v fiofovTnt Leto II. (IX.), štev. 26 Maribor, sreda 1. februarja 1928 » tz+iaj« razu* nedelje in praznikov vsak da* ob 16. pri pofetMn iok. mk, T UmkM/mi «. tt.409 Vel^ <"®«*6no, DrMBM T upmi trti p« poM K5 Din. m *MH M « Dtn Bol za kompromis TUDI DOPOLDNE V DEMOKRATSKEM KLUBU ŠE NI PADLA ODLOČITEV. — MARINKOVIČEVI NAPORI, DA DOSEŽE VSAJ KOMPROMIS. BEOGRAD, 1. februarja. Odločitev v demokratskem klubu tudi r’ es dopoi-dne še ni padla. Sinoči se je zdelo, da je Davidovi^ jako odločen, da bo sestavil resolucijo, ki bi pozvala demokratske ministre, da naj stavijo svoje portfe?je klubu na razpolago. Danes dopoldne pa so se medtem pričela pogajanja med obema frakcijama, da se doseže kompromis. Demokratski ministri so v ponočnih konferencah sklenili predložiti resolucijo, ki bi kulminirala v zaupnici sedanji vladi. Za to resolucijo bi glasovalo skupno 21 poslancev, nakar bi demokratski ministri s svojimi pristaši ustanovili lasten klub in ostali v vladi. Ministerijalni demokrati so obdelovali vsakega posameznega poslanca demokratskega kluba, opozarjajoč jih na to, da bo moral Davidovih v opozicijo. Značilno za razmere v demokratskem klubu je dejstvo, da se današnja dopoldanska seja sploh ni vršila. Davidovi^ se je ob 9. dopoldne razgovarjal z Velj-kovičem, Grolom in Vlajičem. Ob 10. dop. se je razširila vest, da bo Davidovič brezpogojno predložil svojo resolucijo in JUTRA « •P-mhmk Maribor, Al«4t»aa4rov« c««taCt. 13 Ogtaai po tarife •gtaMt e*fefek >*•> v L)**frw1, arih«««# pozval poslance, da jo sprejmejo. Takoj nato je prišel v klub Marinkovič in imel z Davidovičem konferenco, kateri so prisostvovali tudi Veljkovič, Grol, Timotijevič in Rafajlovič. Oba voditelja sta se že pogajala o vsebini kompromisne formule. Opoldne je dosegla nervoznost vrhunec. Ob 13. uri je bila Marinkovičeva konferenca z Davidovičem končana, nakar je Davidovič izjavil zbranim članom kluba, da se bo seja vršila šele ob 5. popoldne. Ko je zapuščal skupščinsko poslopje, je reke! Davidovič, smehljaje se, novinarjem: »Bolan sem, imam zamašena ušesa, ne morem Vam ničesar reči!« Kmečko-demokratska koalicija je imela ob 8. dop. sejo, da zavzame staiišče napram dogodku. Glede na razne spletke, ki naj bi prestrašile demokrate, je bil sprejet sklep, da Kmečko-demokratska koalicija principijelno odklanja vsako ponudbo za vstop v vlado pred sprejetjem proračuna, razen v slučaju, da pride poprej do fuzije Kmečko-demokratske koalicije z Demokratsko Zajednico. Kako se pri nas Stedi? DVA ZNAČILNA SLUČAJA ABNORMALNEGA POSTOPANJA. Madžarska tihotapska afera pred Društvom narodov BEOGRAD, 1. februarja. Naš staini delegat pri Društvu narodov v Ženevi, g. Konstantin Fotič, je včeraj skupno s češkoslovaškim in rumunskim delegatom posetil stalnega sekretarja Društva narodov, sira Drumonda in so mu pri tej priliki izročili note svojih vlad o vprašanju tihotapljenja vojnega orožja iz Italije na Madžarsko. Države Male antante so se v notah o-mejile samo na prijavo dogodka, ki ga smatrajo kot kršitev statuta Društva narodov. Nadaljno inicijativo in izvršitev potrebnih ukrepov prepuščajo države Male antante Društvu narodov, ki je po ukinjenju medzavezniške kontrole na Madžarskem kompetentno v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z razoroženjem Madžarske. Nameravani skupni korak držav iMale antante v Budimpešti se je, kakor znano, izjalovil samo radi rezerviranega za- držanja rumunskega zunanjega ministra Titulesca, ki je smatral, da bi bil ta korak pred njegovim sestankom z Mussolinijem preuranjen. Vrh tega ste tudi Anglija in Francija intervenirali v Beogradu in Pragi, zahtevajoč, da se to vprašanje predloži Društvu narodov. Žalibog, je v nadaljnem razvoju tega incidenta zavzel rumunski zunanji minister Titulescu rezervirano stališče in dosegel na ta način odlaganje izročitve kolektivne note Male antante pri Društvu narodov. Med tem pa so se pri izmenjavi misli med Beogradom, Prago in Bu-! kareštom pojavili novi momenti, ki so dovedli do tega, da Mala antanta niti v Ženevi ni nastopila kot celota, temveč njene članice vsaka s svojo individualno noto. Na ta način ie cela afera vsled zavlačevanja izgubila svoio aktualnost, korak Male antante pa je tudi izgubil na vrednosti. Odprava nedeljskega počitka BEOGRAD, 1. februarja. Minister za socialno politiko dr. Gosar je izdal skupno s trgovinskim ministrom dr. Spahom naredbo o delovnem času, o zapiranju in odpiranju trgovskih lokalov in o nedeljskem počitku. Naredba določa 8, 9 In 10 urni delovnik za banke, trgovska in obrtna podjetja kakor tudi za poslovalnice industrijskih podjetij. Glede nedeljskega počitka določa, da se more y krajih, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev in so najmanj 10 km oddaljeni od kakega mesta, ki ima nad 10.000 prebivalcev, delati ob nedeljah največ dve uri. Istočasno je enotno regulirano tudi vprašanje zapiranja lokalov. Po značaju posla in letnem času je lastnikom dovoljeno, da smejo imeti svoje lokale odprte od 4 zjutraj do 10 zvečer: Popolni nedeljski počitek za poslovno življenje se odpravlja* Radi te naredbe je nastalo po vsej Jugoslaviji veliko ogorčenje in so za nedeljo sklicane velike protestne skupščine privatnih nameščencev in delavskih organizacij v vseli večjih mestih države. 500 milijonsko notranje investicijsko posojilo ZAGREB, 1. februarja. Vlada namerava najeti pri zagrebških velikih bankah notranje investicijsko posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev. V ta namen se že nekaj dni mudijo v Zagrebu: pomočnik finančnega ministra Ješa Protid, cene-ra' direktor poštne hranilnice dr. Nedeljkovi? šef bančnega orMpikn trgovinskega ministrstva Milorad Zebič in direktor Jadransko-Podunavske banke §i-čardžid. Stališče zagrebških bank je trenutno neznano, vendar se v poučenih krogih naglaša, da je sedanji trenutek za sklenitev takega posojila popolnoma neprimeren. Že leta sem se tako iz krogov vlade kakor tudi iz naroda samega ču-jejo klici po štednji v državni upravi. Na račun te štednje so pa upravniki naše države mnogokrat že zagrešili težke prestopke proti našim gospodarskim in splošno narodnim in državnim interesom. Ukinili so mnogo narodov, katerih eksistenca je bila polno upravičena, na primer poštno direkcijo v Splitu, upravno sodišče v Dubrovniku, carinarno v Čakovcu, Celju itd. Pripravlja se iz razlogov štednje redukcija visokih šol (Zagreb. Ljubljana), redukcija srednjih šol, na primer gimnazije v Mariboru i. t. d. Iz istega naslova se hoče izvršiti ponovna redukcija uradništva, da si so že dosedanje redukcije v šumski in železniški upravi dokazale skrajno škodljivost takega postopanja. Grozijo pa celo tudi z zopetno redukcijo uradniških plač. Vse to bi se’morda dalo razumeti in opravičiti, ako bi videli, da se štednja izvaja povsod enako in če bi se videlo, da je cilj štednje v resnici zmanjšanje, državnih izdatkov v svr-ho ravnotežja v državnem budžetu. Ne moremo pa tega razumeti in še manj opravičiti, ako vidimo na drugi strani, da se vzdržujejo izdatki, ki bi se morali in mogli izločiti, in če vidimo, da so upravnikom države mnogokrat bližji interesi privatnih oseb nego interesi države. »Jugoslo-venski Lloyd« v Zagrebu navaja dva j značilna slučaja izmed neštetih po-! dobnih: j Te dni je šlo za vprašanje, kako bi ‘ se za namestitev državnih uradov I najbolj racijonalno izkoristila nova pa j lača ministrstva poljeprivrede in vo-j d« ter ministrstva šum in rud. Tre-j balo je izkoristiti novo zgradbo ne ! samo za pisarne obeh navedenih mi-| nistrstev, airnak tudi za razne druge | državne urade, ki so danes namešče-i ni v privatnih hr-ah in plačujejo ogromne najemnine. Posebna komisija, se-| stoječa iz predstavnikov skoro vseh ! ministrstev, je imela te dni zasedanje, da reši ta vprašanja. Imela je predvsem nalogo presoditi, ali se naj iz privatnih zgradb preselijo v novo palačo pisarne manjših ministrstev, ki plačujejo tudi manjše najemnine, ali večjih ki plačujejo velike najemnine. Človek bi mislil, da se bodo člani komisije oač prilično lahko odločili, ker | bi bilo naravno, da se pustijo v privatnih hišah oni državni uradi, ki manj obremenjujejo državni budžet s t svojimi najemninami. ter da se bodo ; v novo državno zgradbo vrgli uradi 1 z visokimi najemninami. Logika resnega stremljenj za št^dnjo bi zahtevala tak sklep. Toda birokratski možgani imajo očividno bolj fino logiko, ker bi naj po predlogu navedene komisije ostala v privatnih zgradbah ministrstva, ki obremenjujejo državni budžet z bajnoslovnimi mesečnimi najemninami, v novo državno palačo pa se naj preselijo ministrstva, ki plačujejo relativno male najemnine. O predlogu Ima končno odločitev g. finančni minister in smo radovedni ali sc bo tndi on strinjal s to čudovito birokratsko logiko, in ali se ne bo morda vendarle nekoliko zanimal za ozadje cele zadeve in za strankarsko barvo hišnega lastnika, ki ga hoče komisija očitno ščititi s svojim navedenim predlogom. To je en slučaj takozvane štednje. Drugi: Minulo leto je neki visoki državni funkcijonar omožil svojo hčerko z mladim človekom, ki je poleg hčerke in bogate dote dobil tudi še ugledno mesto v nekem našem poslaništvu v inozemstvu. Kmalu po poroki je mlada žena »zbolela« in se vrnila k roditeljem v Beograd. Da bi pa ne ostala v prvem letu zakona sama, se je povrnil z njo tudi mož. In ta mladi mož je sedaj že polnih 7 mesecev v Beogradu in prejema ves ta čas svojo plačo v tuji valuti, kakor da vrši službo na svojem mestu v inozemstvu. Ta dva slučaja sta vsekakor klasičen dokaz, kako se pri nas v praksi izvaja toliko razkričana štednja. Tajnost zakopanegu jezuit* skega blaga V Londonu so nedavno ustanovili posebno delniško družbo s kapitalom 25.000 funtov šterlingov. ki si je nadela nalogo, da najde zaklad, ki so ga jezuiti svoječasno zakopali v Boliviji. Zakopani zaklad je baje vreden nad 60 milijonov durosov (bolivijski denar), v naši valuti okoli tri milijarde dinarjev. Zgodovina tega zaklada izvira še iz dobe, ko je bila Bolivija pod špansko oblastjo in se je imenovala Gornji Peru. Jezuiti so imeli tedaj v svojih rokah srebrne in dijamantne rudo-kope, v katerih so delali Indijanci. Leta 1778. je ukazala španska vlada jezuitom, da se morajo izseliti iz države in jezuiti so v pričakovanju boljših časov zakopali del svojega bogastva v nekih pečinah, ki leže v bližini samostana Plaznale. Pater Gregor Saint Roman, eden od izgnanih jezuitov, je pred svojim odhodom izročil svojemu bratu načrt kraja, v katerem je skrito blago. Ta je pred svojo smrtjo izročil to dragoceno listino svojemu sinu, ta zopet svoji hčerki Carini, dokler ni prišel končno v roke angleškega potnika Cecila Pri-odgersa. Priodgers je leta 1926. začel Iskati zakopano blago in našel na naznačenem kraju srebrno razpelo in kovčeg, na katerem je bil sledeči strašen opomin: »Prenehajte takoj, ako ste prišli zato, da odkrijete zaklad. Ta kraj je namreč posvečen Bogu. Strašna smrt bo zadela vsakega, ki bi hotel oropati ta zaklad, last našega Gospoda!« Priodgers je prečital to listino domačinom, ki so ga spremljali. Vsi so takoj izjavili, da ne bodo delali naprej. Ker se je približevala deževna doba, je tudi Anglež prekinil svoje delo. Sedaj pa je s pomočjo svojih prijateljev ustanovil navedeno akcijsko družbo. Posebna ekspedicija, obstoječa iz 18 rudokopnih inženjerjev in opremljena z vsem potrebnim orodjem in stroji, odpotuje aprila iz Liverpoola v Bolivijo, da poišče zakopano blago. 25 odstotkov najdenega zaklada pripade lastniku zemljišča, ostalo pa ekspediciji. Delo bo trajalo par mesecev Sfr*n 1' !H*r»horskf V F C F R N I K T«*ra V Mariboru, dne 1. If. iy?s. aa—■ Svečnica £OPET »NAPADALNE ČETE«. — PEVCI IN PEVKE. — »ČUČKANJE«. — VREMENSKA PROROKOVANJA. — DOMAČE »SVEČANOSTI«. Mariborski ia Trije kralji, Tepežnica in Svečnica so prazniki, ki so podeželski deci najljubši. Takrat je najlepša prilika za napolnjenje hranilne škatljice. Tudi Maribor mora doprinesti svoj »obulus«. »Napadalne čete« so star običaj, ki je našim meščanom splošno znan in se tega veselijo, včasih pa hudujejo, kakršen je pač položaj v žepu.... Pretekle tedne se je silno laz-paslo »petje za Svečnico«. Po 2—3 dečki ali deklice nastopajo s primerno pesmico in s svečo v roki proseči malega daru. Včasih so si kar podajali kljuke, v to likih skupinah so »napadali« stranke, ki se jih niso mogle zlepa obraniti. Večkrat je moralo intervenirati strogo oko postave, da je te »potujoče pevce« odpravilo iz mesta. Zato se je pa tudi največ teh beračev navalilo na okolico. Prihajali so večinoma iz Slov. goric, kjer je ta navada še najbolj razširjena. Že Stanko Vraz je ovekovečil v svoji literarni zapuščini običaje ob Svečnici: »Na Svečnico hodijo 4 dečki od hiše do hiše. Ko stopijo v sobo, prepevajo pesem o Mariji Svečanski, o sodnem dnevu in o nebesih. Zato pobirajo potem denar, orehe in drugo sadje. Hodijo pa od ranega jutra do poznega večera: v rokah drže vedno sveče, ki so opletene. Na desni strani in za klobukom imajo šopek pisanih rož«. Takrat se je torej prepevalo le na praznik, šele pozneje se je ta običaj podaljšal na celi mesec januar. Ob Muri in Ščavnici je ta dan v navadi »čučkanje«. S svečami se čučkajo stari in mladi. Storijo pa to tako. Ko gospodar zjutraj skoči iz postelje, užge svečo in jo vrti trikrat okrog glave, trikrat okoli pesti in nog. Vmes prosi, naj bi se mu ne zgodila nikaka nesreča. To napravijo tudi drugi, da se obvarujejo vsake nezgode. K maši se nosi ta dan voščena sveča, ki se v cerkvi blagoslovi, doma pa se shrani za »srečno zadnjo uro« in za »čučkanje« prihodnje leto. — Svečarji nudijo svojo robo v najrazličnejših oblikah, ki so na deželi posebno priljubljene: sveče v zavitkih, v obliki molitvenikov, okrašene z narodnimi ornamenti itd. Svečnica je tudi važen dan za vremenska prorokovanja. Pravijo celo, da pride takrat medved iz brloga vreme gledat, če je megleno, ostane zunaj, če pa soln-ce sije, še enkrat zaspi. Znan je tudi pregovor: »Če na Svečnico preje s stre^ he kaplja kot s sveče, bo zima še huda«. Tudi opazovanje solnca ni brez pomena: »Ako na Svečnico solnce na vedrem nebu vzhaja, se je še treba snega bati, ker pravijo: Na katero luknjo solnce sije, skoz tisto bo še sneg letel«. O jazbecih se tudi govori, da si pridejo ta dan ogle dat prirodo. Ako solnce na jasnem izide, se takoj še globlje zakopljejo. Če pa je oblačno, ostanejo na svojih ležiščih, ker ne bo več dolgo zime. — Domače »svečanosti« so ta dan običajne pri obedu, ki se v pobožnih druži nah vrši na poseben način/ Sredi mize gori debela voščena sveča, kosilo je pa boljše in obilnejše. Vmes se moli, včasih tudi poje, gospodar skrbi za pijačo. Vsega tega so deležni tudi posli. Na Pohorju je navada, da se ta dan spečejo predpustni krapi, ki se delijo služinčadi v klobuke in robce. V Slov. goricah je pa na vada, da se spečejo gibanice, ki se zali vajo z rujnim vincem. Tako je tudi Svečnica svetel dan v živ Ijenju našega naroda. — [Našim zunanjim naročnikom Današnji številki smo priložili položnice za zunanje naročnike. One naročnike, ki imajo naročnino plačano, prosimo, da odstopijo položnico kakemu prijatelju, ki bi list naročil. Vse pa, ki naročnine za 1. 1927 še niso poravnali, prosimo, da to nemudoma store, ker jim bomo sicer list 115. februarja ustavili. Uprava »Večernika«. RAZGLAS. Slovenska Matica namerava za leto 1929 obnovit »Knezovo knjižnico«. V ta namen vabi slovenske pisatelje, da ji pošljejo do 1. novembra 1928. rokopisov poljubne pripovedne vsebine na običajen način: z geslom pri spisu in s svojim Imenom v posebnem pismu. V Ljubljani, dne 28. junija 1928. 261 ODBOR. Podraženje usnja Jugoslavija se med vsemi agrarnimi državami nedvomno najbolj bavi z živinorejo. Kljub temu pa mora dati kmet skoro del svojih dohodkov, ako si hoče kupiti čevlje. O delavcih in državnih nameščencih, katerim hočejo sedaj še zmanjšati draginjske doklade, pa spioh ne govorimo. Meseca julija 1927 je veljal kilogram podplatov 48 Din, sedaj že 85 Din in to samo zato, ker se lahko izva-žajo domače surove kože in izgotovljeno usnje. Seveda ima od tega ogromen dobiček le neznatno Število ljudi, dočlm skoro četrt milijona ljudi, ki se bavijo s čevljarskim obrtom, strada. Najmanj 5 brezposelnih in stradajočih čevljarskih pomočnikov prihaja dnevno prosjačit k čevljarjem za kruh in zaslužek. Nujno potrebno bi bilo, da se prepove izvoz surovi hkož in usnja, na drugi strani pa tudi prepove uvoz luksuznih čevljev.— Kitajci v dveh večjih skupinah so že par uese-<*v, mariborski gosti. Ena skupina je pnšla od severa, ker ji je neki SHS zastopnik na Finskem dejal, da je pri nas toplo in da se lahko mnogo igračk proda. Druga skupina je pa prišla iz Male Azije v Beograd in ko so se je tam naveličali, so jo poslali v Maribor »na gra-nico«. Dokumente kitajskih revežev so pa po znaniji metodah svoje administracije — zadržali. Ti dokumenti so šele da policijskih zaporih. Kitajce, ki imajo osebne dokumente, je pa občina nastavila v nekdanji dragonski vojašnici, kjer jih tudi prehranjuje. — Dve lovski: ena okrogla in ena resnejša. V nedeljo je organiziral studenški lovec g. Fran Metulj zanimiv lov na lesjaka, ki ga je lovska strast že prav težko pričakovala. Pri gostilni Stumpf se je zbralo deset lovcev iz Maribora in okolice, ki so se potem razporedili ob studenškem gozdu in za Dravo ter tako obkolili v obliki obroča neko njivo. Sredi tega kroga se je prikazal lovec g. Metulj z lesjakom v naročju, ki ga je bil ujel lani, in ga je velikodušno spustil v zlato svobodo. Živalica je veselo poskočila v spieri proti Dravi in tam padla pod smodnikom puške čakajočega lovca. ___________ Drugačna pa je štorija divjih lovcev v Slovanski Bistrici. To so pa že drugačni tiči in si ne dajo prinašati lisjakov v naročju, temveč jih izvohajo in Izsledijo sami, četudi na prepovedan način. Med njimi zavzema prvo mesto neki Miha Brbre s svojo tovarišijo, kateremu so orožniki v Slovenski Bistrici zaplenili pretekli petek večjo zbirko ravnovrstnih kož divjačine in nič manj kakor sedem lovskih pušk! Brbreta so zaprli in vložili ovadbo na sodišče. — Vlomilski in tatinski poskus. Ključavničarski vajenec Rudolf F., ki stanuje v prostorih opuščene »Park« kavarne, je včeraj, ko je prišel domov, o-pazil dva moška, ki sta pri zadnjih vra tih odbežala v park. Eden v dolgi črni suknji je imel pod pazduho veliko črno aktovko. Če sta kaj ukradla, se ne da dognati, ker so vsi prostori polni raznovrstne opreme in ker je kavarnar nekam odpotoval. — Milijon dolarjev za podaljševanje življenja. Albert Lasker, znani amerikanski bankir, je poklonil milijon dolarjev vseučilišču v Čikagu za proučavanje metode, da se podaljša človeško življenje. nes po dolgih tednih dospeli iz Beogra- i M da. Petnajst Kitajcev je čakalo na nje v |*g>OmIn«&JtG CMC Prihodnja Številka »Večernika« izide radi Svečnice v petek popoldne ob običajni uri. — Napredovanje učiteljev. V 3. skupino II. kategorije so pomaknjeni naslednji učitelji in učiteljice mariborske oblasti: Zmagoslav Kristan v Sl. Bistrici, Ida Grossmann pri Sv. Duhu, Ivan Kovič v Poljčanah, Vlado Porekar v Ormožu, Zinka Lovrec v Celju, Marija Tavzes-Osvald v Adrijancih, Josipina Weber v Belticnih, Anuša Mrovlje v Selah, Marija Čuček pri Novi Cerkvi, Venčeslav Perko pri Sv. Križu; v 4. skupino II. kategorije so pomaknjeni: Viktor Stanjko v Stanjevcih, Pavla Grobin v Vuhredu, Drtga Roškar v Donji Lendavi, Viktor Črnko pri Sv. Križu, Marija Sedovnik in Vlasta Bitenc-Rajšp v Svetinjah, Marica Maroh pri Sv. Lovrencu, Olga Korbar v Braslovčah, Frančiška Gumilar - Macarol v Lipovcih, Josipina Krivograd-Laslč v Črni. Prosvetnemu oddelku v Maribor je dodeljen učitelj Josip Kardinar. — Odlikovanja mariborskih oficirjev. O priliki rojstva kraljeviča Tomislava so bili odlikovani naslednji oficirji mariborske garnizije: z redom belega orla IV razreda polkovnik Dušan Božič in podpolkovnik Dušan Petkovič, z redom belega orla V. razreda podpolkovnik Gustav Steiskal, z redom sv. Save V. razreda podpolkovnik Gjorgje Dedinac, z od-hkovanjem »za vojničke vrline« kapetana Vekoslav Cener in Ilija Vujičič, poročnik D, Čubelič, Mil. Ugarkovič, Jar. Doraček, Svet. Gjorgjevič in podporočniki Zdravko Feručar, Anton Lukman, Mil. Pavlovič in Nov. Radukič, z odliko vanjem za marljivo službo žand. kap. Nem. Radojčič. — Napredni občinski svet v Ormožu. V pondeljek zvečer se je tako-le konstituiral novi^občinski odbor v Ormožu: župan g. Ivah Veselič, svetovalci pa gg.: Ljudevit Kuharič, dr. Adam Ban, Jakob Kovačič, Karl Vrhovščak. — Zborovanje mariborskih obrtnikov. Sinoči ob 20. so sklicale vse maribor ske zadruge skupno s Splošno zvezo Obrtnih zadrug informativni sestanek o-brtnikov, da sklepajo o korakih, ki jih morajo storiti z ozirom na vedno hujši davčni pritisk. Izredno dobro obiskano zborovanje v Gambrinovi dvorani, kjer je bilo navzočih okoli 200 obrtnikov, je vodil predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug g. Franjo Bureš. O položaju glede državnih in oblastnih davkov je poročal konzulent zbornice TOJ g. F. Žagar iz Ljubljane. Nadalje so govorili skoro vsi predstavniki dvajsetih navzočih zadrug, med njimi gg. Weixl, Glaser, Zadravec, Krajcer, Tavčar, Pfrimer, Vah-tar itd. Vsi govorniki brez razlike svojega političnega prepričanja so se izjavili za skupen nastop obrtnikov v borbi za olajšanje neznosnih davčnih bremen, informativni sestanek se je spremenil v mogočno protestno zborovanje proti oblastni in državni davčni politiki. Sklenjeno je bilo, da se skliče čim prej skupen protestni shod vseh obrtnikov in trgovcev. Ob 23.30 je bila šele zaključena manifestacija obrtnikov za njihove stanovske pravice. — Sestanek interesentov za tečaj »Slovenščina za Slovence« je v četrtek 2. febr. ob 11. dop. v poslopju drž. realke v pritličju, levo. — Sokolska maškerada v Mariboru v soboto 4. t. m. V vseh prostorih Narodnega doma. V deželi krizantem. Crno beli bar. Vstopnina Din 15, brez posebnih vabil. — 255 Odlikovanja naših vseučiliških profesorjev. Z redom sv. Save I. razreda je odlikovan rektor ljubljanske univerze dr. Rajko Nahtigal, z redom sv. Save III. razreda dekan medicinske fakultete dr. Alfred Serko, dekan tehniške fakultete ing. Jaroslav Foerster in dekan bogoslovne fakultete dr. Franc Grivec, z redom belega orla V. razreda dekan filozofske fakultete dr. Karl Ozvald in z redom sv. Save V. razreda tajnik univerze dr. Matej Šmalc. — Ljudska univerza. V bogatem vzporedu komorno-glasbe-nega večera, ki se bo vršil v petek, dne 3. t. m. v veliki kazinski dvorani, so zastopani najznamenitejši mojstri. Straussova sonata za violino in klavir spada v prvo dobo njegovega ustvarjanja, ko je še močno nagibal h klasicizmu. R. StrauB je najznamenitejši sodobni komponist ter je bil do prevratne dobe nekak predsta-vitelj modernizma v glasbi. S sodobno ekstremno strujo nima stika. Anton Dvorak je med onimi skladatelji, katere nahajamo najčeščekrat na naših vzporedih. Njegov Dumky-trio spada med njegova najbolj popularna komorno-glasbena dela. Gasparo Cassado, čegar čelo-sonato bomo slišali je znamenit španski virtuoz na tem godalu, ki je kot tak že prepotoval velik del našega kontinenta. Anton Stefanovič Arensky je ruski komponist in sodobnik Čajkovskega. Njegov trio op. 32 uživa veliko popularnost. — Kakor je iz vzporeda razvidno, se nam o-beta lep umetniški užitek. Poskrbelo se bode, da bo dvorana pravočasno in zadostno zakurjena. — Ves Maribor je pokoncu, v razburjenju namreč nad nečuvenhn dejstvom, da drevi ne bodo dobili vsi prijatelji neprisiljene planinske zabave prostora v unionski dvorani. Kakor nam pa javljajo z zanesljive strani, so gornji glasovi pretirani in bo vsak posetnik »planiškega plesa« našel zvečer primeren prostor v Gotzovih dvoranah, bodisi na plesišču ali številnih okrepčevališčib ter počivališčih. — Predavanje s slikami »Novi Dunaj« bo v petek, dne 3. feb. ob pol 8. zvečerv prostorih Čitalnice kultur, prosvet odseka Delavske zbornice v Mariboru v poslopju Pokojninskega zavoda, Dr. Karel Verstovšekova ul. 4. Delavci, uslužbenci, udeležite se polnoštevilno tega predavanja. — »On in njegova sestra« v Studencih. Studenški Sokol uprizori v soboto dne 4. tm. ob 20. uri v svojem domu v Studencih velezabavno burko z godbo in petjem »On in njegova sestra«. Sokol v Studencih je že ponovno pokazal, da so njegove uprizoritve iger prvovrstne. »On in njegova sestra« pa prav nič ne zaostajata za znano »Charlejevo teto«, ali pa za »Zaspanim Izidorjem«, temveč ga v marsikaterem oziru še prekašata. Zato si pravočasno oskrbite vstopnice pri hišniku! — Tatvina. Lastnik* restavracije in hotela »Mariborski dvor« je prijavil policiji, da mu je zmanjkalo iz klubove sobe pet belih namiznih prtov v vrednosti okroglo 750 Din. Ker je osobje izven vsakega suma, e dolgoprstnež gotovo kot gost prišel v okal ter spretno Izrabil mračno večerno uro. — Sokolska maškerada dne 4. febr. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovinah Pinter &. Lenard, Aleksandrova cesta, Franjo Bureš, Vetrinjska ulica in 'ranjo Majer, Glavni trg. — 262 Dramtično društvo ma svoj redni občni zbor v petek 3. ebruarja ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Ker je poleg običajnih točk na dnevnem redu tudi sklepanje e razprodaji oderskega inventarja, ki je v Narodnem domu, prosimo, da se člani občnega zbora zanesljivo udeleže. — Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani, sklicuje svoj redni občni zbor za dne 5. februarja v Ljubljani v steklenem saionu restavracie na glav. kolodvoru. K obilni udeležbi vabi odbor. — 217 Blato do kolen ravno ni, pač pa skoraj do gležnjev, zato uporabljajte nepremočljive KARO čevlje, —« IV V M ar i b o r u, dne 1. II. 1928. Mariborski V E C E R N F K »>-*ra Stran 3. Možje brez bolečin VOLJA, KI ODSTRANJUJE VSE BOLEČINE. — RANE BREZ KRVI ALI S KRVJO IN ZVIŠANJE TELESNE TEMPERATURE. Lanska senzacija so bili umetniki stradanja, letošnja so pa raznovrstni »fakirji«, ki se prebadajo z iglami, režejo z noži ter včasih za spremembo ludi globoko zakopljejo v zemljo. Terezijo v Konnersreuthu, ki bi bila s svojimi krvavimi solzami in stigmo na rokah, kmalu prišla v katalog svetnikov namesto v kliniko, je hitro prekosil nekdanji rudar Pavel Diebel, ki producira stigmo in druge take čudeže po želji gledalcev. S koncentracijo volje lahki ta mož na vsakem mestu svojega telesa brez kakega mehaničnega pripomočka dobi krvavo rano, ki po njegovi volji z isto naglico in brez vsakega sledu tudi izgine. Diebel, ki razkazuje svoje krvaveče rane po varietejih, da padajo ženske v omedlevico, je dobil sedaj konkurenta v osebi dessauskega trgovca Friderika Topferja. Tudi ta mož lahko z močjo svoje volje izloči vsak občutek bolečin, pa naj bi delali z njim kar bi hoteli. Ko je pred leti padel ter si močno poškodoval noge, se je pustil operirati brez narkoze in tedaj je ugotovil, da lahko s svojo^vo-ljo prepreči in odstrani vse bolečine. Mož se smeji ter z užitkom kadi cigareto, ko mu skozi roke in noge zabijajo dolge žreblje. Z rokami se da pribiti na steno, z nogami pa k tlom. Enkrat je bil tako pribit tri dni in tri noči. Ves čas je bil pod nadzorstvom zdravnikov in varnostnih organov. Vsaka sleparija je bila izključena. Navzoča je bila veččlanska komisija, ko so ga pribili in tudi potem, ko so izpulili dolge žreblje iz njegovih rok in nog. V 50. urah, ko je bil pribit, je zavžival jedi in pijačo, je kadil in tudi Šport Smuške tekme na Pohorju dne 5. februarja 1928 (Službeno.) Zimskošportni odsek SPD v Mariboru priredi dne 5, II. 1928 na Po- spal. Iz nog in rok izruvani žreblji horju smuške tekme za prvenstvo so bili popolnoma suhi in na ranah ni bilo videti niti kapljice krvi. Samo par minut je rabil, da se je malo razgibal, mariborske oblasti za leto 1928. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico tekmovanja imajo verificirani člani ker so mu udje odreveneli, potem pa JZSS, ki so včlanjeni v klubih maje bil zopet svež in čil. Pri vseh takih riborske oblasti; izven konkurence poskusih, ni na Topferju nobenih patoloških znakov. V zdravniških krogih vzbuja veliko začudenje in pozornost tudi to, da si! (razen pri juniorjih) smejo tekmovati vsi verificirani člani JZSS. Smuške tekme so razdeljene v sledeče skupine: tekme za seniorje, tek- mož lahko poljubno zviša temperatu- j H?e. zf dame, tekme za juniorje in ro. Brez vsakih pripomočkov ima1 skakalne tekme. Start za seniorje je naenkrat preko 40 stopinj. Zvišanje' *rlkoC‘ "a Klopnem vrhu, ki bo na temperature doseže že tekom petih| !fcef fc'nstv° minut. Topfer zanika odločno vse ču- P A’ , tekmovalci in sodniki moda se vse doseže na-' [a3°, blt‘ta večer navzoči v koci. Pot k cilju bo znana sele na dan tekme, in bo deže ter pravi ravnim potom s primernim šolanjem volje. sicer bo markiranja z zastavicami. . . . . ,. Dame morajo biti isti večer na Ruški Diebel. ki prireja predstave proti juniorji pa na Mariborski koči. Skupen start bo ob 8. uri zjutraj in vstopnini, dobiva dnevno mnogoštevilna pisma. Razne sekte mu ponu vodi k cilju po markirani poti na Ma- jajo duhovniška mesta, filmska podje- riborsko kočo. Številke tekmovalcev tja ga hočejo nastaviti, v Ameriko ga bodo siedeče: od 2 do 25 dame, 26 do vabijo na turnejo, mnogi pa prosijo 59 juniorji, 51 do 100 seniorji. Prija- za vsakovrstne nasvete, ker ga sma- ve, ki jih je razposlal prireditelj po- svetu ne jemlje vere v nadnaravne sile. Rngleški finančni procesi V Angliji se vršita ob velikem zanimanju javnosti dva zapuščinska procesa. V angleškem kanalu, blizu francoske obale je mali otok Jersey, ki ima iz starih časov posebne privilegije. Najvažnejše je to, da otok Jersey ne pozna in ne pripozna nobenih davkov. Na tem srečnem otoku je živel bogat podjetnik Houston. Mož je pred par meseci umrl ter zapustil svoji soprogi 7 milijonov funtov. Vdova se sedaj brani plačati zapuščinski davek v državho blagajno, češ da otok Jer-sey ne pozna davkov. Finančno ministrstvo je pa mnenja, da z domovinsko pristojnostjo rodbine Houston na otoku brez davkov ni vse v redu. Sam finančni minister Churchill se je začel pogajati z bogato vdovo, ki se je nazadnje dala pregovoriti, da odstopi državi ček na poldrugi milijon funtov in sicer ne kot davek, ampak kot dar. Za ceno tega »daru« je moral minister izdati vdovi pismeno potr-dib, da je oproščena vseh davkov. Ko je sedaj minister podarjen ček prezentiral banki, ga ta ni hotela honorirati. Minister je sedaj brez »daru«, davkov pa tudi ne more več terjati, ker je prebrisana žena izvabila prej omenjeno pismeno potrdilo. Druga senzacijonalna zadeva je tožba dvanajsterice angleških aristokratov proti kralju Juriju V. Prababica tožiteljev je koncem 18. stoletja umrla v blaznici in ker je bila nezakonski otrok, je njeno premoženje zapadlo angleški kroni. Tedanji kralj Jurij III. je za sebe pridržal 10 odstotkov premoženja, drugo je pa pre- ročni list in potomci tožijo sedaj za trajo za čudodelnika, ženske ga prosi- sameznih klubom, se morajo točno iz-jo za sliko in podpise.^ najdejo se pa polniti in poslati s prijavnino vred na tudi ljudje, ki ga preklinjajo in rotijo, naslov: dr. J. Orožen, Maribor, Gona j se ne norčuje iz čudežev in naj sposka 24 (Prva hrv. štedionica) do 4. II. do 12. ure; nadaljne prijave se izvršijo proti dvojni prijavnini na vseh treh točkah isti dan do 23. ure, in sicer jih na Klopnem vrhu spreje- , - ... . ma g. Babič, na Ruški koči g. Kušar, vrnitev nekdaj po^ pomoti kroni pre-. jn na Mariborski k°či £• dr. Orožen, puščenega premoženja. V tožbi se. prijavnina znaša 10 Din. za dijake 5 zahteva, naj sedanji kralj Jurij V. vr- precjsec}stvo tekme tvorijo funk-ne denar, katerega je uporabil nekdaj cjjonarj; jzsŠ, gg. univ. prof. dr. Je-njegov prednik Jurij III. V prvi in- senj<0 }n dr. Souvan, ki bodo predse-stanci je bila tožba sicer ze zavrnje-; kovali {UCy skakalnim tekmam, na kot zastarela, tozitelji so se pa pri- > Tekmovalci naj oddajo rezervno tožili in tako se vleče proces naprej. perjio, ki ga bodo rabili na cilju pri Mariborski koči, v zavitku z imenom v trgovini g. Majerja na Glavnem trgu, Tekmovalci med vožnjo ne smejo narediti brez smučk niti stopinje, sicer sledi diskvalifikacija. Ako si tekmovalec želi namazati smučke z voskom, oz. napraviti popravila, sme to narediti le menjaje, najprej sname eno smučko in ko je to zopet pritrdil, šele drugo. Ko doseže tekmovalec drugega na progi in ga hoče prehiteti, mora glasno zaklicati »smuk«. Ako se trikratnemu pozivu prednik ne odzove, je diskvalificiran. Umika se na desno in prehiteva na levo. Dotakniti se sosednega konkurenta ni dovolje- no! , .. . Pritožbe radi izida tekme, bodisi radi netočnega izpolnjevanja savez-nih tekmovalnih pravil ali iz kateregakoli drugega vzroka, se morajo vložiti takoj ali vsaj pred razdelitvijo nagrad pri predsedstvu vodstva tekme, Pritožba mora biti pismena ali pa se mora staviti na zapisnik ter mora bi .. . u 1 t*_- . nrlln. Skoro živ pokopan. V vasi Bratiči v Hercegovini se je pripetil te dni nenavaden slučaj, ki je vzbudil po vsem Mostarju in okolici veliko senzacijo. Jakob Nikic je nenadoma padel na cesti in izgledal kot mrlič, ki gaje zadel srčni mrtvoud. Zaman so ga polivali seljaki z vodo, da bi ga obudili k življenju. Odnesli so ga nato na njegov dom in položili na mrtvaški oder. Žena in domači so bridko plakali. Prijatelji so se že pričeli razgovarjati, kako ga bodo pokopali. Par ur pred pogrebom pa se je Nikič nenadoma zbudil iz nezavesti in se pričel v krsti premikati. Prestrašeni domačini so takoj poklicali zdravnika, ki je nudil dozdevnemu mrliču prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnico. — je zastopana in se bo kakih sedem ta-pustiTzapuščinskemu upravitelju.'Še- mošnjih moštev borilo za nasledstvo daj po stoletjih so pa ugotovili, da Urugvajcev. Podoba je torej, da ne prababica ni bila nezakonska in da so bodo imeli evropski nogometaši lah-bili njeni stariši sicer na tihem, a po-j kega posla z Američani in da bo pr-polnoma v redu poročeni v neki Ion-1 venstvo zopet splavalo preko luže donski cerkvi. Našel se je celo po- kakor lani. — ______ Katerih nogometašev ne bo v Amsterdam? Za prijavo k udeležbi pri nogometnem turnirju v Amsterdamu je sicer še dosti časa in je težko reči, katera narodnost*se ga bo vse udeležila.. —....... . . Jasneje pa se že kaže, katera moštva,' ti točno utemeljena: pritožbi je prilo-ki bi jih bilo v prvi vrsti pričakovati žiti Svoto. ki odgovarja dvojni pri-na olimpijado, topot ne bodo tekmo- javninl in ki se povrne, ako se ugodi vala za svetovno prvenstvo. So to: pritožbi. Na pozneje vložene pritožne Angleži, Danci, Norvežani, Poljaki,! se ne bo oziralo. _ Razsodisce mora Avstrijci, Madžari in Čehoslovaki! pritožbe takoj, najkasneje^ _pa Zato bo pa Južna Amerika temeljite- Kino Union Telafon 329 Kino Union V sredo, dne 1. februarja. NaJrazScoinel«! film od'obstoja klnomotografi Je I 1/ senci grobov*1 V (lavni vlogi: Bornard Itttikt. Velika ljubezenska d ama. Največji film Orijenta in I«dlje. 15.000 ljudi, 40 nagih bajader1 Se nevldena oprema >56 ft pred razdelitvijo nagrad razsoditi. sklepom razsodišča je dovoljen priziv na predsedstvo JZSS. Start se vrši za vse tri razrede ob 8. zjutraj. Na startu se morajo pokoravati tekmovalci odredbam starter-ja. Dovoljene so vse vrste smuči m poljubna oprema, prepovedane pa so vse umetne zavore. Tekmovalci prejmejo izžrebane vrstne številke, katere morajo vidno nositi, da je omogočena kontrola. Starter sklice 10 m-nut pred začetkom tekme vse tekmovalce ter jih razvrst za start Spuščanje se vrši v intervalu ene minute, posamič in z istega mesta. V trenutku, ko zapusti sekundni kazalec 60, zamahne starter z zastavico in na povelje »smuk« odpusti tekmovalca raz start: starter Šteje v opozorilo zadnje tri sekunde vpričo vsakega posameznega tekmovalca glasno. Ako starter smatra start za nepravilen, more poklicati tekmovalca nazaj, odpor ima za posledico diskvalifikacijo. Razen prijavljenih tekmovalcev se ne sme udeležiti tekme nihče. Ogled in training po markirani progi nista dovoljena. Za tekmovalce se ne smatrajo smučarji: 1. Ki so startali za denarna darila: 2. ki so za startanje prejeli materijalno odškodnino; 3. ki so svoja darila prodali; 4. ki so zaradi dobljenega darila dosegli mate-rijelne ugodnosti; 5. ki prejmejo mesto daril druge vrednostne ponudbe; 6. ki startajo na tekmi, pri kateri deluje totalizator; 7. ki so proti plačilu ali proti direktnim materijelnim vrednostnim poučevali smuški šport; 8. ki podučujejo smuški šport v službi pridobitnega podjetja in so se udeležili tekmovanj: 9. ki so vedoma tekmovali s poklicnim smučarjem, diskvalificiranim glasom točk 1—8 tega pa« ragrafa. Po skakalnih tekmah se bodo vršile smuške igre pod vodstvom g. ing. Rungaldier-a. Pristop imajo vsi navzoči smučarji. Nagrade bodo razdeljene po skakalni tekmi pred kočo, kjer se bodo razglašali tudi rezultati tekmovalcev, ____________ Sodniška sekcija (službeno!) sklicuje za petek 3. t. m. ob 18. sestanek vseh sodniških kandidatov pri Zamorcu. Udeležba je obvezna za gg.: Turina, Mariniča, Vesnaveria, Bizjaka. — ______ Jugoslavija:Avstrija. V pondeljek je JNS prejel službeno vabilo avstrijske nogometne zveze na revanžno tekmo, ki bi se odigrala 6. maja na Dunaju. Vabilo naglaša, da bo postavila Avstrija, četudi igra istega dne v Budimpešti proti Madžarski, proti nam takq moštvo, ki se bo zasluženo imenovalo reprezentanca Avstrije in ne bo v nobenem pogledu zaostajalo za moštvom v PeSti. JNS je vabilo Avstrije sprejel in bomo 6. maja potemtakem igrali na Dunaju z Avstrijo, v Beogradu pa z Rumunsko. Prvenstvo v dunajskem nogometu prvega razreda. Šele preteklo nedeljo so zaključili na Dunaju jesensko polovico prvenstvenih tekem. Vrst# red klubov prvega razreda je naslednji: 1. Admira z 21 točkami (dosegljivih 24), -- 2. Vienna (17), — 3. Wacker (17), 4. Rapid (16), — 5. Austria (14), — 6. Hertha (13), — 7. Slovan (12), — 8. F.A.C. (10), — 9. W.A.C. (9), — 10. Sportklub (9). — 11. Hakoah (8). 12. B.A.C. (7), — 13. Simmenng (3). Zaključek akademskih zimskih tekem. V nedeljo so zaključili v Cortini d’ Am-, pezzo mednarodne zimskošportne tekme, ki jih je priredila Confederation International des Etudians in so jih vodili laški fašisti. Pri smuškem skakanju se je plasiral kot prvi Norvežan Heiberg (47.50 m), pri umetnem drsanju pa je prvak Ceh inž. Jože Sliva, drugi Madžar Kleber in tretji Lah Bonfiglia. Tekme za svetovno prvenstvo v miznem tenisu v Stockholmu so pokazale naslednji izid: 1. Madžarska (T zmag), 2. Avstrija (7 zmag), 3. Anglija (7), 4. Lotiška (5), 5. Švedska (4), 6. Nemčija (3), 7. Češkoslovaška (2), 8. Wales (1), 9. Indija (brez zmage). Slovo Dempseva od boksa. Brzojavna poročila preko Londona javljajo, da je dal Dempsey ameriškem listom izjave, po katerih opušča na nasvet zdravnikov boksanje. Knockout zmaga Paollna. Vpričo 40.000 gledalcev je dosegel Paolino v Mexiko-City v tretji rundi s knockoutom prvenstvo latinske Amerike napram Romero Rojas-u (Cile). Samo radi omožltve. Služkinje in sobarice v Čikagu zahtevajo soglasno uvedbo osemurnega dela. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da hočejo biti zvečer proste, da se jim tako poveča možnost, da se poroče Drago Rosina, Maribor Vetrinjska ulica 26. TAFTALIN-SVILA ZA PLANINSKI PLES A Din 58'- se dobi pri J. TRPIN-u 1. februarja Belo-modra reduta 1. februarja Baterije za žepne svetlljke na debelo in drobno priporoča 227 Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ul. 26 Met, gradi za žimnice, prešlfe odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in dru >o perilo, pristno češko nlalno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini I. N. Šoštarič Maribor Aleksandrov« cost« 13. od 1. februarja nov spored. Komik Hugo Hugo in F. Steidler, ki govori iz trebuha. Najrazličnejše atrakcije. 15 minut neprestanega smeha. Na praznik 2. febr. in v nedeljo 5. febr. družinska predstava s koncertom. Začetek ob H16. url. 252 Prasne kupuje galanterijska trgovina Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.