, saj je že upanje sladko.
Jaz ne verjamem, da prav mene čaka glavni dobitek in vem, da je le tisti denar gotov, ki ga ne zapravim za loterijo. Ampak enkrat sem že tudi jaz zadel glavni dobitek, ko sem bil kaplan v Tržiču, in sicer na tomboli: kravo! Fantje so jo slovesno okrasili in ipripeljali v župnišče. Moj tedanji župnik, sedanji ljubljanski nadškof Anton Vovk, je naredil bolj žalosten obraz, da bi kaplanova krava odjedala seno župnikovim kravam, zato sem jo čez nekaj dni prodal. Jaiz sem-' za kravo vsaj nekaj dobil, moj poznejši župnik g. Žitko pa za 5 krav nič, ker so Nemci, ko so ob -začetku vojtske zasedli Gorenjsko, rekvirirali jjup-nišče in krave.
Ob tem se spomnim na kmeta, ki je prišel v Kranj na semenj in pri banki bral o loteriji in je bilo zapisano, da vsaka druga srečka zadene. Počakal je toliko časa, da je eden kupil »los« potem šel v banko, da je on kupil »drugi los«, ki zadene. Ko pa ni nič zadel, je rekel: »iSerri si koj mislil, da ne bo nič, ko je bilo na losu. zapisano »serija« in pa še dve nuli (00) zraven n. pr. (00735).
Santos je glavno izvozno pristanišče za kavo, zato je po svetu najbolj znana >»San-tos-kava«, toda kava ne raste 'tu spodaj pri Santosu, ampak višje v okolici Sao Paula. Na svetu še nisem videl tako velikega pristanišča za tovorne ladje in ne toliko skladišč (magažinovj.če bi vsa skladišča postavil v eno vrsto, bi bila vsaj 20 km dolga vrsta.
Poleg kave izvažajo kakao, tobak, 'sladkor, bombaž, meso, koze in pa mnogo sadja. Koliko vrst sadežev sem videl tukaj prvikrat v življenju in jim niti imena ne vem! Kaj vse rastg v 'teh tropičnih krajih! Vse bi rad pokusil, pa za marsikaj ne vem, kako se je, in ali 'kulhano, pečeno ali surovo, zlasti mnogo vrst je buč. K nam pa prihajajo zlasti brazilske pomaranče v času, ko ne zorijo španske, italijanske in izraelske,
.Ni čudno, da radi naravnega bogastva tako raste Sao Paulo in pa 'pristanišče Santos. Pristanišče ima naravno izredno ugodno lego, ker je dolg in zvit zaliv, in je zato morje bolj mirno, mesto Santos je n*a otoku in je tako pristanišče skoro okoli mesta. Tukaj nastaja poleg starega mesta z
majhnimi hišami v kolonialnem stilu novo mesto nebotičnikov. V Evropi nimamo nobenega mesta, ki bi se vsaj malo lahko primerjalo z novimi brazilskimi mesti. V Celovcu imamo po mnogih težavah in razburjenjih komaj tri male nebotičnike, če sploh zaslužijo to ime. Zraven Santosa sta še novi mesti Guaruja in San Vincente, kjer je vsaj tisoč nebotičnikov. Tam, kjer je še prod 10 leti bila puščava ali pragozd, so sedaj sami nebotičniki. Saj ne bi mogel verjeti, če bi ne videl. Mi poznamo le nemški »Wirtsdhaftswunder«, je pa neke vrste tudi brazilski gospodarski čudež.
Poleg ugodnega pristanišča je narava obdarila Santos in zlasti obalo Sao Vincente z naj lepšo obalo za- kopanj e-plažo, kar si moremo misliti. Pravijo, da nikjer na svetu ni 'tako dolga '(300 km) in tako široka obala za kopanje. Več sto metrov široko je le mivka (glenca) in greš lahko daleč v morje, predno zmanjka tal pod nogami. Ob obali pa so napravili še parke z drevesnimi in cvetličnimi nasadi, takoj za njimi pa belo ozadje nebotičnikov.
Treba pa je tudi praktično poizkusiti, kako se tukaj 'koplje. Vročina nas je kar gnala v morje. Morje primerno 'toplo, mirno, ker je morska voda težja, je plavanje
Ameriški zoolog Frank Line je nedavno objavil knjigo pod naslovom »Razkošna predstava v naravi«. V njej opisuje doslej neznane lastnosti raznih živali. Najprej ga je zanimalo, kako živali počivajo..
Orangutan spi v krošnji visokih dreves z iztegnjenimi nogami, z rokama se pa drži veje nad glavo. Samec gorile prenoči naslonjen na deblo košatega drevesa v postelji, ki si jo je sam nastlal z vejami in travo. Samice in mladina počivajo nad njim na vejah, da so mu vedno pred očmi. Njegov sen je tako rahel, da ga vsak šum zbudi. Takoj je pripravljen branita družino. Moč njegovega udarca je strašna, s pestjo razbije glavo napadajočega leoparda.
Line je ugotovil, da ima slon v svojem rilcu, ki je sestavljen iz 40.000 mišic, grozovito moč. Brez večjega napora dvigne lahko predmet, težak tono in ga v jezi zažene 30 metrov' daleč.
Povodni konj z lahkoto pregrizne človeka. Nasprotno pa je orel, ki tehta šest do sedem kilogramov, slab, ker ne more odleteti s kozličem, ki tehta tri do štiri kilograme.
Line je dalje dognal, da pogoltne klopotača pred poletnim spanjem debelejši kamen ali kos lesa, da zaposli želodčne mišice. j
mnogo lažje. Naj vsaj enkrat v življenju uživam kopanje db prekrasni obali Sao Vincenta, ki ima ime po mojem krstnem zavetniku! Ker sem potoval v južnoameriški zimi, nisem med 'potjo nikjer imel prilike kopati se zunaj, koroško poletje s kopanjem pa sem žrtvoval za 'potovanje.
Šele zvečer, ko smo se vrnili v Sao Paulo, da pripravim svoje stvari in se odpeljem na letališče, sem se spomnil, tla nimam — suknjiča i(jopiča)! Pozabil sem ga pri g. žužku v Santosu. Ker ga v vročini nisem potreboval... Kaj sedaj? Nazaj v Santos ne morem ponj, ni časa, ker se moram odpeljati. Bom brez suknjiča v letalu, po Parizu, Monakovem maševal? Potem mi da g. Vinko Mirt svoj suknjič, posveten, siv, ki pa ne obseže moje precej obilne sredine. No, bolje nekaj kot nič..,
Ko sem pozneje pisal 'prijatelju, da mi ga pošlje po pošti, ker je iz najboljšega, najdražjega blaga, kar sem ga imel v življenju, mi je1 odpisal, da si ga Vi e upa poslati, ker bi ga verjetno med potjo ukradli . ..
Kdor gre sedaj v Santos in mi prinese moj suknjič, se bo tam lahko zastonj kopal, nekaj kg kave po 7 šil. kupil, za nagrado pa mu dam tisti Mirtov suknjič, ki je moni preozek!	(Dalje prihodnjič)
Jeleni iščejo spomladi apnenčasto vodo, ki jo rabijo za razvoj novega rogovja. Sesalci in ptiči se kopljejo v vodi, prahu ali v mravljinjaku, da bi se osvobodili nadležnega mrčesa.
Najbolj se je profesor Line začudil, ko je ujel opico mandrila. Na njegovih prsih je bila skoraj zarasla rana. Znanstvenik je v njej odkril kroglico prežvečenega listja. Analiziral jo je in je ugotovil, da je sestavljena iz istih rastlin, kakršne uporabljajo za zdravljenje ran Indijanci.
RUSKI REŽISER OBSOJA...
Na mednarodnem kongresu ipisateljav v Firenci, kjer so razpravljali tudi o problemih filma, je ruski režiser in pisatelj C j uk-braj povedal o nemoralnih filmih sledeče: »Nekateri prizori v odinošajih obeh spolov me globoko žalostijo. Nimam 'namena, da bi vam tukaj 'farizejsko pridigal, 'kajti umetnik je svoboden, da izrazi svojo zamisel, toda gojiti umetnost in računati na najnižje nagone človeške pokvarjenosti, kakor delajo premnogi ljudje okrog filma, pomeni rušitev človekovega dela in dostojanstva. Prepričan sem, da bo laž uničena in da bo samo resnica pričala o iskreno mislečih ljudeh.«
Neznane lastnosti živali
FRANCE BEVK:
Čedermac ni naprodaj
(Nadaljevanje)
Poročnik se je zavzel, pobralo mu je vso odločnost. Vstal je in dvignil rolko v pomirjajočo kretnjo.
»Pomirite se, prečastiti!« je znižal glas. »'Pomirite se! To je moja grda navada,« se je opravičeval. Niisem mislil tako hudo... Saj iražumete. ..«
»Razumem,« je Čedermac naglo vrgel. »Sedite, prosim!«
In sta zopet sedla.
i »Torej pogovoriva se v miru. Mislim pa, da je v zadevi, zaradi ktere ste prišli, vsaka beseda zaman. Te stvari segajo mnogo pregloboko, da bi se dale ali smele urediti med nama .Najprej jih morajo do dna razčistiti najini predstojniki.«
»In če so jib že razčistili?« se je 'poročnik zvito nasmehnil1.
»Ne verjamem,« je Čedermac rezko odsekal. »Do danes nimam še niti najmanjšega dokaza za to.«
Poročnik je bobnal s prsti po mizi: bil je v zadregi. Kazno je bilo, da ne ve, kaj naj stori. II prete slavo!* Da bi vsaj ne bil tako vljuden, a obenem tako odločen! Nekoliko ga je plašila tudi njegova siva starost. Ne bi se mogel več odločiti za oster .nastop.	v
»Zakaj ste tako svojeglavi, prečastiti? Seveda, vi 'lahko storite, kar hočete, le svetujem vam ... S tem vam hočem le tlobro. Opozarjam vas še, da si s svojo trdovratnostjo pripravljate le neprillke in nesrečo...«	.
»Mislite?« je kaplana posilil rahel po-
* Ta slovenski duhovnik!
smeh. »In kaj na primer, se mi more zgoditi?«
»ftnizne nevšečnosti, ki bi jih v svoji starosti 'bridko občutili,« mu je poročnik vrtal s pogledom v oči, kalkor da meri učinek besed. »Na primer — konfinacija ...«
Poslednjo besedo je lizgovbril počasi, jasno, tla bi dal dovolj poudarka ... Čedermaca je hudo pretresla, Četudi se je trudil, da bi tega ne izdal. Bojazen, ki ga je navdajala že prvi dan, je dobila stvarno Osnovo. Čudno milo se mu je storilo ob srcu. Pomolčal je za trenutek, premagal občutke in se zopet zbral. Da bi skril svojo prepadenost, je posilil smeh.
»Prav,« se mu je narahlo 'tresel glas, a rolka mu je, kakor 'vselej v trenutkih razburjenja, segla po tobačnici. »Storite, kaj vam je drago. Ponavljam: vse podedice prevzamem nase. :Na razpolago sem vam.«
»Ne, ne,« se je 'poročnik rahlo dotaknil njegovega komolca. »Tako daleč še nismo. Nimam še nobenega takega ukaza.« Besedica »še« je imela poseben prizvok. »Tudi vi si boste še premislili. Vsi 'So že podpisali, le vi, prečastiti...«
»Ne 'vsi,« mu je gospod Martin ostro segel v besedo. »'Vi se motite! In če bi tudi bili vsi podpisali, bodo sami odgovarjali pred Bogom. Meni je ljubše, akO se zaradi upora zagovarjam pred svetno oblastjo.«
Poročnik se je nasmehnil tako brez vsake trdote, kalkor da med njima ni bilo hudih besed. Nato se je dklobil na mizo 'in se kaplanu ostro zastrmel iv oči.
»Točej r- nič!«
Čedermaca je ta pogled dražil.
»Ne!«
»Pod nobenim pogojem?« je poročnik zategoval besede.
»Pod nobenim,« je rekel gospod Martin
nestrpno in umaknil 'pogled; ni mogel več prenašati poročnikovih oči. »Ne izgubljajmo nepotrebnih besed!«
Poročniku je igral pol plah, a pol lokav nasmeh na ustnicah.
»Prečastiti, povejte — koliko zahtevate?«
Gospod Martin se je Vzravnal, Oči so mu neumljivo zastrmele v 'poročnikov obraz.
»Kako — koliko zahtevam? Ne razumem.«
Poročnik se je ozrl 'jx> brigadirju in mu komaj opazno nekaj namignil. Ta se je zresnjen dvignil, odšel iz sobe, iz hiše, obstal pod latnikom in se oziral po bregu. Poročnikove južnjaške oči so se zopet uprle v kaplana.
»Ne razumete?« je izrekel 'počasi. »Pomislite! Tri tisočake?«
Martin Čedermac je obsedel kot okame-nel, ni umaknil pogleda, ta trenutek ne bi-bil mogel Ispregovoriti. Razumel je. Sto občutkov in misli mu je hkrati zalilo srce im možgane. Že je hotel planiti, a kakor da ga je zamotil hudič, je počakal še trenutek, samo trenutek-... Njegov molk si je 'poročnik razlagal po svoje.
»Pet tisočakov?«
Tedaj se je Čedermac do dna zavedel žalitve, kakršne imu ni bil še nikoli nikdo prizadejal v življenju, če bi bil prej omahoval, Ibi se 'bij zdaj za zmeraj zakrknil. Ako bi 'se kdaj vdal, bi mislili, da je vzel Judeževe groše. Kri mu je pognalo v obraz, ni se več premagoval, ogorčenje se mu je dvigalo iz dna duše.
'»Gospod poročnik!« je vzkliknil. »Prosim vals, da čilmprdj, zapustite to hišo!«
Vzelo mu je glas... Poročnik se je dvignil, vražji nasmešek mu je v 'trenutku izginil z obraza. Ostra odklonitev,' ki je ni za mino pričakoval', ga je docela razorožila. Neuslpeh ga 'je jezil, obenem sg je sramoval, kakor se isratnuje vsak 'podkupova-
lec, ki se mu Izjalovi naklep. Najrajši bi se bil na glas zasmejal ih rekel, da je govoril le v šali, a se ta hip ni upal tvegati nove žalitve.
»Žal mi je, prečastiti,« je rekel skozi stisnjene ustnice, »vendar vate moram prositi, da me Spremite do Čedada.«
»Torej sem aretiran?«
»Ne,« je rekel poročnik hladno in se ozi: ral po knjigah ob steni. »Kdo pravi, da ste aretirani? Ker trdovratno vztrajate pri svojem, imam nalog, da vas predstavim oblastem.«
Aretacija v rokavicah, je Čedermac grenko pomislil. Morda zaradi njegove starosti in da bi ne Vzbujalo preyeč pozornosti. To mu je na 'pol ohlaTdilo prejšnje 'živo ogorčenje. Zbrati je moral Vse šile, da se je delal ravnodušnega.
»Ali me ne (boste 'Vklenili?« je vprašal.
»Nece,« je zategnil poročnik.
»Ako sem aretiran, mi je ljubše, da me tudi zvežete. Ne sramujem se.«
»Toda neee! Salmo kratko zasliševanje. Čisto formalna, uradna zadeva. Podpisali (boste zapisnik ... Spodaj ob cesti nas 'čaka avto...«
Čedermaca se je znova polaščal duh upornosti.
»In — ako se uprem?«
»Tedaj, prečastiti, bi vas moral odvesti s silo. Pa tega ne ibolste storili.«
Poročnik se ni varal, tega Čedermac res ni storil.
Katina je stala v veži, bila je vsa bleda, solze so ji kar tako 'vrele 'po licih.
»Povej cerkovniku, da jutri ne bo maše,« ji je brat maibčil mimogrede. »iPa ne joči! Ne kaži se tako!«
Odšel je z upognjeno glavo, ‘ključen, kakor da mu je težka skala legla na pleča.
s	(Konec)
ŽELEZNA KAPLA (Duhovna obnova)
V naši fairi smo imelli od 17. do 25. marca duhovno obnovo. Zadnji sveti misijon smo imeli v adventu leta 1960. Duhovno obnovo sta imela dva č. g. salezjianca. Udeležba je ibila kljub mrzlemu in prve dneve vetrovnemu vremenu res lepša kot ob prejšnjem svetem misijonu. V okviru obnove so bili Stanovski dnevi za posamezne stanove. Poleg stanovskih dni pa so bile vsaki dan v ifairni cerlkvi spl osne misijonske pridige za vernike vseh stanov. Da bi do vseh .posebno pa oddaljenih, vernikov prišla božja beseda, so gg. misijonarji imeli naulke-govore tudi po naših oddaljenih krajih fare po domovih. Tudi ta udeležba je bila dizredno lepa, reci celo moremo polnoštevilna. Ti govori so bili na iBeli, v Lepeni, na Koprivni, Rcmšoniku, Lobniku in na Spodnjem Obirskem. Hvaležni smo vsem družinam, ki so lepo pripravile svoje velike sobe, da so bile kot kapelice. Koliko dobrih lin koristnih naukov, posebno za družinsko življenje po veri, smo slišali v tej
Naše prireditve
'mri ms mlicnškem
tovanju po Braziliji. Zahvaljujemo se mu za predavanje in upamo, da mu 'bo mogoče, da nas 29. aprila, na belo nedeljo, zopet Obišče.
GORENCE (Iz farne kronike)
Tukajšnja farna mladina je v nedeljo, dne 25. marca, ko smo obhajali tudi praznik Marijinega oznanjenja, priredila v cerkveni dvorani ob 3. uri popoldne dve igri '»Marijin otrok« v treh dejanjih in 'burko »Tota in strahovi«, ki je hila primerna 'tuldi za postni čas. Igralke so se ■skrbno pripravile in zelo potrudile, zato pa tudi lepo igrale. Pa itudi male igralke
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
vabi v sredo, 11. aprila ob pol osmih zvečer v Kolpingovem domu na
KULTURNI VEČER
Na sporedu je predavanje z barvnimi slikami č. g. Vinka Zaletela:
BRAZILIJA
Z letalom v Sao Paulo. Bahia. Sao Paulo — ameriški Čikago. Pristanišče Santos in kopališče Sao Vincente. Rio de Janeiro. Brasilia — nova pre-stolica. Slapovi Iguassu. Življenje v Braziliji. Pragozd in kultura, plantaže kave in sadja. Pridelovanje kave. Kačji institut »Butantan«. Živali in rože. Indijanci. Z jet-letalom preko Afrike, Pariza in Monakovega v Celovec.
Vsi iz Celovca in okolice lepo vabljeni na to zanimivo predavanje!
duhovni obnovi fare po stanovih! Iz srca smo farani hvaležni gg. misijonar j em-isale-ziljancem za njihovo res požrtvovalno in naporno delo, ki so ga Opravili v času obnove v naši župniji. Čutimo pa tudi dolžnost, da se javno zahvalimo našemu dobremu gospodu župniku, ki so nam pripravili 'to duhovno obnovo in povabili v našo faro gordče im izkušene misijonarje, ki so nam še posebno poudarjali, da naj bo naše življenje po veri v družinah in v fari. Dobri Bog pa dalj svoj blagoslov, da bo setev božje besede, ki je bila obilno položena v duše vernikov, rodila sadove krščanskega življenja, — Hvaležni farani!
ŠT. VID V PODJUNI
(f Rudmašev oče)
V četrtek, dne 22. marca, je umrl po kratki, a hudi bolezni ter previden z za-.kramemti' iza umirajoče v 70. letu starosti 'Miha Hribernik, Rudmašev Oče v št. Primožu. Pogreb rajnega je bil v soboto, 24. marca, Ob veliki udeležbi ljudstva. Pogrebni sprevod od hiše 'žalosti je vddil sorodnik rajnega, č. g. Janez Štefan — šmarješki župnik. Mašo zadušnico in pogrebne obrede pa je opravil domači g. župnik, ki se je od rajnega poslovil z lepim nagovorom. Rudmašev oče je bil narodnjak, kakor jih današnja generacija le malo pozna, saj se nikdar in nikjer ni sramoval pokazati verskega in narodnega prepričanja. Bil je dolga leta cerkveni ključar podružne cerkve, 'član farnega odbora in cerkvenega sveta. Bil je vsa leta zvest naročnik naših listov in 'Mohorjevih knjig. Moški zbor mu je pod vodstvom našega organista zapel v slovo žalostinke na domu, v cerkvi in med sv. mašo ter Ob odprtem grobu. Rajni Mjhej je postal po kratkem zakonu vdovec. Dolga leta mu je gospodinjila sestra Treza, v razvedrilo so mu pa 'tedaj bili poleg lastnega sina in hčerke nečak Ožbej po bratu Blažu in nečakinj i-dvojčki po sestri Katarini. Ena od 'teh nečakinj je vstopila v samostan križark in je sedaj uslužibena v Leobnu. Gotovo se je rajnemu stricu in krušnemu očetu izpolnila tiha želja, ko se je mogla ta nečakinja Jožef in a, sedaj sestra Safronija .udeležiti njegovega pogreba. Z veliko ljubeznijo je rajni sode-loval pri povečanju podružne cerkve, zidanju stolpa, nabavi zvonov in drugih cerkvenih potrebščin. Želimo mu večni mir, žalujočim sorodnikom pa izražamo naše toplo sožalje. Blag mu spomin!
Kakor običajno je bila zadnjo nedeljo v mesecu, 25. marca, druga božja služba v št. Primožu, nakar je predaval č. g. Vinko Zaletel v Voglovi dvorani o svojem po-
so se dobro izkazale. Isto velja za deklama-torje. Udeležba je bila lopa, ljudem je bila prireditev všeč in so z veseljem segli v denarnico in pd. Hriberniku prostovoljno prispevali za cerkev.
V torek popoldne, dne 27. marca t. L, je v dežel, bolnici v Celovcu umrla ga. Marija Latsehon, Štukova mati iz Sv. Radegunde. ■Preistala je hudo operacijo radi kile. Pokazale so se še druge boleznU in srce ji je odpovedalo. Rajnka je bila dobra žena, rada je hodila k službi božji in bila zelo skrbna mati družini, ki jo bo težko pogrešala. Pokopali' so jo na pokopališču pri Sv. Radegundi. ;Naj počiva v Bogu!
Od 7. do 16. aprila bomo obhajali sv. misijon. Bog daj, da bi dobro izpadel, kar bo v vesolje ljubemu Bogu im našim dušam v korist. Zato dolbro izkoristimo sveti čas misijona.
PEČNICA (f Marija Warum)
Dme 12. februarja smo na pečniškem pokopališču položili k večnemu počitku gospo Marijo Warum, pd. Fridiovo mamo iz Zgornjih Borovelj. Rajna je bila dosegla lepo starost 81 let. Bila je zvesta bralka slovenskih katoliških listov in knjig. Zgodaj je bila izgubila moža in dva sinova. Ostale štiri otroke pa je zgledno vzgojila. Sin Franci je zdravnik-specialist na Dunaju.	,
Pogreb je ob asistenci domačega dušnega pastirja č. g. Barbiča vodil č. g. Jože Gabnuč, župnik v Pokrčah, ki se je ob odprtem grobu poslovil od pokojne z v srce segajočimi besedami. Pomnoženi moški zbor je na domu, v cerkvi in ob grobu ubrano zapel več žalostink. Bog poplačaj rajni Fridlovi mami vso njeno dobroto!
ŽIHPOLJE (Smrt se oglaša)
Zopet se je oglasila koščena žena Smrt v naši fari. Dne 10. marca smo ob zelo veliki udeležbi pogrebcev Ivana Suippamza, pd. Kumra, ki je v starosti 71 let zapustil to solzno dolino, spremili na njegovi zadnji poti, k farni cerkvi ter ga ondi položili k večnemu 'počitku. Med pogrebci je bil budi ravnatelj Slovenske gimnazije, višji študijski svetnik dr. Joško Tischler. Pokojni Kumer je boleha1! zadnjih 20 let svojega življenja. Pred 10. leti je v Volšperku bil operiran na želodcu. Svojo bolezen je potrpežljivo prenašal. 'Na odhod v večnost je bil dobro pripravljen, kajti nekaj dni pred smrtjo je prejel sv. zakramente za umirajoče. 'Pokojnik je bil dolga leta skrben cerkveni ključar in, dokler je mogel, je rad
zahajal v cerkev. Bil je pa tudi velik dobrotnik domačega hrama božjega im ko smo pobirali za zvonove, je on največ daroval. Č. g. Česen so se z ganljivimi besedami poslovili od pokojnika.
'Ko je bila dne 17. marca osmina za pokojnim Kumrom, pa smo že zopet imeli pogreb. Marija Pipan, pd. Kulnlikova mati na Čežavi, je v 81. letu umrla pri Elizabetin kah v Celovcu, kot je to sama želela. 'Pokojnica je zelo hudo trpela pod Hitlerjem, ko so nacisti njeno hčero in njenega moža obglavili. Ena hči pa je že prej umrla, stara komaj 17 let. Pokojno Marijo Pipan so na njeno željo prepeljali v domačo faro, kjer je hila .pokopana.
i\Taj oba pokojna farana počivata v miru, domačim pa izražamo naše iskreno sožalje!
GLOBASNICA (Vodovod in še kaj)
Dne 22. marca, velika soba pri Steklu skoraj ni imela prostora za interesente, ki so se zbrali na povabilo deželne vlade, da skupno z zastopniki Oblasti, občine Dobrla ves Obravnavajo vprašanje v izvezi z napeljavo 'vodovoda iz Večne vesi v Dobrlo ves. Vsem prizadetim je bilo zagotovljeno, da bodo prejeli primerno odškodnino, ki jo 'bodo ugotovili na licu mesta pozneje.
Večani so posebej stavili zahtevo, tla pri gradnji novega vodovoda ne smejo biti prikrajšani ter da se morajo njih potrebe po vodi na vsak način 'in za vsak slučaj zasi-gurati. Interese vasi Večna ves je zastopal mladi odvetnik dr. J. Tischler.
Dne 25. marca pa nas je obiskal č. g. Vinko Zaletel. Bil jfc že večkrat med nami in njegovega poseta smo bili vedno veseli. Zopet smo bili prijetno presenečeni, toliko lepega, poučnega in zanimivega za srce, oči in 'ušesa nam je podal v svojem dvournem predavanju, d samo kar strmeli. Obljubil nam je, da 8. aprila zopet pride ob osmih zvečer in nas bo iz Argentine preko visokih And povedel v daljno deželo čile. Obljuba je Bogu ljuba!
ŠT. JAKOB
(Igra »Razvalina življenja)
Delavna igralska družina IFrosvetrnega društva v St. Jakobu je pripravila za nedeljo I. aprila resno igro »Razvalina /ivlje-
LIBUČE
Farna mladina iz Pliberka priredi v nedeljo, dne 8. aprila ob pol treh pri Marinu v Lilbučah Igro
»ŽRTEV SPOVEDNE MOLČEČNOSTI«.
Vsi prisrčno vabljeni
ŠKOGIJAN
Farma mladina Pliberk gostuje v nedeljo 8. aprila ob osmih zvečer v farni dvorani z igro
»ŽRTEV SPOVEDNE MOLČEČNOSTI«.
Lepo vabljeni!
ŽELEZNA KAPLA
Na tiho nedeljo, dne 8. aprila, ob pol dvanajstih bo imel v farni dvorani v Železni Kapli č. g. Vinko Zaletel predavanje z barvnimi slikami im zvočno spremljavo
»ČILE, dežela naravnih lepot in grozot«.
Ker bomo v »nedelji trpljenja'«, bomo gledali še barvne slike o pasijonskih igrah v Oberammergau in trpljenje in mučeniško smrt p. Maksa Kolbe v KZ Auschwitz.
Prisrčno vabljeni!
nja,« katero je napisal Franc Sal. Finžgar. Snov igre je vzeta iz kmečkega življenja polpretekle dobe. Pisatelj prikazuje v tej drami zlo sebičnoslti, prisiljenega zakona in alkoholizma v kmečkih domovih. S klenimi značaji in trdimi besedami slika 'trpko resnico, ki je pripeljala marsikatero kmečko družino do prave iraizivaline.
šentjakobski' igralci so težko igro prav lepo prikazali na odru. 'Ker je v igri mno'4 notranjih preokretov in doživljanj, je tuba priznati, da so bile prav te vloge prav posrečeno prikazane. Pri tem je treba otipe-niti zlasti prikupno Lenko in starega Urha. Volbče so bile vse vloge prav dobro razdeljene in tud j podane; saj pa so tokrat igrali predvsem izkušeni starejši igralci.
Igra je polna poulčne vsebine; vmes je bilo tudi nekaj za dobro voljo, za kar je poskrbel znani burtkež Folti. V celoti pa j,e bila igra .resen opomin mladim družinam, kako je treba biti čuječ, da ne zapadejo življenjskemu materializmu, ki končno pomeni razpad in vodi v razvalino. Prav posebno pa še živo pokaže, kako resničen je pregovor, ki pravi, da žena tri ogle podpira.
Šentjakobčainii so dvakrat napolnili dvorano in vidno je bilo, da so odhajali domov z resničnim zadovoljstvom nad uspelo prireditvijo.	o-
_________
Pogreb dekana Krista Koširja
Na praznik Marijinega oznanjenja^ je umri gospod dekan boroveljske dekanije, gospod Kristijan Košir. Vest o njegovi smrti je napolnila z žalostijo srca vernikov žihlpoljske župnije, boroveljske dekanije in Številnih župnij južne Koroške, kjer je pokojni deloval. Saj je bil 'povsod znam, priljubljen im spoštovan. Bil je eden najvidnejših koroških duhovnikov v zadnjih desetletjih. Njegova ljubezen do Cerkve in domovine je bila povsod znaina, zato je bilo tudi njegovo delo povsod nesebično in plodovito. Bil je delaven duhovnik, ki je vedel, da je treba lljudstvu biti ves v službi in mu pomagati v vsaki i po trebi. Izšel 'je i/ verne in zavedne narodno koroške družine, zato je znal razumeti svoje ljudstvo in z njim doživljal vesele in žalostne dneve.
Pokojni gospod ddkan je imel mnogo prijateljev. 'Njegova gostoljubnost., daireŽ-Ijivost in dobrota so bile sile, kii so odpirale srca bližnjih. Njegovo župnišče je sprejelo vsakega, pa naj je bil tujec aili begunec ali berač. Posebno pa je bil vesel svojih sobratov, njemu enakih ali pa tudi mlajših. Modra beseda, dobrohoten nasvet in vsakokratno razumevalnje je bil njegov dar poleg postrežbe vsakomur, ki ga je Iskal. Posebno duhovniki, ki so morali leta 1945 preko Karavank iskati v tujimi zavetišče, so pokojnemu gospodu dekanu dolžni mnogo 'hvaležnosti.
Gospodu 'dekanu Koširju je tekla zibelka v Logi vesi ob Vrbskem jezeru. Rojen je bil 10. junija 1893. Po končanem študiju v Celovcu je leta 1916 bil posvečen in prišel v Borovlje za kaplana. Nadaljna službena mesta so mu bila: Vrata pri Trbižu, Šmihel pri Pliberku, ponovno Borovlje, na-
kar je leta 1929 prišel na Žibpolje, kjer je delovail skozi 33 let kot skrben dušni pastir. V teku 46-letnega duhovniškega življenja mu je 'bilo dvakrat dano okušati 'pregnanstvo: med drugo svetovno vojno je bil poslan v nemški del škofije, kjer je /. enako Vnemo deloval za blagor duš predvsem v St. Vidu ob Glini. Skozi dolga leta je bil nudi dekan boroveljske dekanije; bil je zarels dober dekan, zato je bilo njegovo 'župnišče nekako domača hiša vse dekanijske duhovščine. Redne dekanijske konference im sestanki sodalitete šobili nekaj. urad vse lepega in koristnega. Za vse to delo ga je tudi cerkvena oblast odlikovala z .imenovanjem h konzistorialnim svetnikom.
Že nekaj let je gospoda dekana nadlegovala bolezen. Odpovedovati so mu začele noge, a svojo službo je kljub temu še na-dalje,vestno vršil. Pred dobrim pol letom pa so mu začele delati težave Obisti in srce. Kljub »kihni negi dr. Jelena im prizadevanju zdravnikov v sanatoriju »Maria Hill« je bolezen prisilila blagega pokojnika v bolniško postelj, iz katere ni več vstal. Do zadnjega dne je upal na ozdravljenje, a bolečine so bb koncu talko narastlc, da jim je mora 1 podleči. V ponedeljek, 26. marca je ob II. uri ponoči izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb gospoda dekana je bil v četrtek, 29. marca na Žibpoljah. I/ vseh župnij obširne dekanije in še od drugod so prihiteli verniki, da spremljajo svojega dekana na zadnji poti. Posebno številna pa je bila udeležba duhovščine; bilo je 70 duhovnikov, med njimi prelat dr. Bluml,
-(Nadaljevanje na 5. strani)
Avstrijsko kmetijstvo v letu 1961
V	pravkar i/.Klem poročilu Avstrijskega raziskovalnega instituta za gospodarstvo so tudi podatki o 'kmetijski proizvodnji v letu 1961. Iz njega posnemamo naslednje podatke: Zaradi povečanih hektarskih donosov ter storitev živinoreje in mlekarstva se je brutto proizvodnja dvignila za 3 in pol odstotka v primeri z letom 1960. Proizvodnja rastlinskih živil je narastla za 3 odstotkov, živinoreje za 3,9 odstotka.
Tudi domača proizvodnja živinske krme se je povečala, dočim je bil uvoz znižan za eno tretjino, pač pa so bili viski domačega žitnega pridelka porabljeni za živinsko krmo.
V	letu 1961 je v kmetijstvu in gozdarstvu bilo polno zaposlenih 788.000 delovnih moči. Med temi je bilo 664.000 samostojnih kmetov in njihovih družinskih članov ter 124 »tujih« delovnih moči. število »tujih« delovnih moči se je zmanjšalo za 10.400 in padlo ma 64 odst. petletnega povprečja 1952/56. Istočasno pa se je celotno Število zaposlenih zmanjšalo za 20.000 onot ter padlo za 83 odstotkov omenjenega petletnega povprečja. Delovna storilnost pa se je povečala za 6,2 odstotka. V primeri s predvojno storilnostjo pa se je povečala za 181,9 odstotka, to je skoroda podvojila. Kljub zmanjšanju delovnih ur je bilo lani moč povečati proizvodnjo predvsem zaradi sorazmerno ugodnega vremena, pa tudi zaradi povečanega števila traktorjev ter večje uporabe umetnih gnojil
jonov večji kot v letu 1960, brutto donos kmetijstva in gozdarstva skupno pa se je povečal za skupno 1,8 milijarde ter dosegel vrednost 26 milijard sil. Delež kmetijstva in gozdarstva na'skupnem avstrijskem narodnem dohodku se je rahlo povečal od 11,2 na 11,3 odstotke, ker so se ostale panoge gospodarstva v minulem letu nekoliko počasneje razvijale 'kot v letu 1960.
Ta sorazmerno ugodni položaj kmetijstva tv minulem letu pa ne more prikriti skrbi, ki tarejo naše kmetijstvo. V prihodnjih letih bo vedno teže brez izgube na ceni prodajati previške kmetijske proizvodnje, posebno krušne pšenice in klavne živine, na domačem in inozemskem trižišču. Doslej je bilo moč z državno podporo izvažati pšenico ali pa jo deloma denaturi-rati ter uporabiti kot živinsko krmilo. iNa živinskih sejmih je morala država večkrat poseči vmes ter nakupovati meso na zalogo, da prepreči paldec cen. Gotovo začasno olajšanje bo v prihodnjih mesecih prinesla omilitev prepovedi uvoza živine v Italijo.
SLINAVKA IN PARKLJEVKA ' BAVARSKEM
Na Bavarskem so v minulih tednih ugotovili 60 primerov slinavke in parkljevke. Ti dve bolezni so menda prinesli v Nemčijo tuji mlekarski delavci. Kljub temu, da so oblasti odrecjile takojšnje zaščitno
(oboje za 9 odstotkov več). Nakup kmetij- N cepljenje, obeli nalezljivih živinskih bole-
skih strojev je bil znatno olajšan s poceni investicijskimi krediti iz »zelenega načrta«, to je s krediti z nizko obrestno mero.
Brutto donos kmetijstva je dosegel vred-(7pst 20 milijard šil. ter je bil za 900 milii-t?	___________
zni, še ni bilo moč ustaviti, ampak sta segli celo preko meje v nekatere avstrijske obmejne kraje. Zato pozivajo oblasti živinorejce, da vse, tudi najmanjše sumljive primere takoj prijavijo.
Šport služi zdravju in veselju
Radi zdravja in razvedrila gojimo šport dnevno igrati na tem inštrumentu po osem in telovadbo. Dokler nam udejstvovanje ur in to od onega časa dalije, ko more pri izvajanju raznih telesnih vaj dela vese- držati v svoji roki violino. Za majhnega Ije, smo na pravi poti:, kajti šport smemo otroka je to brez dvoma muka in trpljenje, samo toliko čalsa gojiti, dokler nam je v četudi mu hočejo starši napraviti življenje
zabavo. Kadar gremo preko tega, prihajamo v pretirani trening. Pretirano namreč trenirajo takozvane svetovne zvezde, ker drugače ne hi mogli dosegati takih rezultatov, da jim kmalu ne bi mogli: verjeti.
Teih svetovnih športnih mojstrov je pravzaprav malo in zato se ni bati posledic, ki se večkrat pojavljajo pri njih že v dobi aktivnega udejstvovanja, še bolj pa v poznejših letih. Nasprotno pa je odstotek one mladine, ki se baivi s telesnimi vajami pred-/tiipm radi zdravja, talko malenkosten, da rvi.io upravičeno v skrbeh za njihovo fizično sposobnost in zdravje. Na to neugodno stanje današnje mladine ise bomo še povrnili ter si oglejmo najprej ono, sicer ne-veliko število športnikov, (ki že v zgodnji mladosti zaidejo na stranpot radi izrednega pretiravanja, katerega so v glavnem krivi starši in trenerji, ki dobijo talke »žrtve« v svoje roke.
Zpano je namreč, da mora oni, ki hoče poslati velik virtuoz v igranju violine,
prijetno. In v športu se ta muka še podeča s pretiranim in večurnim treningom dnevno. Otrok je res po svoji naravi navdušen za telesno gibanje, vendar samo toliko, dokler ga veseli in dokler se ne utrudi. Ge je preveč tega, ni dobro. In vendar se je to dogajalo, lin ise še dogaja in se bo po vsej 'priliki tudi v (bodoče dogajalo, kajti nekateri starši hočejo, da postanejo njihovi otroci slavni, svetovno znani in končno tudi — bdgati.
Iz polpretekle dobe mam je še v spomi-
nu svetovna in olimpijlska prvakinja na ledu, Norvežanka Sonja Henie. Njen oče je namreč hotel, da postane njegova 'hčerka slavna in zato je morala s komaj štirimi leti pretirano 'trenirati na ledu. Uspeh, seveda mi izobtal, kajti Sonja je ipo večkratnih zmagah v olimpijskih in svetovnih arenah postala filmska igralka, kjer si je s svojimi drsalnimi sposobnostmi zaslužila velike vsote denarja. In nedavno so pisali nemški listi, da trenira nova nemška prvakinja v umetnem drsanju na ledu, Inge Paul, po šest ur dnevno in sicer zelo pridno in resno, v veliko veselje trenerja in seveda tudi njenega očeta, ki jo 'je dal vzgojiti za zvezdo na ledu. In talko gre ta stvar naprej -zlasti v .totalitarnih državah, kjer se polaga zelo velika važnost na športno udejstvovanje in uspehe njihovih atletov. Le-ti trenirajo po 4—6 ur dnevno in sicer vsi: športniki in telovadci. Tudi v demokratskih državab trenirajo na visokih šolah po več ur dnevno ali pa imajo talko zaposlitev (gasilci itd), da jim je takšen 'trening omogočen. Sedaj malstane vprašanje, kje naj drugi vzamejo toliko časa Za trening, če so •ves dan zaposleni v svojih poklicih. In končno, če bi tudi imeli dovolj časa na razpolago, bi tak način treninga, ki je brez dvoma utrudljiv,: ne mogli tako urediti, da bi (jim pripravil vesolje. Po vsakem trdem treningu je 'potrebno mekako izenačenje — duševna in telesna sprostitev. Saj se dogaja, da gredo po ostrili treningih in srditih borbah nekaterih vrhunski športniki smehljajoč se skozi cilj, kakor hi jim bilo vse to v zabavo. Tak vrhunski šport smemo odobravati. Toda, ko gledamo izmučene atlete, ki ise dospevši na cilj, zgrudijo na tla, pa se nam nehote vsiljuje vprašanje: Kakšen smisel naj ima tako telesno gibanje?
'Pretiravanje moramo odklanjati, ker gotovo ni zdravju koristno. Se bolj škodljiv se mi ipa zdi pojav med današnjo mlatimo, ki 'se v veliki večini ne 'briga za aktivni šport. Ker se ne bavi s telešniimi vajami, se navadno tudi ne zanima za svoje zdravje. V gotovih poklicih (zlasti na prostem!) se talko nezanimanje ne pozna toliko, toda pri ogromni večini iso pa 'pravilno izbrane telesne vaje živi]elnjiskega pomena tako za njihovo fizično sposobnost kakor za njihovo zdravje. Nalaga odločujočih činiteljev po širnem svetu bi morala biti dandanes prvenstveno 'usmerjana mladinski vzgoji, pri kateri bi morale telesne vaje zavzemati važno mesto.
škoda, da imamo v današnjem športu takšne motnje: prepogosto nagnjenje vrhunskih športnikov k profesionalizmu in neverjetno brezbrižnost sodobne mladine za aktivni šport.
Ivo Kermavner
Biki, bikoborci... in norci
Pogreb dekana Krista Koširja
(Nadaljevanje s 4. strani)
kanonik dr. Bugelnig, kanonik Zechner in mšgr. Jagodic iz Tirolske.
Pogrebne slovesnosti so se začele s sveto mašo, katero je daroval g. prelat dr. Bluml. Življenjsko podobo rajnega je podal v govoru kanonik Zechner. V obeh deželnih jezikih nam je lepo orisal 'življenjsko pot in delo blagega pokojnika. Na koru pa je med sveto mašo prepeval dekanijski mešani zbor in zbor duhovnikov, ki je pel Pre-mrlov Recpiiem.
Po sveti maši in Tiberi je 'častna straža požarne bramlbe med sprevodom nesla pokojnika na pokopališče, kjer so ga položili 'V grob ob cerkvi, kakor je gospod sam določil. 'Pogrebne molitve je opravil gospod kanonik Zerhmor ob asistenci duhovščine, nakar so se poslovili od gospoda dekana še ž ih poljski občani in farani ter v imenu so-šolcev-dubovnikov dr. Bugelnig, v limenu hpguudkih duhovnikov pa msgr. Jagodic. V slovo je pokojniku zapel še moški zbor žihi|>oljskega pevskega društva (MGS) in zbor cerkvenih pevcev iz dekanije.
Naša prošnja k Bogu pa je, da naj ho pokojnemu gospodu dekanu obilen plačnik za n jegova dobra dela in zvesto službo. Po vsej dekaniji smo v ta namen opravili tudi svete maše-zadušnice.
Boj / biki je tisti šport, ki ga večina ljudi obsoja kot krvoločnega, dokler ga ne vidi, potem pa se po navadi navduši zanj. Dokaz za to imamo zadnja.leta, kar so potovanja željni ljudje odkrili Španijo kot idealno turistično deželo. Prav zaradi tega je ta španski- narodni in zgodovinski šport dosegel v tem Času tam še večji razmah.
Balearski otoki na primer vse do pred nekaj leti hoja z biki sploh niso poznali, /daj pa, kar so postali cilj romantičnih, sonca željnih severnjakov, je na primer na Mallorci skoraj toliko corrid kakor v Madridu ali Valenciji in Sevilli. Na Ibizi, ki je eden stranskih otokov v Balearski skupini, so letošnje poletje imeli kair štiriindvajset prireditev z biki.
Gledalci so bili po večini Amerikanci, Nemci, Skandinavci in Angleži, ki so kot znani ljubitelji živali prišli tja s hudimi predsodki, nazaduje pa bi tako krvavo predstavo hoteli gledati vsak dan. Pri tem je treba pomisliti, da je vstopnina k cor-ridam povprečno dvajsetkrat večja kakor vstopnina v najslavnejše španske muzeje in dosti dražja od pišite v gledališčih in zabaviščih.
Ni čuda, da skušajo Španci iti tem občudovanjem bikovega in človeškega poguma čimbolj na roko. Zaradi, tega postaja ta šport, ki je včasih imel značaj nečesa o-1 brednega, vedno bolj organizirana tujsko-prometna industrija. Boji so včasih bili samo tam, kjer so imeli zidane arene, urejene po natančnih pravilih tauromabije.
Torerovske srajce, jopiči, okrvavljene bandcrille in meči za zabadanje bikov so najbolj navadni spominki, ki jih dandanes prodajajo v Španiji in ne poceni. Sloviti »tspade«, kakor pravijo 'torerom, so bolj
oblegani po navdušenih tujkah.kakor filmski igralci in 'tudi cena njihovih podpisov presega ceno zvezdniških.
Zadnja novost v tem so tečaji za pouk v umetnosti bojevanja z biki. Ta pouk dele dosluženi toreri po zasebnih dvoranah. Po začetnih napotkih gledalce povabijo, na j se še oni spoprimejo z živaljo, ki ima od bika samo roge in glavo, za vse ostalo pa skrbita dva zakrinkana moža. Pouk v bikobor-. bi obsega vsa obdobja pravega boja, katerih imena so: Veroniča, Molinetes, Mari-posas, Ohicuelinas, Banderillas in nazadnje e.stocada ali zabodenje.
Ko je tujec opravil nagli tečaj v salo-in in se seznanil z osnovami boja z biki, ga povabijo, naj gre v pravo areno in tam pOkaže, kaj zna. Navzlic vsemu je takih prostovoljcev in prostovoljk vedno dovolj. Res je, da ne tvegajo skoraj ničesar, prednje postavijo stare in lene bike, novopečenim 'torerom pa dajo v rokg lesen meč, da ne hi napravili kake škode. Toda vse drugo obredje in okrasje je v malem tako, kakor če bi nastopali Belmonte, Louis Mi-guel, Antonio Ordonnez ali Condhita Cin-tron.
Glavno je, da tak namišljeni bojevnik lahko obleče z zlatom pretkani torerovski jopič in hlače ter si posadi na glavo bleščeči triogelnik, čez roke pa vrže rdeče pack loženo kapo, 'bojevniški plašč. Ko je bika simbolično zabodel, mu izroče diplomo, na kateri je v zlatih 'črkah potrjeno, da je dne tega in tega tam in tam v Španiji nastopil kot matador in da je bil spoznan za sposobnega te obrti. Marsikdo to diplomo, ki vzbuja Špancu -samo rahel posmeh, doma obesi v zlatem okviru na častno mesto in si misli, da je junak. i.
Ravnatelj dr. Stotter -65-letnik
Ravnatelj urada Koroške kmetijske zbornike dipl. ing. dr. Sepp Stotter je minuli teden obhajal 65. rojstni dan. Ta najvišji uradnik Deželne kmetijske zbornice ,se je rodil na gorski kmetiji na zgornjem Koroškem in že kot otrok spoznaval težave kmečkega stanu. Po končani srednji šoli je služil kot prostovoljec v prvi svetovni vojni. Leta 1919 se je vpisal na Visoko šolo za kmetijstvo na Dunaju. Po dovršenih študijah jp stopil v koroško deželno službo ter se posvetil organizaciji kmetijskih zastopstev in organizacij po občinah. Bil je vselej neutruden delavec in rekli bi lahko, da j c skorajda ni kmetije na Koroškem, ki je ne hi osebno spoznal. Posebej velja o-meniti, da si je jubilant prizadeval za ustanovitev kmetijskih zastopstev ter za razširitev pospeševalnih ukrepov tudi za kmetij-'Ske predele dvojezičnega ozemlja in posebno obmejnih gorskih krajev. Dolga leta je bdi jubilant 'tudi urednik raznih kmetijskih publikacij in listov. S svojim tlaleko-vidnim delom je ustvaril tudi potrebne pogoje za uspešni razvoj dela Deželne kmetijske zbornice, katere najvišji uradnik je postal leta 1952 ter tej*'ustanovi s svojim delom 'Vtisnil današnji Obraz. Dr. Stotter pa je ne le strog in prizadeven človek v uradu, temveč osebnost s širokim obzorjem. čestitkam se mu oh jubileju pridružuje tudi naš list: še na mnoga leta!
Čaj in še marsikaj
Domovina čaja je Vzhodna Azija. Prva ladja s kitajskim čajem je prišla v Evropo, 'im sicer v Amsterdam leta 1610. Indijski čaj, ki danes prevladuje na evropskem trgu, se je udomačil šele sredi prejšnjega stoletja, ko so ga začeli uvažati Angleži iz svojih indijskih posesti.
Za čaj ne uporabijo vseh listov čajevca, ampak le dva najmlajša lista in popek na vsaki vejici. Za kiilogram suhega čaja je treba 4 in pol kilograma svežih listov. Spretna obiralka natrga na dan okoli 25 'kilogramov listja.
Pri zmernem uživanju pomirja čaj želodčne živce, pospešuje krvni obtok in poživlja. Vendar ne smemo pretiravati: 100 gramov čaja ima namreč trikrat toliko teina kot 100 gramov kave kofeina.
Največ čaja na svetu popijejo v Angliji, na leto povprečno 4 in pol kilograma na človeka, 35 krat več kot sicer v Evropi.
Na svetu pridelajo na leto 850.000 ton čaja. Popijejo ga več kot kave.
Pet zlatih pravil za pripravo čaja se glasi: 1. segrej čajnik, 2. na skodelico vzemi žličko Čaja, 3. na čaj vlij sveže zavreto vodo, 4. pusti 5 minut, 5. zmešaj in precedi.
Poznamo okoli 500 receptov za pripravljanje čaja. Indijci belijo čaj s cimetom, janežem, klinčki, kardamomom in drugimi dišavami.
čaj mi bila vedno miroljubna pijača. Leta 1773 je dal telo povod za vojno. Meščani ameriškega (Bostona so namreč takrat 'pometali cel ladijski tovor čaja v morje v protest proti previsokim angleškim davkom nanj. To je bil začetek vojne za neodvisnost Združenih držav.
SPODNJEKOROŠCI - POZOR!
Pesek za zunanje omete zidov — vseh vrst — vam nudi najceneje, dobavljeno tudi na dom,
MIRKO BREŽJAK pd. Šemun
Plaznica 6, pošta Eberndorf - Dobrla ves Prevozništvo^ _
ŠTEFAN SIENČNIK
Dobrla ves - Eberndorf, tel. 04236-219
doUo- volfa
VOJAKOV PRAVI POSEL Francoska igralca Deguelta so poklicali v vojsko. Dali so mu tako nemogočo uniformo, da se je brž pritožil:
»Narednik, tale uniforma mi prav nič ne pristaja; hlače so strašno tesne, bluza pa je velikanska; zdim se podoben strašilu za ptiče.«
»In kaj potem?« je odvrnil narednik. »Saj je vendar glavni vojakov pošel, da vzbuja strah«.
Za kakšnega me imajo . . . ?
Si /.e kdaj mislil ria to? 'Delaš v tovarni ali v delaivinici z delovnimi tovariši. Morda hodiš v šolo ali ipa si pri vojakih. Večji del svojega mladega življenja preživiš v družbi Ikolegov, sodelavcev, 'tovarišev.
Ne sme 'ti biti vseeno, kaj* Oni o 'tebi mislijo. Ali so s teboj zadovoljni in so radii v tvoji družbi; morda se te pa izogibajo 'in jim je tvoja navzočnost neljuba, zoprna? Fo »razumevanje« ah '»nerazumevanje« ustvarja v tvojem okolišu ozračje, razpoloženje, družabnost. Gotovo ti ni vseeno, v kakšnem družabnem ozračju živiš in delaš. Od tega za visi, ali bo v tvojem živijenjiu mnogo sonca, toplote in Jopdte ...
Koiikor je v delavnici tovarišev ali v šoli 'kolegov, toliko je sodb o tebi. Prav ddbro te :j>oznajo m ničesar lepega — a tudi nelepega na tdbi jim ne uide. Vsak izmed njih ima »svojo« sodbo o tebi . . .
Že stari so rekli: '»Spoznaj samega sebe!« Važno pravilo za življenje! Prihranilo nam bo mnogo razočaranj, če se ga bomo držali. Zato si -ikuŠaj ustvariti čim 'bolj resnično sodbo o samem sebi. Zato Odgovori prav odkritosrčno / »da« ali ■/. »ne« na sledeča vprašanja:
F Ali si ob nesporazumu z delovnim kolegom nedostojen, surov?
2.	Ali. si 'tovarišu, ki je imel nesrečo, škodoželjen?
3.	Ali dolgo ne pozabiš na žalitev, katera se ti zdi krivična?.
4.	Ali se pri delu izmikaš rta račun tvojega kolega?
5.	Ali si misliš: kaj me briga, če mojega tovariša pri delu obtožujejo?
6.	Ali se ob neuspehu tovariša pri delu ponašaš s svojim znanjem?
7.	AH si zadovoljen, če je šef nezadovoljen s 'tvojim kolegom?
8.	Ali postaneš kmalu nervozen, če ima tvoj kolega uspehe?
9.	Ali 'te delo tako zaposluje, da se niti ne spomniš godu tvojega kolega?
10.	Ali si nezaupljiv, ker si bil nekoč razočaran; ali misliš o vsakem prej slabo kot dobro?
i2//. mLadina in prosveto
oeto
Ni bila zaželena
Sele trinajst let je bila stara in že je morala okusiti brezsrčnost moderne družbe, ki je brez srca in duše . . . Iskala je ljubezni, po kateri jo je žejalo, pa je ni našla ne pri materi ne pri 'sorodnikih; vsem je bila v nadlego ... nezaželena ...
Z usodo trinajstletne Patty se je bavilo neko 'londonsko sodišče. Saj ni bila sama kriva, če so jo vsi zamotavali. Njena nesreča se je začela, ko sta se njen oče in mati ločila. Deklico je sodišče dodelilo materi: ■toda pri iskanju »nove sreče« ji je Otrok postal v napotje. Zato je morala deklica k stari materi na Irsko . ..
Mati se je drugič poročila in kmalu nato je odpotovala nova družina v Kalifornijo; z njimi tudi mala deklica. 'Pa tukaj je kmalu »otrok iz prvega zakona« motil »mir in srečo drugega zakona«. Morala je nazaj v Evropo; kar z zrakoplovom so jo 'poslali v London, kjer je pa nihče ni čakal. Deklica se je znašla na londonskem letališču sama, z nekaj dolarji v žepu.
Med mimoidočimi išče znanih obrazov: tujka je med neznanimi. 'Pa se domisli, da stanuje v bližini Londona stric. Dolarje hitro zamenja in se poda k stricu. Začuden nad nepričakovanim prihodom male Amerikanke se kar ni mogel sprijazniti z misli-
(3
jo, da bi kar meni ifič tebi nič pomnožil svojo družino za enega člana; to je deklica seveda takoj spoznala. Zopet nezaželena, odveč in v napotje ...
Pri ©tricu je sicer bila za nekaj dni preskrbljena za hrano, vendar pa jo je po nekaj dneh poslal k drugemu stricu v londonskem predmestju. Kar nič prijazno ni poslušal stric St. 2 zgodbo male nečakinje. Tolažil jo je sicer, tudi pdbožail jo je z ljubeznivostjo, a še tisti dan ji je stisnil v roko par šterlingov in jo napotil k stari materi na Irsko.
V upanju, tla bo pri stari materi ie našla dom, je doživela novo razočaranje. Tudi tukaj so bila za njo vrata zaprta. »Pojdi k materi; ona naj zate skrbi!«
Obupana, zapuščena, na cesto vržena se je vrnila v London. Tako jo je naseli neki moški, ki jo je vzel k sebi v sumljivo varstvo. Policijske oblasti so postale pozorne in sodišče za mladostnike je odločilo, da mora nesrečno dekle v državni zavod ...
Mati pa je medtem uživala srečo drugega zakona v Kaliforniji. Tudi oče je v Londomi »osrečevali« druge. Njun otrok pa je bil zavržen brez ljubezni in postal žrtev brezvestnih staršev.
Moderni greh, ki vpije v nebo po maščevanju ... !
Spored spominske proslave
ob 20. obletnici izseljevanja koroških Slovencev
(V
a
L Pozdrav in komemoracija — govori Janko Ogris st.
To je ogledalo tvoje družabnosti, do- s brate do bližnjega. V tem se zrcali tvoja q duša, ki je plemenita, če moreš z »ne« od- g govoriti na gornja vprašanja.
H
-------- a
B
Pohod kafolišice mladine ...
N	Bi
Kot poročajo časopisi v Italiji, je bilo 'le- | los na nedeljo 25. marca veliko romanje S katoliških študentov iz Firence v Sieno, M ki je znana po svoji katoliški tradiciji. Vso y pot so hodili peš in so <v šestih urah dospeli	jjj
na cilj, kjer jih je sprejel kardinal Luigi	■
Traglia v ondotni katedrali. Tega romanja i se je udeležilo nad. štiri listič akademikov. ■ Romanje je zelo otežkočalo slabo 'vreme; ves čas je namreč deževalo, kar pa štiuden- j| tov ni odvrnilo od romanja; nasprotno	g
med potjo so celo ves čas glasno molili, pre-	ta
pevali verske pesmi in premišljevali avan- g| geljske odlomke.	JB_
2.	Žalostinka »Žrtvam« — pojejo združeni moški zbori SPZ in ZPD, vodi Foilti Hartman
3.	Prolog — recitira Urh Kassl
4.	Moški zbor Zveze pevskih društev — vodi Hanzi Gabriel
5.	Mešani zbor Zveze pevskih društev — vod.i Tomaž Holmar (i. Govorita:
predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin I n z k o in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Z w i 11 er
7.	Mešani zbor Slovenske prosvetne zveze — ivodi Vladimir 'Prusnik
8.	Moški zbor Slovenske prosvetne zveze — vodi Polti Hartman
9.	Združeni moški zbori SPZ in ZPD (Hanzi Gabriel in Polti Hartman)
10. Združeni mešani zbori SPZ in ZPD (Tomaž Holniar in Pavle Kennjak) /	Prireditveni odbor
ca
n
H
m
n
a
H
n
a
ra
n
a
H
Q
n
Športni kotiček
DRUGA USPELA TEKMA LETOŠNJE SMUČARSKE SEZONE SELANOV NA KOŠUTI
Kljub slabim snežnim razmeram, a zato pri kra-snem vremenu se je vršila na Košuti tekma v veleslalomu; priredil jo je »Koroški Turnverein”. Poleg tekmovalcev iz Borovelj, Celovca in Sel sta vozila v skupini gostov (teh je bilo nad 30) še zelo znana tekmovalca ReBmann in VVinkler (oba carinika). Zastopala sta že |>ogosto Koroško in Avstrijo na raznih mednarodnih tekmah, saj sta gotovo za Muckcnschnabelom, Sodatom in Possautzom najboljša na Koroškem. ReBmann je vozil najboljši čas dneva, VVinklerja in Pristovnika — zmagovalca prejšnje nedelje — pa je vrglo prav na istem mestu iz proge. Winkler je bil diskvalificiran, Pristovnik pa je vozil naprej in dosegel v dnigi polovici proge najboljši vmesni tis. Prav tam je imel smolo tudi naš skupinski učitelj Hribernik Anton, ki bi sicer zaradi hitrih smučk mogel doseči še čas RcB-manna.
Najbolje je odrezal tokrat Maks Orale, ki je odlično rešil čast Selanov s tretjun mestom v splošnem zaporedju. Četrto mesto si je osvojil Erik Užnik, ki je zmagal v mladinski skupini gostov in bil drugi v splošni mladinski skupini. Pristovnik Tomaž je z ozirom na »starost” sijajno vozil in zasedel 2. mesto v mladinski skupini gostov in 4. mesto v splošni mladinski skupini.
Rezultati: L ReBmann 43,9 (carinik); 2. VVKlinami 4G,2 (Atus-Borovlje); 3. Oražc M. 47,9 (DSG-Sele); 4. Užnik E. 50,0 (DSG-Sele). 5. Roblek T. 50,3 (DSG-Sele); (i. Pristovnik T. 50,8 DSG-Sele); 7. Oražc A. 51,0 (DSG-Sele); 8. Haumgartncr (Celovec); 9, Sagmeister (Kestag-Borovljc).
FIS VELESLALOM NA GOLDECKU
Ob nepričakovanem lepem vremenu in idealnih snežnih razmerah so bile predzadnjo nedeljo tekme na GoldeCku, ki so sc jih udeleževali tekmovalči iz 8 različnih narodnosti. Po Številu so prednjačili Francozi, Avstrijci in Nemci.
Sijajno so se odrezala dekleta — kar štiri Avstrijke so zasedle prva mesta. Zmagala je Edith Zimmermann pred svetovno prvakinjo Christl Haas. Izmed koroških deklet je Claudia Kromer vozila najbolje in bila 11.
R c Z u 11 a t i: L Edith Zimmermann 1:32.5; 2. Christl Haas 1:33,9; 3. Christl Staffner 1:36,2; 4. Traudi Eder 1:37,8.
S štartno številko 1 je po progi, ki je bila Ua-stavljena od koroškega športnega oskrbovalca Alfreda Amanna, »prihrumel” koroški steber v Avstrijskem nacionalnem kadru Hermann Muckcn-schnabel. Njegov najboljši čas je dokazal, da ima tudi Koroška vrhunske smučarje. Zelo nevaren konkurent je bil Pepi Sticglcr. Toda že pri četrtih vratih je navdušenje številnih gledalcev z njim vred padlo v sneg. Naj večja senzacija pa je bila vendar ta, da je Sodat z visoko startno številko 22 zasedel 3. mesto. Tako sta se vzpela dva Korošca prav na vrh našega nacionalnega kadra.
Rezultati: L Muckenschnabl (Kor.) 1:43,0; 2. Bartels (DBR) 1:45,2; 3. cx aequo Sodat (Kor.) in Schafflinger (Avstrija) 1:46,8; 5. Stiegler (Kor.-Vzhodnotirolska) 1:48,4; 8. Possautz (Koroška).
ZA UVOD - VISOKA ZMAGA
ST. JANŽ:SV KOTMARA VES 8:0 (5:0)
Prvi nasprotnik mlade šentjanške enajstorice je bila ekipa iz Kotmarc vesi, ki je v jeseni zmagala nad Št. Janžem z rezultatom 4:2 in na koncu osvojila drugo mesto v II. razredu tik za Bistrico. Domačini so prikazali izvrstno, na trenutke pravo ekshibicijsko igro, pri kateri sc je odlikovalo celotno moštvo. Tako lepega nogometa v št. Jan"' res še ni bilo videti. Zrela tehnična igra in zachk« voljiva kondicija sta navdušili številne gledalce, ki so se ob sončnem vremenu zbrali ob igrišču. Izredno razpoloženi napacl, kateremu sta asistirala dva tokrat tehnično izvrstna krilca, se je pokazal v popolnoma drugačni luči. S takšno igro bi šent-janški nogometaši po nekoliko boljši uvrstitvi v jesenskem delu nedvomno osvojili navišje mesto na prvenstveni lestvici.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Košček mojega življenja
(Zgodba delavskega dekleta) (Nadaljevanje) -
Iskala sem kakšno pesem. Nič nisem gledala na Vsebino, le tlo/Jgo pesem sem hotela najti. Hotela sem, da bi me dolgo poslušale. Mati mi je pomagala priti cfo pesmi iz njenih šolskih let in sicer je bila to pesem z naslovom: »Smrt svobodnega«. Imela je 42 verzov, razdeljenih v kitice. Navdušeno sem se je naučila. Gotovo sta se duhovnik in voditeljica premagovala, da se nista smejala, ko sta slišala to dolgo deklamiranje. Za ta sestanelč smo vse tri vsaka nekaj doprinesle, in nanj je prišlo reci in piši šestnajst deklet. Ko je bilo sestanka konec, smo me tri 'počakale, da se pogovorimo z voditeljico. Vprašala nas je, če smo pripravljene postati aktivistke, kajti ta sestanek je pokazal, da lahko kaj lepega in velikega skupaj naredimo. Vse tri smo ji obljubile.
Vsak mesec smo se potem vse tri z voditeljico zbirale na verski študijski krožek. Na tem sestanku smo si vedno kaj zapisale vsalka v svoj zvezek, kakšno misel iza naše življenje. Na krožku je vddno povedal kraltko misel za nas 'tudi duhovni asistent krožka.
Počasi sem prevzela izvezo s petimi drugimi dekleti. Za Ibožič smo 'priredile iv hiši ene od članic lep otroški večer. 'Pa še druge
talke naloge je skušala opraviti naša skupina. Podobno so delale druge aktivistke s svojimi dekleti. Na vsakem sestanku krožka smo vedno določile, kaj ibo ta in kaj bo ona izpeljala s svojo skupino. Kar nekakšno 'tekmovanje se je zalčelo med nami in mas je podžigalo k delu. faz som pridobila ,še. ndkaj deklet. Kar lepa povezava (je bila med nami im posebno v nedeljo popoldne smo ise rade iznašle skupaj.
Mama je zbolela
Ko sem imela šestnajst let, je moja mama zbolela. Ker ni bilo doma nobenega starejšega in sem še študirala, mati pa ni mogla več delati, je bilo konec z našimi sestanki in £sem delom pri Krščanski delavski mladini. V tem se je začela še druga Svetovna vojna, ki je prinesla v družimo morečo skrb, kje dobiti zadosti 'hrane. Kar so dajali na »karte«, je bilo premalo, da Ibi ostal živ, in preveč, da bi umrl. Ljudje so si pomagali s tem, da so kupovali na črno, - kar je pa ‘bilo zelo težko za tiste, ki so bili brez denarija. iNaša družina je bila brez prihrankov. Mati je morala dobro in mnogo jasti, če je hotela kljub bolezni vzdržati. Toda z.a kaj maj kupimo?
Talko je prišlo do težke ločitve. S težavo sem morala pustiti organizacijo. Duhovnik iz krožka me je prišel parkrat Obiskat. Skušal me je opogumiti. »iZate jKuneni sedaj biti Ičlanica Krščanske delavske mladine s tem, tla delaš rza družino. To je bož-
ja volja. Nič več: posebnih nalog v krožku,, ampak vzeti pogumno n:tse nalogo, ki ti jo dajejo razmere: živeti za mamo, za brata in sestro.« Sedaj se bo pokazalo, če sem razumela, kalj je to zveza mladih krščanskih delavk. Razmere zahtevajo, da kot članica izvršim svojo dolžnost zglednega dekleta v lastni družini... Mojo skupimo naj odslej prevzame kaka druga članica iz skupine ... Fako se je jx>tem tudi res zgodilo.
Tri leta je trajala bolezen moje matere. Ko je vojska minila, si je pa tudi ona opo-magla, k čemer ji je pomagala predvsem 'boljša brana. Tako sem ostalg tri leta sama, izven krožka, katerega sem s tako vne-_ mo spravila na noge. V veliko pomoč v tem času mi je bil reden obisk voditeljice, ene od aktivistk in obisk našega duhovnika. Povedali so mi vse, kaj se dogaja v krožku, še posebno o nalogah, ki so jih članice pre-vz'ele. Ko so članice sklenile, da bodo za božič postavile doma v Okno jaslice, da bi se mimoidoči spominjali, da je božič, sem sem to storila tudi jaz z materjo. Ko so se druge trudile, da hi' ustvarile doma več družabnosti, som se tudi jaz trudila, da bi bilo pri nas doma lopše. Pomagala sem se-. stri vesti namizni prt. Nekaj časa je delala ona, nekaj časa jaz. 'Ko se je končala vojna sem z njo vreti skušala kaj več zaslužiti, da bi prišli v družini do reči, ki so bile v vsaki drugi delavski družini. Mami sva kupili novo pečko. Ker je bil pod obložen s ploščicami dotlej le v eni sobi, sva
•zbirali denar, da bi položili po vsej hiši lep in primeren pod.
Voljna je minila, mati je ozdravela in prišla sem v devetnajsto ileto. Zame je nastopil nevaren trenutek. Odvadila sem se delati za druge. Skozi tri leta nisem več hodila na sestanke in nisem več: ras povezano / drugimi dekleti sodelovala pri ra-zimih akcijah. Doma isem bila ix>tre'bna in zato so se vse moje .misli obrnile v to, kako* bi življenje doma materialno izboljšala. Ko so me 'spet povabili, naj poistamem alkti-vitska, se mi je zdelo nekako odveč. Iskala sem izgovorov. Zdelo se mi'je, da sem doma še tako potrebna, da bi me delo za tiruga dekleta oviralo pri važnejšem delu.
Znova v krožku
1 o omahovanje je trajalo kakšen mesec. Potem je prišel nekdo od ipokrajinskega vodstva Krščanske delavske mladine. Aktiv-tvosi v odseku je tedaj zelo pojemala in prišli so me vprašat, ali ne bi hotela pomagati, da vzpostavimo odsek spet na noge. Vdala sem se. In veste, kaj me je pridobilo za to? Rekli so mi, da sem se izkazala v tem, ko sem skušala .biti lOO-odslotna aktivistka doma. 1 oda sedaj mnoge čakajo name, da jim pokažem pot, ker bi rade tudi one bile vsaka na svojem mostu. »Ali ne bi -hotela tudi druge narediti, da bi bili doma srečni kot ti?« so mi rekli.
(Dalje prihodnjič)
P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
JANKO KERSNIK:	JCokfr StafiL JHolek t(ltU uklll
(Nadaljevanje)
II
S tem je bil tudi ves pogovor končan in odšli so k počitku.
Pomlad je prišla v deželo. Po sončnih bregovih so lezle iz tal rumene trobentice in ob gozdnem robu se je jel razcvetati beli glogovec. Povsod po polju so orali, vlačili ter sejali in oratarji so že goloroki hodili za drevesom; tako gorak in lep je bil včdiki teden.
Tudi pri Molkovih je bilo dela dovolj in ker je bilo vreme tako toplo, celo stari gospodar ni več pogledal svojega kožuha, nego je podnevi golorok kakor drugi, zvečer pa v domačo suknjo opravljen zapove-' dal in veleval po njivah in po hlevu.
Veliko soboto popoldne — tedaj so v Straži večinoma praznovali — se oglasi pri Molkovih sosed Goropečnik. Denarjev je potrebovali in tu je imel že potrebno vsoto obljubljeno. S starim tutli nista dolgo besedovala o tem posojilu; saj so jima bili pogoji do celega znani.
Molek je šel v kamro, potegih! vrata na pol za seboj in šege1! v skrinjo po kožuh, v‘ katerega je bil na šemam ji večer, kakor se dobro spominja, 'vtaknil listnico s štirimi stotaki. A kaj je to? V desnem notranjem žepu listnice mi; in v tega jo je Molek vedno vtikal. Nekako urno seže sedaj v levega; a tudi tu je mi! V tem trenutku mu je jelo postajati vroče, dasirav-no so bila okna na stežaj odprta im je jjrkddina sapa prepiha vala kamro. »Da bi te strella! Kam sem pa vtaknil denar?« je zagodrnjal potihoma ter pretipal vnanja dva žepa. Roke so se mu trelsle; listnice ni bilo, žepi pa vsi prazni. Prije! je kožuh za ovratnik in dvakrat, trikrat udaril z njim po zraku kakor perica z opranim robcem, a listnica ni pala iz kožuha. Pre-isikal je potem iznova vse štiri žepe, a zaman. Niti listnice niti denarja ni bilo. »Morebiti je iz žepa smuknila v skrinjo med obleko!« je mrmral razburjen in skoraj s tresočim glasom. Spomnil se je pa, da so vrata v kamro, odprta 'in da sedi sosed Goropečnik v prvi sobi: -zapni je naglo duri, potem pa jel premetavati obleko, robce, srajce, klobuk, stara pisma, nekoliko hranil niških knjižic, rožni venec, nekaj jašk in Škatlic, v katerih so zvenele stare dvajsetice, celo dva lepo opisana in s srebrno žico praprežena suha lanska pirha je t^otresel kakor klopotca — pa nič, nič — <( 'jtnice s štirimi ‘stotaki mi. Vse suknje, vse hlače im vse žepe v njih je preobrnil, pa ni d niha ni Sluha o tem, kar je iskal. Največ je trpel kožuh; tresel im zvijali ga je, segal po žepih, a denarja mi bilo. Naposled se je zgrudil na kloff pri oknu im čuden, votel glas, 'kakor: »Hu-hu-liu!« se umi je izvil iz prsi.
Goropečnik, ki jev prvi sobi dobre volje vlekel ob svojem vivčku ter čakal obljubljenih movcev, je Skočil prestrašen kvišku ter planili v kamro.
»1 kaj pa je, za božjo volijo? Ali ti je slabo, Molek?« je vprašal brez ‘sape.
»Hmdiu-hu!« je ječal in tulil stari.
Sosed je osupel zrl ma obleko, po tleh raztreseno, v prazno skrinjo in v gospodarja, ki se je tresel od same razburjenosti.
»Ali ti je islabo? Malo vode — malo brinjevca!« je silil skrbno.
»Hu-hu-hu; okraden sem — okradem — hui-hu!« je tulil Molek.
Te besede so pretresle tudi Goropečniku kosti.
»Okraden, okraden?« je vpraša! plaho; »ali denar za voli?«
»Da, da — vseh štiri sto je ukradenih!« je ječal ‘stari.
Sosedu je bilo pri srcu, kakor bi bil njemu denar ulkraden. Kje ga bo iskal, ko ga tako krvavo potrebuje — im ker ga nihče nima? Ali če ga ima, ne posodi ga pa vendar nihče tako rad kakor Molek.
»Okradem?« je zajecljal soglasno z gospodarjem.
i»iN'i ga, mi ga!« je tarnal oni
'»iPa kam si jih spravil — denarje?«
»V želp — v kožuh!«
Oba sta jela iznova pestiti nesrečni, že dokaj oguli jeni kožuh, pa brez uspeha. Žepi so bili celi, nobeden mi bil razparam ali raztrgan, a vsi so bili prazni. Potem sta z združenimi močmi premetavala im preiskovala Obleko, robce in vso drugo ropotijo, kar je je ležalo okoli, preobrnila skrinjo, da se je prah pokadil iz nje, a lilstni-ce in denarja le ni bilo.
Goropečnik se je sicer malo umiril, mgle-davši hranili niške knjižice, češ, stari mi vendar še lahko posodi, a takoj si ni upal ziniti o tem.
»Pa kdo, kdo bi bil ukradel?« je dejal vtem, ko je Molek vzdihujoč spravljal ali bolje metal svoje reči nazaj v skrinjo. »'Kdo? — Da bi ga strela! — da bi jaz vedel zarij!« je ta zavpil.
Pa šumela mu je tudi ile-ta misel po glalvi.
Pri fari je zazvonilo poldne in domači so prihajali v hišo, le Luka še ni bilo iz mlina, kamor je šel po Otrobov. To je bil jok in »trik po hiši! Mati je tarnala im javkala, Arnika je Skoraj pozabila kolač v peči, da se p je malo ožgal, dekla je preobrnila prežilko za pirhe im hlapec se je med vrati spotaknil ter prevrnil jerbais s svinjino, namenjeno za »žegen«, v smeti im pepel, ki je ležal po kuhinji.
Goropečnik je Jel tolažiti in 'pomagal ugibati, kdo bi bil tat. Naposled je izpre-Videl, da z vsem tolaženjem ne doseže pravega; a na srcu je imel še nekaj. »I, Mo-
lek,« je dejal pdčasi, '»posodil mi boš pa vendar lahko tiste krajcarje, ki si jih obljubil?«
»iKako? Ko jih nimam! Najdi jih, tatovom jih vzemi, jaz jih mimam!«
'»Saj imaš v hranilnici! Pri meni je prav tako varno kakor tam!« je menil sosed.
'»Da 'bi te strela!« je zarohnel Molek srdito. »Ni vinarja me dami Kaj tebi malri, če imam kaj 'spravljenega? Kaj pa vtikaš nds v mojo skrinjo?«
'»'I no — čemu se jeziš? Saj ti nisem še ničesar ukradel!«
»Bč/.i! Pusti me! Ne dam, pa me dam! Tatu mi zasledi in denar!«
Goropečnik je mislil, da sedaj ni pravi čas prositi in nadlegovati starega, ter je odšel brez odgovora.
»Hu-hu, moja vola, moja vola — da jih ni lepših v Moravski dolini,« je javkal Molek sredi sdbe stoječ, a potem vzkliknil: »Ha-ha!« in v tem trenutku se je mdaril s pestijo ob čelo in oči 'so se mu zaiskrile kakor jastrebu, kadar zagleda pišče.
Žena Reza je prišla zopet v sobo, pred hišo je ustavil Luka voz ter odložil vrečo z otrobi.
»Ga že imam, ga že imam!« je 'kričal
Takole pripoveduje zgodba: Umrl je duhovnik iz ‘Pozabljene vasi. Nihče se ni čudil: sitar je že bil, onemogel; mimo je zaspal. Prav tako mirno so ga položili k počitku na skromnem pokopališču pri vaški cerkvi, med šumečimi smrekami. Brez hrupa je živel, 'brez hrupa umrl: prihitelo je nekaj sobratov duhovnikov, otroci so vrgli na krsto nekaj, šopkov — to je 'bilo vse. Niso o njem poročali časopisi; še njegovi župlja-ni so več 'govorili o tem, kakšen bo novi golspod, kakor kakšen Ije bil stari.
Duša župnikova se je med tem dvigala k božjemu sOdnemu prestolu. Tako majhna in neznatna se je zdela sama sebi. Kakšne zasluge naj ipokaže pred Bogom? Kaj bi le mogla storiti velikega in lepega pri majhni čredi vernikov, tam med hribi, v Pozabljeni vasi?
Potrka na rajška vrata. Zarožljajo ključi, sv. Peter se prikaže, pogleda dušo se ji glolboko prikloni.
Župnik se ozre, da vidi, kdo stoji za njim, da se sv. Petef tako priklanja. Nikogar ni. Zbegati reče nebeškemu vratarju: »Oprostite, to mora biti pomota. Jaz sem samo župnik iz Pozabljene vasi.« »Vem, vem,« se smehlja nebeški vratar, »kar vstopite!« Na stežalj odpre zlata vrata, skozi katera nagleda župnik veliko množico, ki hiti k njemu in mm vzklika.
Tu so otroci, ki jih je krstil; tu so grešniki, ki jih je pri spovedi prerodil im jih z
Molek im vil pesti po zraku, da je dvakrat trdo zadel ob nizki strop.
»Koga imaš? Denar — ali kaj?« se je zavzela mati ma pol vesela.
»Tatu, tatu! Ta vražji mešetar — nihče drugi in pa — ta preklicani —«
Tedaj je Stopili Luka 'skoz duri.
»Kje imaš denar? 'Kam si ga dal? Ti cigan! Da hi te — strela!«
Luka je ves odrevenel, kakor bi bilo treščilo predenj.
»Kakav denar?« je vprašali prestrašen in vendar na pol radoveden.
»Moj denar — za vola! Ti si ga ukradel — in tisti, ralztrgami mešetar, ki si z njim skupaj pil semanji dam.«
»Miška?« je vprašal Luka skoraj s smehom.
»Da, da, Miška — pa to ni Miška, to je lisjak, to je volk, ta nesramni tat, in ti — ti sin moj — ti si mm pomagal, ti si mu povedal, kje imam denar!«
»>Oče — ste li blazni?« je vprašal Luka sedaj s smehom.
»Če ne poveš, kje je denar — te bom pretepel, če tudi si dolg im širok! — Ne — zapreti te bom dal, zapreti, kakor gre takemu roparju.«
Molek je bil od jeze kar brezumen.
očetovskimi nauki spravil ma pot večne sreče. Pozdravljajo ga kot svojega rešitelja.
Tu je mnogo, mnogo neznanih duš, ki se mu zahvaljujejo: »Ne porivate nas, a me vas dobro poznamo. S svojimi molitvami •im daritvami ste mam priklicali milost zveličanja!«
Se bolj pa se začudi duhovnik, da se k njemu sklanjajo vse vrste svetnikov in vse ga hoče imeti za svojega. Spozmavailci mu 'kličejo: »Kakor mi, tudi ti nisi tekal za denarjem in častmi. .. Bil si reven ma zemlji, zato boš bogat v nebesih!«
Sveti ‘puščavniki zatrjujejo, da je župnik, ki je toliko let preživel v Pozabljeni vasi, malo tudi njihov ...
Se cerkveni učeniki ga hočejo med se, saj je bil v svoji župniji edini učitelj večne resnice...
In ubogi župnik, ves zmeden sicer, toda sijoč od sreče, prehaja od vrste do vrste, od stopnje do stopnje, do samega prestola Jezusa ‘Kristusa.
A [ezus ga sprejme z veliko in nežno ljubeznijo, kot svojega zastopnika, kot svojega prijatelja, še več, kot drugega Kristusa, ki je nadaljeval njegovo poslanstvo im njegovo ,delo im mjegovo ljubezen ... Posadi ga na 'časten prostor v svoji bližini, kjer bo pozabljeni župnik iz Pozabljene vasi užival zmagoslavje na veke ...
(Po Momtilletu)
Župnik iz Pozabljene vasi
N. V. GOGOLJ:	9
Sejem v Soročincu
»Kaj bi človek ne bežal, če se podi za m j im hudičevski rdeči...«
»Aj, aj, golobček, to pravi ti drugim! Ti bo že pristav prikazal, kaj se pravi strašiti ljudi s takimi babjimi marnjami!«
»Primite ga! Primite ga!« so zdaj kričali z drugega konca. »Ga že imamo, nepridiprava!«
Čerevik zagleda svojega kuma, ki mi bil nikomur podoben in je imel roke zvezane za hrbtom. Fantje so ga gnali 'Maže in ga pošteno zdelavali. »Kakšna čudesa se godijo, ljudje božji!« so se rogali. »Da ste slišali, kaj nam je pravil ta malopridnež, ki mu je treba samo pogledati v lice, da spoznaš rojenega tata. Kaj mislite, kaj je odgovoril, ko smo ga spraševali, zakaj beži, kakor da je čisto iz uma? ,Ko sem segel v žep po tribak, da ponjuham, potegnem namesto tobačnice iz žepa kos vražjega jopiča, ki mi je v roki zagorel ko rdeč plamen.' In je zbežal, kar so ga nesle noge! Vidite, kaj nam je natvezel!«
»Da, da! To sta dve tiči iz enega gnezda. Zvežite ju skupaj!«
XII.
»Aid si, kum, morebiti res kaj ukral?« je vprašal Čerevilt svojega druga, s katerim sta ležala zvezama pod nekim šotorom.
»Kako moreš kaj takega misliti, kum? Naj se mi posušijo roke in noge, če sem
kdaj kaj ukral razen materi štruklja s smetano, ‘ko sem bil star,deset let.«
»Zakaj naju nesreča tako preganja, kum? Tebi še ni tako hudo: tebe vsaj ne dolžijo, da si okral samega sebe, kakor očitajo meni, češ da sem ukral sebi lastno kobilo. Očividno je nama obema usojeno, da ne bova imela sreče na zemlji.«
»Gorje nam, sirotam!«
Oba kuma sta začela ihteti na glas.
»Kaj pa to pomeni, Srilopij?« je vprašal Grioko, ki je ta hip stopil v šotor. Kdo te je zvezal?«
»O, Golopupenko, Golopupenko!« je radostno vzkliknil Solopdj. »Glej, kuni, to je junak, o katerem sem ti pripovedoval. To ti je fant od fare! Naj me ubije strela na mestu, če ni pred mojimi očmi na d usek zvrnil vrč žganjice, velik kakor tvoja bulica, pa še trenil ni z očesom!«
. »In zakaj takemu izvrstnemu dečku nisi držal besede?« je vprašal čerevika kum.
»Da,« je odgovoril Čerevik, ki se je obr-nil h Gričku, »vidiš sam Bog me je kaznoval, ker sem se tako zelo pregrešil. Odpusti mi, dobri fant! Vse rad storim zate! Rad bi popravil, kar sem ti prizadel... Toda kaj naj storim? Mojo starko je obsedel hudič.«
»Nisem maščevalen, Srilopij! če hočeš, te precej osvobodim!«
Pomignil je fantom in isti fantje, kf so Solopija stražili, so ga zdaj odvezali.
»Ti pa moraš narediti, kar je treba: svaitbo! Pirovah bonu? tako, da nas bodo leto dni bolele noge od hopaka!«
»Imenitno! Imenitno!« je vzkliknil So-lopij in zaploskal z rokami. »Srce se mi topi od veselja', kakor da bi mi bili moskalli ugrabili mojo staro! Kaj je treba še premišljevati! Naj bo komu prav ali ne, še danes bo svatba, pa mir besedi!«
»Solopij, kmalu 'se vrnem. Ti pa pojdi domov, tam te čakajo možje, ki bodo kupili tvojo kobilo in pa pšenico!«
»Kaj? Mar so kribilo našli?«
»Našli.«
Čerevik je od veselja kar obstal in gledal za odhajajočim Gričkom.
»Kaj praviš, Gricko, ali nismo dobro naredili?« je vprašali drilgi cigan fanta, ki se mu je mudilo. »Voli so zdaj- moji?«
»Tvoji!«- ‘
XIII.
Paraska si je z laktom podprla ljubki podbradek in se zamislila. 'Bila je sama v izbi. Po plavolasi glavici so se ji podile prijetne sanje. Od časa do časa so se rdeče ustnice rahlo zasmehljale in radostno čustvo je dvigalo temne obrvi; včasih pa so svetle tijave oči zakrili oblaki resnih misli.
»Kaj, ko bi se njegove besede ne uresničile?« je zašepetala v dvomih, »če bi me ne pustili, (Ui se vzameva? če... Ne, ne! To se ne sme zgoditi! Mačeha dela lahko vse, kar hoče, zakaj bi jaz ne smela? Trmasta sem izadosti. Kako lep je moj Gricko! Kako čudovito se svetijo njegove črne oči! Kako sladko zna reči: Paraska, golobica! Kako lepo mu pristoja bela halja! Samo pas je premalo živ. Ko se preseliva v novi dom, mu *tkem drugega. Potegnila je iz
nedrij na sejmu kupljeno zrcalo v okviru iz Zlatega papirja in se z nepritajeno radostjo ogledovala v njem. »»Kadar jo bom srečala, se ji za nič na svetu ne bom priklonila, čeprav bi počila od jeze! Ne, draga mačeha, preveč si klestila svojo pastorko! Prej bo pesek zrasel iz kamna in se hrast sklonil k vodi, preden se bom jaz priklonila 'tebi! Saj res — pozabila sem nadeti si mačehino pečo; moram poskusiti, kako mi pristoji.«
Ddklica je vstala z zrcalom v roki, z glavo, Sklonjeno nadenj, in je trepetaje stopala po izbi, kakor da se 'boji pasti, zakaj namesto poda je videla pod nogami strop z deskami, s katerih je M nedavno zletel popov sin, pa police z lonci.
»Pa saj nisem otrok!« je vzikliknila in se zasmejala. »Kaj bi se bala!«
In začela je privzdigovati nogi in udarjati z njima rib tla, Čim dalje, 'tem smeleje. Nato je spustila levo roko, jo uprla v bok in začela plesati, rrižljaje s podkvami. Pri tem je držala predse izrcalo in popevala svojo najljulbšo pesem:
Oj zimzelen zeleni, nizko se" mi Skloni, a ti, ljubček črnooki, k meni se prisloni!
Gj zimzelen zeleni, skloni se še niže, a ti, ljubček črnooki, bliže k meni, bliže!
(Dalje prihodnjič)
Kdaj so človekova »najboljša leta"
Biologi in psihologi se neprenehoma ukvarjajo s skrivnostmi človekovega življenja in spreminjanja, da bi odgovorili na vprašanja, katera so najboljša leta v našem življenju, kdaj nastopi v njem višek, kdaj tako imenovana '»druga pomlad«, kdaj nevarne krize in ostarelost.
Da bi to dosegli, so zlasti pozorno opazovali velike umetnike in znanstvenike, toda zaključek je 'bil, da ni mogoče postavili glede tega kakih pravil, veljavnih za vse, ker je vsak človek svet zase. Življenje ne poteka premočrtno, temveč v zavojih in prelomih. Kar je bilo moč ugotoviti kolikor toliko splošno veljavnega, bi bilo naslednje:
Okrog HO. leta pride pri vsakomur do opaznega preobrata. V nobeni drugi starosti se pri večini ljudi tako zelo ne menjata okus in zanimanje kakor med 25, in 35. letom. Veselje nad zabavo in družabnostjo očitno popusti, človek začenja življenje gledati stvarno. Napadalnost se umika obrambnemu razpoloženju, skrb za varnost in stalnost v poklicnem in zasebnem življenju stopi v ospredje.
Med 40. in 45. letom človek opazi, da mu popuščajo moči in vztrajnost. Začenja se oglašatii misel na smrt in prva znamenja o 'boleznih. 'Morda prav zaradi tega marsikdo še bolj stopnjuje zunanjo dejavnost. Ko je star 55 let, začenja spoznavati mičnost vsega zunanjega ter premišljati o stvareh, ki niso od tega sveta, kakor pravi Sveto pismo.
Seveda budi to ni pri vseh ljudeh enako. Mnogo šestdesetletni kov je prav tako lahkomiselnih in norčavih, kakor da bi imeli petindvajset let. Spet drugi tudi v tej starosti ne poznajo nič drugega 'kakor tlelo, tretji začnejo šele v tej dobi ustvarjati mojstrovine.
Na splošno prihaja do obratov v človeškem življenju vsakih sedem let. Z 28-tim letom skoraj vsakdo doživi kako odločilno krizo, 35-tim letom je dosegel življenjski višek, z 42-tim konča oblikovanje značaja, z 49-tim ga popade delovni bes, s 55-tim se na zunaj ustavi, 63. leto velja za tisto, ki resno ogrozi življenje, s 70. pa se začenja ostarelost, a je tudi v tem polno izjem, kakor vidimo vsak dan na vsak korak.
Osem tisoč razporek!
- Osem tisoč razbitih družin, uničenih sreč in pogaženih priseg. To je število razporok v Avstriji tekom enega leta. Ta težka rak-rana na moralnem telesu družbe je znamenje, da družina boleha v svoji osnovi in da je s tem hudo ogroženo splošno življenje družbe.
Posebej poročajo, da odpade na Koroško pet sto razporok v enem letu, kar je za pretežno kmečko okolje Koroške mnogo. Čeprav je na Koroškem industrija precej razvita, vendar ne moremo govoriti o velikih delavskih središčih; koroško delavstvo je še močno povezano s tradicionalnim
Športni kotiček
VELESLALOM V LUGGAU
DSG Maria-Luggan je dne 18. marca priredila tekmo za „SonnKteinpakal”, katerega si je v splošni skupini osvojil Prodinget (VVSV IJollach). Med GO moškimi tekmovalci so bili na Startu tudi štirje Selani, ki m> zelo iiS|>e5uo zastopali naše društvo. Herman Užnig si je pridobil s stilno dovršeno voz noj 1. mesto v skupini juniorjev in tako dobil pri razglasitvi zmagovalcev lep pokal. V mladinski skupini pa je za Zirknitzerjem (WSV-Doliach) zasedel Selan Pristovnik Maks drugo mesto. Roblek Tomaž jc bil na 5 mestu v skupini juniorjev, Oraže Anton pa na sedmem mestu v splošni skupini.
NAJDALJŠI SKOKI SMUČARSKIH »LETALCEV«
Ob koncu sezone 1962 nam je podala mednarodna statistika ISK sledeče skakalce, ki so dosegli največje daljave:
Jože Šlibar (Jugoslavija)	1961	141 m
Peter Lesser (DDR)	1962	140 in
Tauno Luiro (Finska)	1951,	139 m
Otto Leodolter (Avstrija)	1961	138 ni
Mauno Valkama (Finska)	1958	136 m
AVolfgang Happle (DBR)	1961	136 m
Markku Maatcla (Finska)	1961	136 m
HeSmut Rccknagel (DDR)	1962	136 ni
Dan Netzell (švedska)	1950	135 m
Wtli Eggcr (Avstrijska)	1958	135 m
Siegbert MUnch (DDR)	1961	135 m
Jactjues Charland (Kanada)	1958	134 m
Sepp Weiler (DBR)	1950	133 m
Fritz Schneider (Švica)	1951	133 m
Kurt Schramm (DDR)	1962	133 m
Toivo Laurcn (švedska)	1952	131 m
Rainer Vitikaincn (Finska)	1958	131 ni
Andreas Diischer (Švica)	1958	131 m
Sep|> Bradi (Avstrija)	1951	130 m
Friihjahrsmantel
tor UtCC&ir
ICindet
in g r o B e r A u s w a h 1 {Regenbekleidung aller Ari)
iMantelfaehgescbalt
V. T A R M A N N
KLAGEFURT, Vblkermarkter Str. 16 T e 1 e f o n ‘5 2 - 7 6
življenjem na podeželju. I/ tega sledi, da se je začel razlkroj družine tudi že na deželi.
Tudi predstavniki javnega življenja se zavedajo, da so visoke številke razporok grozeče svarilo, ki nujno poziva, da je treba vse storiti, da se ta nevarna družabna bolezen omeji. Politične skupine že postav-vljajio svoje zahteve, tla je treba politiki družine posvetiti več pažnje in več denarnih sredstev. Tako zahtevajo nove olajšave za mlade družine in podpore za ustanavljanje novih družin. Povišanje družinskih in otroških doklad, pomoč ob rojstvu in davčne olajšave za mlade družine so prve zahteve. Urejene gospodarske, socialne in stanovanjske razmere prav tako spadajo k osnovnim zahtevam udobnega življenja v družini. To so predpogoji za družinsko blagostanje in družinsko srečo, vendar pa samo ti socialnogospodarski pripomočki ne bodo mogli ustvarjati dovolj trdne podlage za srečne in zadovoljne družine.
Trdne, srečne, zadovoljne in Bogu zveste družine bodo nastajale, rastle in živele le tam, kjer vodijo družinsko skupnost živa vera, moralna poštenost in posvečena ljubezen. Prava skrb za zdrave družine zato nikdar ne sme izključiti versko-moralnih sredstev. Samo krščanski zakon, ki živi iz vere in ljubezni, se bo uspešno upiral pred infekcijo materialistične miselnosti, ki je glavni vzrok razpadanja družin.
»SKRBSTVENA« DRŽAVA V PRAKSI
»Moj mož si ne more dovoliti razkošja, da bi delal; mora skrbeti, da bi se njegovi družini čim bol je godilo«, je izpovedala gospa Lilv Griffiths o možu, ki je zadnjič stal pred londonskim sodiščem, ob tožen, da si je sposodil televizijski sprejemnik in ga potem prodal.
Pri razpravi so prišle na *dan zanimive stvari o tako imenovani skrbstveni državi. Griffiths je star trideset let in ima šest otrok. Bil je delavec v nekem lesnem podjetju in je zaslužil okoli 14.000 lir na teden.
Lepega dne pa je ugotovil, da bi pri toliki družini dobil od socialnega zavarovanja nekaj čez 20.000 lir podpore tedensko, če bi bil brezposeln. Seveda se je hitro naredil nezaposlenega in si spričo znatno boljših dohodkov ni mogel več privoščiti, da bi delal.
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L. Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
fiienska Olth-a
'»•GnilstilsnaMSfneRfiaRErsseBBEH
Bistrica v Rožu. — S :ia, 7. 1.: S :n Satvadore (IVb). — I.rubtrcn i-a in zai!;on;ka drama iz zidraiv-■iiHiega življenja. S prom'.Gekoni! — Nedelja, 8. 4.: Ich mocin' so ge.>!i (tein Kcivlklopfeii boren {V). — Neoku na vaška veseloigra. Film odsvetujemo! — Sreda, 11. 4.: l)as Wun:'.ar ion Fatima (I4-+). — Nairsnok svetovnoznane božje poti iv Fatimi. Versko in umetniško na višku! livni priporočamo vsem!
Borovlje. — Sobota, 7. 4.: Tanil (III+ ). — 1’rvi del Goethejeve žiloigre. Filmski posnetek predstave v hamburškem gledališču. — Nedelja, 8. 4.: Adieu, I.eb ivohi, Good bye (III). - Reporter spremlja ubegiega sina nekega tovarnarja v Neapel. Film z mnogimi popevkami. — Torek, 10. 4.: 'VVilde Katzcn (IIa++). — Dokumentarni film o življenj,u ropar kih živali v tropičnem pragozdu. — Četrtek, 12. 4.: Mizar — Sp ion, in in Orient (III). — Doživetja in dela nekega' .potapljača” in neke tajne agentimje v 2. svetovni vojni.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 7. in 8. 4.: Opfer-gang eimer Nonme (la-f-f). — Žrtev IG karmeličank za časa francoske revolucije, ki v pričevanje svoje vere grejo na morišče in s tem tudi neki so-sestri pokažejo kako je treba premagovati človeški strah v brezpogojnem darovanju Bogu. Film priporočamo odraslim in zrelejši mladini! — Torek in sreda. 10. in II. 4,: Zeit zu leben, Zoit mi ster-bon (IV). — Kriminalni film. Zločinec, a na zunaj ugleden mož — opusti svoj umazani posel, ko stori njegov sin samomor.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 7. 4. Die Wahrheit
iiiber Roscmarie (VI). — Življenje razkošno živeče vlačuge. Ta film moramo bojkotirati!!! — Nedelja, 8. 4.: Aber nachts in der Bar (IV. — Veseloigra. Reporterka hoče preizkusiti moški egoizem, pa se navsezadnje zaljubi iv svojo žrtev. — Sreda, 11. 4.: Dor grotlc Fremde (IV). — Povprečen film iz divjega zapada. Novonaseljenoi v borbi za dobro zemljo.
SLOVENSKE pDDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 9. 4.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. 18.00 Umetnostni spomeniki na Koroškem. — TOREK, 10. 4.: 14.15 Poročila, ofojalves. Slovenske umetne pesmi — SREDA, H. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Kair telite, zaigramo. — ČETRTEK, 12. 4.: 15.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. — PETEK, 13. 4.: 14.15 Poročila, objave. — To in ono. SOBOTA, 14. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 15. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
giEPALlSCE V CELOVCU
Potek, G. 1.: Mit bes ten Empfehlungen, komedija. — Sobota, 7. 4.: Der Barbier von Sevilla, opera (zadnjikrat). - Nedelja, 8. 4. ob 14.00 uri: Der Hauptmann von Kopenick,' 'komedija (zaključena predstava ženskega referata SPOe. Vstopnic mi v prodaji.) Ob 19.30 uri: ŠVienor Blut, opereta. — Sreda, 11. 4.: Die acht Frauen, drama. — Četrtek, 12. 4.: Der Hauptmann von Kopenick, komedija.
—	Petek, 13. 4.: Manon, opera (premiera). — Sobota, 14. 4.: Der Hauptmann von K(»i>enick, komedija.
—	Nedelja, 15. 4. ob 15.00 uri: Manon, opera. — Začetek vselej ob 19.30 uri (razen 8. in 15. 4.).
KOMORNI ODER:
Sobota 7., nedelja 8., sobota 14., nedelja 15. aprila: Die acht Frauen, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri.
Čudaške oporoke
Angleži so znani po svojih včasih čudaških domislicah. Angleška posebnost so tudi pridige, ki jih zapustniki naročajo v s1 voj ih oporokah.
Pred 250 'leti je živel v Granthamu mož, ki je bil lastnik znane gostilne »Pri angelu«. Menda se je tam 'včasih zelo pilo, lastnik si je vsaj nabral veliko 'premoženje. Mogoče ga je pekla vest in tako je zapustil velik dd imetja domači župniji z naročilom, da miora vsakokratni župnik enkrat na leto ipridigaiti.
Seveda je zapustnik tudi predpisal predmet pridige. Duhovnik je moral s prižnice čim'ostreje govoriti o grehu pijančevanja. In v cerkvi v Granthanu od smrti gostilničarja 'dalje, torej 250 let, resnično na določeni dan v letu v tem smislu pridigajo.
Prav tako dobi vikar v Borrovu v VVor-cestershiru vsako leto dva funta šterlinga za kar mora pridigati proti dvobojem. In •U> pridiga še danes, čeprav v današnji Angliji menda ni več nevarnosti, tla bi prišlo do tega.
Nezaupljiva je bila očitno gospa Mary Stapleton iz Vorkshirea, ki je tudi v oporo-
ki;
4-
STADLER
' '7	'
v.

r • ■
\Vir bieten tleti
Hotels, Fremdempensionen umri Pr.vatvermietem cim cimvvandfreics, modermes
Fremdeflzinmer
im Hauthoiliz, bestehend »us:
1 Kasten fiir Kleklor und Wasche 1 llett
1 Nachtkastchen
S 2.010.-
1	Kasten fiir Klejder und VVasche
2	Bettcn
2 Nachtkastchen
S 2.510 -
1 Betteinsatz	S 192.—
1 Fcderkcrnniatiatzc, drekeilig (Damai tgiadl)	S 450.—
Bettvorleger	von S 68.—
a u fwa rts
Bcttiiberdecken aus Vorh.tngstcffrestetfi zum haJiben Nemvcrt Zu .tellunig franko Haus mit eigenem Mabelaulos
Weiitgehende Zah 1 ungserleichterungem Bes tel len Sie recht zoiitig, da tmi t Sie prampt beliefert ivenden ikonnen Beciichtiiguing joderzeit unvcrhimdlich inn
„Haus der guten Mober
Klagenfurt, Theatergasse 4, Telefon 50 21
ki zapustdla denar za pridigo, hkrati pa določila, da se mora duhovnik, ki prevzar1 to nalogo, ititdi obvezati, da bo plačal 2V) funitov šterJingov globe, če bo na pridigo »pozabil«.
Knjiga
za Slomškove proslave
Za proslavo stoletnice Slomškove smrti imamo na razpolago nekaj priročnih knjižic »Slava Slomšku«, sestavila E. Bojc in L. Kramolc. V njej je kratek življenjepis škofa Antona Martina Slomška, 11 njegovih pesmi za deklamacije, tri basu i in 10 Slomškovih pesmi z notami. — 24 strani. Gena izvodu: 4,— šil. število knjižic je omejeno. — Knjigarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
O
KRATKE VESTI
Smrtno kazen so izrekla sodišča pre' 12 sovjetskim državljanom judovske ras med katerimi je bila tudi neka ženska. Oib-tolženi so buli prisvojitve državne imovine ter drugih gospodarskih kaznivih dejanj. Večje število drugih obtožencev je 'bilo obsojenih na daljše zaporne kazni. Nejti-dovski soobtoženci šo bili mileje kaznovani.
Zaplembo knjige »Aus Krieg und Frie-den«, ki jo je spisal bivši nemški letalski oficir Hans IJlrich Rutici, je izreklo »odi-' ščo v Stcyru z utemeljitvijo, da vsebuje »oboževanje nacionalsocialističnih idej«.
Svojo nebeško zaščitnico bodo dobile letalske »hostesses«, prijazne gospodične, ka-tbrih služba je, da na letalih strežejo potnikom /. whiskyjem in drugimi pijačami ter s svojo očarljivostjo vzdržujejo red in mir med potniki na letalih tudi kadar grozi nesreča. V kratkem bo izšel papeški »Breve« ali slovesna listina, s katero bo sv. Bona iz Piše proglašena za zaščitnico letalskih strežnic. Sv. Bona je živela pred 800 leti, ko se ljudem še sanjalo mi, da bodo nekoč frčali po zraku. Vse svoje življenje pa je posvetila strežbi in pomoči popotnikom, posebno romarjem v Sveto deželo.
MALI OGLASI
SADNA DREVESCA in ribizelj dobite v drevesnici MARKO POLZER, št. Vid v Podjuni - St. Veit i. J.
I š C E M
vemo vdovo od 40—60 ilct, z. majhno kmetijo ali rento. Sem vdovec, užirkar im rontiuk. Našim v upravi lista pod ,.Okraj Rožek".
KUPIM KOSILNICO
v dobrem stanju za konjsko vprego (Mahmasdrinc fiir Pferdegesipann, olme Motor). Ponudbe takoj na ..Tednik".	>
Jil„ /.a inozemstvo G dolarjev letno, — Lastnik in
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Vikmnger Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— 5il., letno 80,-	rH
izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni uiednik: Janko Tolraajer, RadiSe, p. Zrelec. - ”, iška,na Družbe sv. Mohorja, Celovec, Vtktrmger Ring -b.	' ,cdm*Ua in uPrave 4S'58-