Celje - skladišče STEKLA Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 12 Rogaška Slatina December 1984 Novoletno voščilo Delovno, uspešno in zadovoljno 1985! Vsem sodelavkam in sodelavcem Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole, vsem delovnim ljudem in občanom širom po Sloveniji in Jugoslaviji želimo delovno, uspešno in zadovoljno leto 1985! Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije Steklarne in Steklarske šole ter uredniški odbor »Steklarja« v________________■ ______________________J S Preberite! »Vrednost« informacij 2 Zgledi naj bi vlekli 2 Še prodornejši 3 Več kot trideset let na tržišču 6 Kadna peč - KP-1 9 Prenoviti ali zgraditi nov obrat družbene prebrane 10 Lepo so nas sprejeli 12 Ne ponavljamo napak drugih! 12 Zapomnite si! 13 V novembru 1750 delavcev 13 Slavko Lipuš 14 Marjan Gretič 14 Sporočite nam svoje naslovel* Negotov boj za prvo mesto 15 Doslej osem zmag 15 Nagradna križanka št. 122 16 OSRt INJA Nekaj misli o našem »Steklarju«... »Vrednost« informacij? Ko smo v Steklarski šoli razpravljali o poslovnih stroških, smo med drugim kritično spregovorili tudi o stroških za tiskanje »Steklarja«, ki že predstavljajo pomemben znesek, »vrednost« informacij pa pogosto ni enakovredna tem stroškom... Največji del krivde; za takšne razmere je, seveda, v nS^tšmih! Komaj kdaj najdemo čas, da napišemo sporočilo ali vprašanje z naščga delovnega področja, zato je urednik prisiljen objavljati tudi besedila, ki nimajo posebne vrednosti. Pomanjkanje pisnega materiala nadomešča tudi s fotografijami, zadnje čase čedalje bolj, četudi jih večina nima kakšne večje vrednosti (Mimogrede še to, da iz Steklarske šole še ni bila objavljena nobena fotografija!). Smatram pa, da bi morali fotografirati zaslužne delavce, jubilante pa uspešne izdelke in podobno, ne pa tisto, kar slučajno »pride« pred fotografski objektiv. Tudi s križanko si pomagamo, da ima glasilo dovolj strani, čeravno bi bila lahko samo na pol strani. V časopisu bi morali objavljati svoje prispevke predvsem tisti delavci, ki so po svoji delovni dolžnosti dolžni informirati ostale delavce. To je vetidarle ena med njihovimi nalogami! Direktor naj piše o problemih gospodarjenja, o razvojnih načrtih, o samoupravljanju in podobnem; tehnični vodja naj piše o proizvodnji; iz komerciale naj poročajo o trgovini; predsednik delavskega sveta naj bi poročal o sodelovanju delegatov v tem organu, enako tudi sekretar ZK in predsednik sindikata o delu organov odločanja v teh organizacijah. Tudi za poslovodje je dovolj tematike. Pisali naj bi tudi vsi tisti, ki se kakor koli zares zavzemajo za razvoj svoje delovne organizacije... Pri nas na šoli smo to določili s sklepov šolskega sveta! In končno, če morajo odgovorni delavci dopisovati v glasilo po svoji delovni dolžnosti, potem tudi predlagam, naj takih prispevkov ne bi več honorirali! v Nisem povšeih prepričan o tem, toda zdi se mi, :da se ceno posamezne izdaje »Steklarja« določa na osnovi števila strani, ki jih le-ta obsega. Zato priporočam, naj se obseg strani ravna po kakovosti prispevkov. In če se že zgodi, da ni zadosti primernih sestavkov za izdajo »normalnega« obsega, naj bi gradivo počakalo, pa naj bi izšla taka izdaja v naslednjem mesecu. Če ni dovolj kvalitetnih informacij, naj glasilo izide, ko jih bo! Mislim, da bi uredništvo moralo dati pobudo, kako naj delavci pišejo v svoje glasilo. Poleg obveznih informativnih sestavkov bi uredništvo z urednikom lahko sprožalo razna vprašanja in dileme, na katere bi naslovljenci morali odgovarjati. Zakaj v našem časopisu še nismo našli sestavka iz krajevne skupnosti, iz občine, od družbenopolitičnih organizacij? Postati moramo malo provokativni pa tudi kritični! Bojim se sicer, da bo urednik spet enako, kot je storil lansko leto, mene prvega »napadel«, češ da kritiziram, sem pa sam potreben kritike... Če bo to pripomoglo, da se bo odnos do našega glasila spremenil, sprejmem takšno kritiko! Da mislim resno, kar sem napisal, se odrekam honorarju za tale sestavek! LADO TKAVC, dipl. inž. Odgovor, ki naj ne bo odgovor! noq Zgledi naj bi vlekli Spoštovani Lado Tkavc, dipl. inž., in cenjeni bralci »Steklarja«! Ko sem v poznih nočnih urah skrbno prebiral sestavek »Vrednost informacij« direktorja Steklarske šole, so mi prsti kar sami segli po tipkovnici pisalnega stroja. Poldrugo desetletje spremljam po tem vašem časopisu delo rogaških steklarjev, ki delate v'Sfg-klarni in v Steklarski šoli. Kdajpakdaj tudi pridem v Rogaško, da se z urednikom in še s kom dogovorimo, kpkp »narediti« časopis berljiv, privlačen in vendarle ne predrag. Pomagam 1 pri njegovem nastajanju, ko ga je krmaril prijatelj Jovo Tišma, ko je uredniško štafetno palico za njim prevzel Zlatko Novak, in sodelujem sedaj z urednikom Francem Vehovarjem... Ne morebiti zaradi gmotnega interesa, zaradi kakovosti vašega »Steklarja« kljub preobremenjenosti z različnimi deli še vedno sodelujem. S prebiranjem rokopisov, urejanjem slikovnih prispevkov in sodelovanjem spremljam delovni, samoupravljalski in siceršnji družbeni utrip v obeh rogaških steklarskih kolektivih pa tudi delno življenjski utrip Rogaške z njeno okolico... Skoda, da predloži uredništvu malo dopisnikov tako ustvarjalne n kritične sestavke, kakšrnega je napisal za to izdajo »Steklarja« Lado Tkavc. V njem je pokazal na nekaj pomanjkljivosti ter hkrati sam pripomogel k njihovemu odpravljanju. Toda, poznavajoč vsebino stotine glasil organizacij združenega dela, ki jih je samo na Slovenskem kakšnih osemsto, bi piščevo kritičnost rad uravnovesil. Če bi bila tudi vsa druga glasila te vrste toliko informativna, z vsebino posegajoča v esencialna področja dela in gospodarjenja, kot je vaš »Steklar«, bi o obveščanju delavcev in o njihovi obveščenosti govorili drugače, kot se sicer govori. Komur je do informacij o tem, kako ste-klarji delate, v čem ste uspešni in v čem ne, kaj vpliva na uspešno prodajo steklenih izdelkov na tujem in doma, kako vplivati na manjšo porabo in na manjše stroške in še marsikaj, to lahko zve - če že ne drugače - če seže po »Steklarju« in ga skrbno prebere. Res pa je, da v njem prevladujejo informacije iz Steklarne, medtem ko je takih informacij iz Steklarske šole sorazmerno manj. O fotografijah vemo, da dobre s svojo govorico povedo v hipu veliko več, kot je mogoče opisati z besedami ...Če jih v »Steklarju« ni iz Steklarske šole, sta najbrž največ kar sami krivi na šoli, daje tako! Zakaj v zunajšolskih dejavnostih učencev šole, ki sicer bivajo v domu, ne bi razvili fotografskega krožka, saj bi njegovi člani zagotovo znali predlagati uredništvu kakovostne fotografije tudi iz Steklarske šole?! Glede dolžnosti, da tako imenovani O vodilni delavci po svoji delovni dolž- £ nosti dopisujejo v glasilo, bi z Ladom Tkavcem povsem soglašal. Iz samoupravnih normativnih aktov vsake organizacije združenega dela j c očitno, da je dolžnost zlasti teh kadrov obveščati sodelavce, kar je zanje pomembno. Marsikaj sicer vodilni in vodstveni delavci povedo sodelavcem, vendar ne vsem; povedo le tistim, s katerimi najtesneje sodelujejo. Prav gotovo pa je v njihovih tovrstnih informacijah veliko takega, kar je pomembno za vse člane delovnega kolektiva. In ker tega vsakomur ne morejo povedati, naj bi take svoje misli rajši napisali in jih predlagali uredništvu »Steklarja« v objavo... Pisec sestavka, ki je bil povod za tole pisanje, to že dela. Podobno ravna, na primer v Steklarski šoh, le še nekaj njegovih sodelavcev, zagotovo pa časopisa v tej vlogi ne Pa še res je! uporabljajo številni drugi, katerih dolžnost obveščati ni nič manjša! O pobudi uredništva naj bi delavcem svetovalo, kako naj pišejo v glasilo, pa velja spomniti na dva dogodka! Bila sta to dva seminarja o tem, kako dopisovati v »Steklarja«, toda - če me spomin ne vara - na njih vodilnih in vodstvenih delavcev ni bilo več, kot je prstov na roki!? Mar to pomeni, da vsi tisti, ki jih ni bilo, to veščino že dodobra obvladajo? Če je tako, potem torej prihaja do pomanjkanja kakovostnih informacij v obliki prispevkov za glasilo zgolj zaradi tega, ker so odgovorni za informacije neodgovorni, mar ne? Pa bodi dovolj! Sledim zgledu direktorja Steklarske šole Lada Tkavca in se kakršnemu koli honorarju za ta prispevek odpovedujem. Moram pa pripisati, da avtorski Še prodornejši Gospod Tom Molica, odgovorni uslužbenec za sodelovanje med Steklarno Rogaška in našo zastopniško firmo v ZDA »Miller-Rogaška Inc.«, je napol za šalo napol za res pred nekaj dnevi ob slovesu dejal: »Dan bi moral imeti šestintrideset ur, teden pa vsaj deset dni, da bi v Rogaški opravili vse, kar ste si zadali.« Nehote taka izjava sili k razmišljanju, ali je to obeležje današnjega časa v naši steklarni ali ne? Uvodna ugotovitev drži do te mere, da nam zmanjkuje za marsikaj in da so včasih dnevi in tedni pa tudi meseci prekratki za obilico nalog, kijih nalaga sprotno delo, gradnja ter vse več in več obiskov naših partnerjev. Naj gre za proizvedene kose ah za prodajo v dinarjih ah dolarjih, vedno je isto. kar nas neusmiljeno potiska nasproti našim planiranim pričakovanjem, ki si jih vedno bolj smelo postavljamo vse višje in višje. Časovno stisko teža pravilnih odločitev še povečuje, saj omahovanju in dvomom ne bi smelo biti prostora pri tako smelo začrtani razvojni poti in investicijah Steklarne. Spoštovati pravila igre! V mednarodnem prostoru, kamor smo letos še posebej usmerjali povečano aktivnost, smo že zdavnaj morah sprejeti pravila igre, ki so v tem svetu v veljavi. Proizvodno-tehnološko smo nared ih skoraj vse, da bi bili v bodoče enaki ah celo korak pred konkurenco, letos pa smo tudi na prodajnem področju nare-O dih prve večje korake ali »hitreje smo J se obrnili«, kot temu pravimo pri nas. »Ne moremo in ne moremo verjeti, kako Rogaška smelo napreduje«, so nam dehli v New Yorku komphmente naši stari partneiji. »Od obiska v februarju pa do ponovnega obiska jeseni je zrasla nova tovarna. Sedaj vam vedno bolj veijamemo, da bo tovarna prihodnje leto že obratovala. In če dodamo še to, da ste mimogrede zamenjali dve peči z novo kadno pečjo, lahko trdimo, da dobro veste, kaj hočete. Postajate pomembni.« John Miller in njegovi V sistemu strogega profesionalizma, kjer ne delijo komphmentov kar tja v en dan, so te podobne izjave pomenile podporo v moralnem smislu ob podpisu pogodbe z našim zastopnikom za tržišče ZDA. g. Johnom Millerjem, ki bo hkrati naš zastopnik in kupec ter distributer za skupno razviti program. O tej odločitvi smo že razpravljali v organih samoupravljanja, vendar ne bo odveč nekaj vtisov in predstavitev za vse člane našega kolektiva! Mr. John Miller, prvo ime v »Lead Crystal Business« največji profesionalec v branži, ki je kreiral in ustvaril Waterfordovo reputacijo v ZDA iz nez- honorarji v sestavi stroškov za izdajanje glasila niso najbolj upoštevanja vredna postavka. Upam, da bo to pisanje spodbudilo še koga, ki kakor koli sodeluje pri nastajanju »Steklarja«, da bo Tkavčeve in tele misli dopolnil. Za tiste, ki vseskozi »modro« molčijo in ki v »Steklarja« še nikdar niso nič napisali, pa si upam trditi, da bodo »modro« molčali tudi naprej. Biti gledalec na tribuni, je manj naporno, kot se truditi z usnjem na igrišču, če bi za prispodobo vzel v Rogaški sedaj tako popularen nogomet Veliko dobrega branja v »Steklarju« vam želim in zdravja ter mir v letu, ki pnhaja! DUŠAN REBOLJ, sodelavec uredništva natnega prometa v petdesetih letih pa krepko čez 100 milijonov dolarjev promet l (po maloprodajnih cenah) pred dobrima dvema letoma, je star 61 let. Zadnji, nekaj več kot dve leti, je delal pri Towleju, kjer je dvignil promet kristalnega brušenega stekla z nekaj milijonov dolarjev na 22 milijonov dolarjev. In naši načrti, predvsem pa pogodba ga obvezujejo, da bo naš promet že v prihodnjem letu porastel z 6 na 9 milijonov dolarjev, v letu 1986 na 12 mihjonov dolarjev, v petih pa na 15 milijonov dolarjev po nabavnih cenah, po maloprodajnih pa približno z 20 milijonov na več kot 50 mihjonov dolarjev. Zadnja številka je že tako visoka, da bo potrebno naši konkurenci odvzeti en del trga, za kar pa je nujen profesionalizem in prijemi, ki jih uporabljajo vsi najbolj znani proizvajalci na tržišču ZDA. Kot pravilo velja, če želi proizvajalec uspeh v prodaji v ZDA, da mora imeti za zastopnika Američana in to po možnosti čim boljšega profesionalca iz svoje branže. Ta pogoj smo izpolnili, seveda pa se dobri profesionalci navezujejo samo na tiste proizvajalce, pri katerih vidijo dober koncept, možnost za dovolj velike kapacitete in izrazno moč proizvodov ter zadostno poznavanje tržišča in branže kot celoto. Takoj po podpisu prvih pogodbenih aktov, s katerimi smo regulirah pravno plat našega odnosa ter pravice in dolžnosti partnerjev, smo se lotih temeljite analize obstoječega stanja in razvoja programa artiklov v različnih brusih. Firma Miller-Rogaška Inc., s sedežem na 225 Fifth Avenue v New Yor-ku, je imela v prvi fazi štiri redno zaposlene. Poleg tajnice še dva ožja sodelavca. Tom Molica je Yohnov pomočnik ali desna roka, odgovoren za razvoj artiklov, politiko cen, nabavo, prodajo. Je zelo dober poznavalec sektorske industrije; dobro pozna politiko proizvoda ter možnosti in sposobnosti konkurence tako na proizvodnem kot na prodajnem področju. Skupaj z našim desig-nom, z veliko pridnega dela designer-jev, priprave dela, pihanja pri peči in brušenja v vzorčnem oddelku brusil-nice je razvil kolekcijo, ki je bila predstavljena na tržnem tednu od 10.-16. novmebra v New Yorku. Drugi sodelavec je Richard Miller, sin lastnika firme, ki je zaenkrat zadolžen za prodajo. Tu je še tirnica Jane Anderson, ki je zvesta Johnova sopotnica vso njegovo kariero. Rezultati se že kažejo Ena izmed osnovnih važnih dejavnosti zastopnika je dobra obdelava trga. Takoj ob predstavitvi kolekcije so na tržnem tednu v vzorčni sobi sodelovali zastopniki, ki sicer potujejo po terenu, bil pa je primeren čas za njihovo predstavitev, ki so ga koristno izrabiti. Bilo jih je dvanajst. Prenovljena vzorčna soba (srednje velikosti) je bila zelo obiskana. Dogovijeni in opravljeni so biti sestanki z več kot devtdesetimi nnjvečjimi Department Storesi v ZDA. Če jemljemo Macy’s, ki ima pet večjih področij, na katerih ima trgovine (Macy’s New York, Bamberger’s New Yer-sey, Davison’s Atlanta, Macy’ California, Macy’ Midwest) kot enega kupca iz spiska več kot devetdeset trgovin, potem si lahko predstavljate povečanje klientele. Po vseh opravljenih obiskih smo zvedeti, da se le ena trgovina ni odločila za nakup našega novega sortimana. Rezultati prodaje so dobri. Prve dni decembra nas je obiskal G. Molica. Pričeti smo s proizvodnjo nalogov in to več 90 tisoč kosov svinčenega brušenega kristala kot rezultat tržnega tedna. Naknadna obdelava posameznih n^jvečjih kupcev, ki jih je obiskal John po tržnem tednu, pa bo znana pred koncem decembra. Naročila pa pridejo v poštev za proizvodnjo po januaiju prihodnje leto. Ugotovitev, da je kolekcija v redu izbrana, se nam poraja sama po sebi. Ob zadnjem obisku je razvoj artiklov obstal na 104. zaporedni številki artikla in že na 12 različnih brusih. Poleg sortimana kelihov in kozarcev ter velikega števila individualnih darilnih artiklov smo pričeti z razvojem elementov za namizne svetilke. Število pogodbenih zastopnikov, ki potujejo po tržišču, je naraslo na dvgj-set. Izbrani so najboljši v branži. Veliki so opustiti tako znana imena v industriji, kot so Sasaki, Mikasa, Wedg-wod, Waterford itd., da bi lahko prevzeti Rogaško. Pred odhodom na teren je John sklenil pogodbo za skladišče v New Jerseyu, od koder bo dobavljal manjše količine velikim in predvsem malim kupcem, ki nimajo nabavnih uradov za uvoz iz prekomorskih držav. Poleg vzorčne sobe v New Yorku je ustanovljena še vzorčna soba v Dallasu v Državi Texas in vzorčna soba v Los Angelesu, država California. Vzorčni sobi vodita še dva nanovo zaposlena. Z vzorčno sobo v Chicagu, ki bo formirana v sredini prihodnjega leta, bo pokrit celoten teritorij ZDA. Iz vseh teh potez veje profesionalizem, ki ničesar ne prepušča naključju. Med zadnjim obiskom so razviti tudi lepo in učinkovito darilno pakiranje, ki bo uporabljeno za celotno kolekcijo v pričetku prihodnjega leta. Veliko trgovin bo namenilo kolekciji dovolj in primernega prostora, tako na poticah trgovin kot v svojih propagandnih načrtih. Dve barvni v Bloo-mindalesovem katalogu v New Yorku sočasno, ko se bo pojavilo blago v trgovini, je lep uspeh in takih trgovin je veliko. Pohvale »Da bi proizvajalec iz Evrope požel tak obisk in uspeh, kot ste ga vi, bi moral porabiti vs^j milijon dolarjev za propagando v ZDA. Vam to ni bilo treba, ker ste se povezati z Milleijem«, mi je po vrnitvi iz ZDA povedal Milan Krstič, direktor nabavnega urada Macy’s v Beogradu. Verjetno je v vseh izjavah nekoliko ati vsaj kanček pretiravanja, je pa tudi veliko resnice. Bolj zmerni komentatorji so trdi- * ti, da so od Rogaške to pričakovati, I povedati pa so tudi to, da je kombiji nacija povezave najboljšega profe- ■ 'šionalca in zelo dobrega proizvajal- ■ ca uspešna ter da trdno verjamejo, ■ da bomo s skupnimi močmi posto- * riti image (imidž) o Rogaški na soti-! den nivo. Miller trdi, da mu bo uspelo Rogaško uveljaviti kot pojem v branži na tržišču ZDA. Le čas in trdo delo lahko trditev potrdita, zavzetost pa mora biti na obeh straneh, kar pomeni tudi več dela na naši strani. Vedno bolj postaja jasno, da brez povečanih naporov z naše strani ne bo takšnih rezultatov, kot jih pričakujemo. Intenzivno delo za razvoj novih programov v drugem polletju nam je poleg naše nove ameriške kolekcije prineslo še dve večji kolekciji. Ena je za Wedgwood, Anglija, druga pa za ameriškega kupca ONEIDO. Druga kolekcija rabi še precej lepotnih in funkcionalnih popravkov, da bo sprejemljiva za trg. Je pa opravljeno veliko delo. Včasih, ati bolje rečeno še pred nekaj leti, je bil razvoj nove serije kelihov in darilnik programa trd oreh, sedaj pa je to že skorgj vsakdanja stvar. Vse za razvoj V razvoj so vložena velika sred-I stva, saj je bilo od januaija do de- Koliko več takšnih zabojev bomo odpremili prihodnje leto na tuja tržišča, kot smo jih odpremili letos? foto Z. Novak cembra letos razvitih od skice prek vse priprave do pihanja in brušenja več kot 2.000 novih artiklov, ki so izbrušeni v več primerkih. In to število se povečuje! Večina vzorcev je bila namenjena zunanjemu trgu in nam zagotavlja normalen dotok nalogov, ter daje prednost pred konkurenco. Kolekcije so bile pripravljene za tiste kupce, s katerimi bomo sodelovali na daljše časovno obdobje in kjer vidimo določeno perspektivo. S tako razvojno aktivnostjo moramo nadaljevati, če želimo zagotoviti prodajo novih zmogljivosti. Več pozornosti bo treba dati razvoju novih artiklov tudi na domačem trgu, za kar smo do sedaj naredili premalo. Sedaj poteka v ZDA tudi testna prodaja pri dveh velikih firmah, katerima smo razvili serije in opravili prve dobave, da bi lahko testirali, ali bodo šle serije dobro v prodajo, da bi jih v prihodnjem letu prenesli na novo tehnologijo in pričeli proizvajati v večjih številkah, kot smo jih navajeni delati sednj. Dogovarjamo se še z dvema firmama in rezultati bodo znani že v januarju. Poleg prisotnosti na pogovorih v vzorčni sobi smo imeli sestanke tudi z vsemi partnerji, ki jih imamo v ZDA. Napovedi za prihodnje leto so različne. Trend poplave stekla se nadaljuje. Ponudba krepko presega povpraševanje, cene še naprej drsijo navzdol ali kažejo težnjo padanja. Veliko zmede so na trgu in pri končnem potrošniku naredili proizvajalci svinčenega brušenja kristala, ki imajo delno ali povsem av- tomatizirane postopke, velike proizvodne kapacitete in so z nižanjem cen prav razvrednotili to kategorijo blaga, saj v isti trgovini najdete lahko približno isti kozarec po zelo različnih cenah, ki se gibljejo od 4,99 ZDA dolarja za kos do 7,95, 12,95 pa 17,95 in celo več kot 20 dolarjev za približno isti kozarec. V taki zmedi potrošnik da veliko na ime odnosno blagovno znamko, ki mu jamči pravilen odnos kvalitete in cene. Tu pa si Rogaška šele utira pot. Partnerji, kot Allied Stores in Ma-cy’s, načrtujeta porast prometa z Rogaško v prihodnjem letu. The May Co. ima težave zaradi prevelikih zalog Gallie in bo promet nižji kot letos. Nekoliko so previsoke zaloge tudi pri Wedgwoodu. Po nekaj mesečnem premoru bodo naročila za proizvod ryo in dobave v prihodnjem letu dana v tem tednu, saj nas ponovno obišče naš dolgoletni sodelavec g. Dick Tellier. Pri Wedgwoodu napovedujejo nekoliko nižji promet, ki pa se bo še vedno gibal okrog poldrugega milijona dolarjev po nakupnih cenah. Pri Gorhamu pa načrtujejo porast. Še bi lahko našteval, vendar je skupna ocena približno takšna, da dobrim in organiziranim proizvajalcem nudi dobre možnosti, le izkoristiti jih je potrebno. Pri vsem ne smemo pozabiti najosnovnejših pravil: blago mora biti dobre kvalitete, J izdelano po konkurenčni ceni, pra-I vočasno odposlano v primerni em-I balaži, da se bo prodajalo tako in H takrat, ko so to njegovi kupci plani- ■ rali. Izgovori pri tako veliki ponud- ■ bi, kot je danes prisotna, postanejo j hitro jalovi in resne partnerje vse ■ manj zanimajo. Pravila igre so stro-• ga: napake se kaznuje: posledice so 5 znane. Brez posledic verjetno ne bo šlo, če govorimo o kristalinu in gladkem kristalu. Skoraj vse leto zamujamo z dobavami, ker povpraševanje krepko presega naše možnosti, kljub temu da smo skoraj prenehali proizvajati ti dve kategoriji za domači trg. Do večjih odpovedi ni prišlo zaradi tega, ker so vsi predstavili skromnejše projekcije in naročili nato precej večje količine, kot smo jim potrdili. Tudi za prihodnje leto bo povpraševanje večje od možnosti dobav, nevšečnostim pa se lahko izognemo s pazljivim planiranjem in s sprotnim potrje-vanjem nalogov. Amerika je zastavljena dobro, aktivnost glede sprotnega dela je solidna, tako na tem trgu ni bojazni za sprotna naročila. Veliko dela pa nas čaka na ostalih tržiščih. Zastopniki, ki so aktivni in imamo z njimi pokrita nekatera tržišča, kot so Švedska firma Hemix in g. Olaf Farding, Francija - firma Remy in g. Watzky, Italija - g. Salvato-re Trecarinchi, delajo solidno. Takoj ob pričetku prihodnjega leta se bomo skupaj morali lotiti svinčenega brušenega kristala, kar pa ne bo lahka tema, še posebej težavna bo pot v Franciji in Nemčiji, kjer je lastna proizvodnja zelo razvita in hudo konkurenčna. Z Wedgwoodom imamo neko osnovo za delo v United Kingdomu (Združenem kraljestvu ali Angliji). Pri Wedgwoodu se poleg kupoprodajnega odnosa, zanimajo tudi za zastopstvo. Bolj načrtno in sistematsko se bo treba lotiti ZR Nemčije in Japonske ter Avstralije. Tudi s Sovjetsko zvezo bomo poskušali obnoviti odnos z Raz-noexportom iz Moskve. Za našo prihodnost se nam ni treba bati, če? Čisto gotovo je, kar vedno drži pri osvajanju teh trgov: da se bomo morali prilagoditi njihovim posebnostim • in sprejeti pravila, ki vladajo na teh trgih, pa naj bo konkurenca še tako huda. Na Zahodu pravijo, da je samo ena alternativa: treba je preživeti in to tako, da bomo sebi in prihodnjim rodovom zagotovili obstoj. Pravjjo, da tudi najboljša tehnologija ne pomeni veliko, če za njo ne stojijo zagnani ljudje, ki jim ni žal časa (tudi zasebnega) in naporov za svojo prihodnost. Prepričan sem, da tako spoznanje vse bolj prodira tudi v naš kolektiv! Če ste prepričani tudi vi, se vam prihodnosti ni potrebno bati! Prva zunanja urejevalna dela že kažejo, da se investicijska gradbena dela v Steklarni končujejo - foto Z. Novak FRANC JANKOVIČ Razstavna prodaja firm May Co. in Macys Več kot trideset let na tržišču ZDA Kot vsako leto je tudi letos ameriška firma May organizirala razstavno prodajo, ki pa se ji je letos pridružila še firma Macy’S. Razstavna prodaja je bila skupaj z našo steklarno, da bi s propagando povečali prodajo Gallie in ostalih vzporednih serij, kot so Elizabeth. Portorose, Ilirija in Lara. Na razstavno prodajo sva odpotovala s Karlijem Holeškom 25. oktobra do New Yorka, od koder sva potem odle-tala do Atlante (Georgia). Na letališču naju je pričakal Mr. Tom Kerins, ki je bil zadolžen za prodajno razstavo. Na- SAVE ON OUR ENTIRE GALLIA FINE CRYSTAL COLLECTION SOa. Golila, wtlhod o tfouol oc r most popito crystel tiemwORS. 'w your choce 1600 M ich and #6Qor*y twndctafteö trom fucnoce te fr-ish. Gasüa od* Euto-cecn somcnce $o yoyr table Choose go»*:-: vrhe, sau-cer Champagne flde. nock tx$?xiy. highboil or dtxibte oici foshkned. Reg '//.00, $aie *»6.00. OoMkA &g. 12.00-0000) will oe on šale tet 9.00-60.00 VVe Show: 'ul: tead crystd carote. »g klarne gradnja pripadajočega objekta za družbeno prehrano steklarjev negospodarska investicija! Človeka boli, ko delavec v turizmu lahko nadomešča med delom porabljeno energijo v obratu za družbeno prehrano, v katerega sme investirati, steklar, ki dela v najmanj enako težkih, če ne celo težjih razmerah, pa tega za nadomeščanje porabljene energije tako ne sme in se mora »znajti«, kakor ve in zna! In pri tem oba ustvarjata devize!? Znajti pa se bodo naši delavci morali na nek način, saj bo kar naenkrat v steklarni 500 delavcev več. Najpozneje do konca junija 1985! Časa ni veliko; nekaj več kot pol leta ga je. Zato bo treba pohiteti s finančno konstrukcijo, idejni načrti so v začetni fazi, pa tudi graditelj bo potreboval določen čas. Zato bo nujna polna zavzetost vseh dejavnikov - od vodstva kolektiva, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in slehernega člana kolektiva do širše družbene skupnosti, če hočemo zamujeno nadoknaditi. Kaj je ugotovil sanitarni inšpektor? Najbolj občutimo naraščanje števila zaposlenih v Steklarni prav v tozdu Delavska restavracija. Število obrokov se je v novembru povzpelo že na 1.250 dnevno, kakšen dan pa jih je treba pripraviti in razdeliti tudi več. To nam, seveda, povzroča težave, saj so bili kuhinjski prostori in jedilni prostori zgrajeni že pred dvajsetimi leti za pripravljanje in razdeljevanje tristo malic. Štirikratno povečanje obsega dela od prvotnega zahteva sedaj v tozdu večizmensko malico (štiri izmene dopoldne in popoldne), vendar tudi to v celoti ne zadošča za normalne pripravljalne in razdeljevalne razmere. Naj ima človek tudi pri jedi mir, tega pri nas ni mogoče uresničiti. Zato je precej delavcev, ki prihajajo na topli obrok le občasno, sicer pa se odločajo za hladno malico, kakor je bilo v Steklarni v navadi pred dvajsetimi leti, predno smo se odločili za uvedbo organizirane in tople prehrane med delom. Res je sicer, da so bili pred dvajsetimi leti takratni prostori naše restavracije s kuhinjo dovolj veliki in lepi in da jim daleč naokrog ni bilo para. Toda, leta so opravila svoje. V to dejavnost smo malo vlagali, ker so bile vseskozi potrebe neposredne proizvodnje tako velike, da ni bilo denarja za širjenje obrata za družbeno prehrano. Tako je sedaj napočil čas, ko moramo neizogibno ukrepati. Pa ne zaradi drugih ampak zaradi nas samih, da ob urejenih in boljših delovnih razmerah v proizvodnji tudi vsakdanji topli obrok pripravljamo in zauživamo v urejenih in primernih pogojih! Da je to res skrajni čas, je potrdil j tudi nedavni obisk občinskega sa-I nitarnega inšpektorja. Njegove naj-I pomembnejše ugotovitve so, da ■ kuhinjski prostori s spremljajočimi ■ objekti glede na število obrokov, ki ■ jih sedaj pripravljamo v obratu, ne j ustrežejo niti najmanjšim tehni- 5 čnim zahtevam. In kaj to pomeni v praksi? Da je mogoče v vsakem trenutku prepovedati pripravljanje in razdeljevanje hrane v takšnih prostorih. To se sicer še ni zgodilo, toda le po uvidevnosti uradne osebe, ki zaenkrat še upošteva naša prizadevanja za poostreno higieno ter dosedanja naša prizadevanja in odločenost, da v najkrajšem možnem času razmere spremenimo (prenovitev ali nova gradnja), takoj zamenjamo delovne pulte (zaradi dotrajanosti), prepleskamo zidove (delno vsak mesec) itn. Za lažje razumevanje naj naštejem samo nekaj primerov, kaj ne ustreza minimalnim sanitarno-tehničnim pogojem! • Kuhinjski prostori so po kvadraturi za enkrat premajhni. S V istem prostoru pripravljamo živila in zelenjavo ter dokončujemo hrano. • Razdelilni‘pult je premajhen in razdeljevanje hrane ter vračanje uporabljene posode ni ločeno. • Posodo pomivamo v istem prostoru, lyer pripravljamo hrano. • Škladiščni prostori so premajhni in jih ne moremo uporabljati za razvrščanje živil. • Garderobe in garderobnih omar praktično ni (sedaj so štiri enodelne, medtem ko bi jih moralo biti po predpisih dvajset). • V jedilnici pride šest delavcev na en sedež. In še bi lahko naštevali, vendar menim, da je že nešteto dovolj, saj se s temi težavami in z drugimi ubadamo vsak delovni dan. Strpni bomo morali biti! Po mnenju strokovnjakov, ki so zadolženi za ocenjevanje neoporečnosti živil, pripravljanje hrane in prostorov, v katerih se hrano pripravlja, je nesprejemljiva možnost, da bi v objektu med njegovo prenovitvijo pripravljali hrano in jo razdeljevali, četudi je predvidena dograditev novega dela praktično ločena od sedanjega. Zato je pred nami problem, kako tisti čas pripravljati hrano in kako jo razdeljevati. Vprašanje ostaja aktualno tudi v primeru, da izberemo za obrat družbene prehrane nov prostor, ker nam tega hudo primanjkuje. Na spodnjem delu, v podaljšku novih brusilnic proti cesti v Steklarsko šolo, je sicer dovolj prostora za postavitev kuhinje in jedilnice, podobno tudi tam, Kjer je sedaj šotor, toda če upoštevamo nadaljnji razvoj steklarne, ta dva prostora niste primerna. Zato nam ostaja le še sedanji prostor, če bi obrat za družbeno prehrano razširili proti potoku ali proti sredini parka. Naša odločitev za prenovitev ali novo gradnjo obrate za družbeno prehrano pomeni v vsakem primeru določene težave. Tisti čas, ko bomo prenavljali ali gradili, moramo zagotavljati to- Pogled na proizvodno in skladiščno halo ter regulirani potok - foto Z. Novak pli obrok med delom, rešitev pa bomo iskali v danih okoliščinah in možnostih, to je v začasni preureditvi izpraznjene brusilnice v jedilnico ali kakšnega prostora v novih zgrajenih objektih. Jedilnica sama pa je manjši problem ob večjega, to je kuhinje oziroma pripravljanja hrane, kjer začasnost urejanja ni rešitev. Zato bomo morali iskati za tisti čas primernega pripravljalna hrane v Zdravilišču Rogaška Slatina ali v Ingradu ter dovažati hrano v naše razdeljevalnice. Takšna ali drugačna rešitev bo zahtevala dodatne napore vseh članov kolektiva. Tistih, ki bodo hrano pripravljali in razdeljevali, in tistih, ki jo bodo zauživali. Da prebrodimo nastali problem, J se splača potruditi in potrpeti, da I bomo potem jutri jedli v mnogo I boljših prostorih. In prav to je bil Pripravniki v Dekorjevi brusilnici : I3llffi Lepo so nas sprejeli V ponedeljek, 3. septembra, smo prvič prišli na »šiht«. Sicer to ni bil pravi nastop v službo, kajti šest mesecev imamo še pripravniško dobo. Toda za nas je le bilo vse nekaj drugače in na novo; drugače je bilo kot na praksi, ko smo bili še učenci. Dva meseca sta minila od tistega dne, ko smo s strahom sedli za stroje in prvič »zares« pritisnili na brus. Najprej smo delali počasi in previdno, pa so se vseeno pojavljale napake. Le počasi smo jih odpravljali in jih še odpravljamo. Nekateri so se nam zaradi tega smejali, nekateri pa so nam pokazali, kako naj delamo, da bomo lahko delali čim lažje in naredili čim več kakovostnih izdelkov. Sčasoma smo se navadili in ob pomoči sodelavcev smo počasi lezli in še lezemo za njimi. Najprej smo normo dosegli le sedemdesetodstotno ali še manj. Če pa smo normo dosegli, je bil za nas še pravi praznik. Sodelavci so nas lepo sprejeli. Vedno nam pomagajo z nasveti. Nikomur ni bilo težko sesti za stroj in nam pokazati za nas novo prvino. Zaupali so nam tudi obdelovalnike in vso ostalo družbeno lastnino, s katero razpolaga brusilnica Dekor. Dobro smo se ujeli in se spoprijeli tudi z bolečinami, vodo, utrujenostjo, s procenti... V začetku so nas zelo bolele roke, pa hrbtenica. Sedaj smo se temu privadili in bolečine čutimo le ob bolj napornem delu. Ni nam več veliko ostalo tujega v tem okolju... Zelo smo bili presenečeni nad zelo Požarna varnost v steklarni ■ razlog, da sem se nekoliko širše raz- ■ pisal v tem sestavku. Prav vvsi v J steklarni bi morah kar najbolj g ustvarjalno iskati najprimernejšo I rešitev, da se prehrambne zagate g rešimo. Izbor primerne finančne ■ konstrukcije za pokritje prenovi- ■ tvene ah nove gradbene naložbe bo ■ zahtevna naloga! VALTER JORDAN dobro organiziranimi družbenopolitičnimi organizacijami in raznimi komisijami ter nad dobro vpeljanim nagrajevanjem po delu. Tudi mi smo že bili nagrajeni po dosežkih in učinkih svojega dela. Sedaj dosegamo tudi boljše delovne rezultate, kar kaže doseganje normativov v večjem obsegu. Neu navedem, kakšno povprečje normativa smo dosegah: v septembru in oktobru (v oklepajih!): B. Čeraj 104% (112%), M. Kunej 85% (94%), A. Požeg 95% (107%), F. Valenčak 108% (114%), E. Zakošek 96% (97%), D. Rupret 100% (106%). Še štirje meseci pripravništva so pred nami in še strokovni izpit, potem pa bomo sedh za stroje kot pravi delavci - steklobrusilci. DARKO RUPRET Ne ponavljajmo napak drugih! V zadnjih letih in zlasti lansko leto ter letos stopa vse bolj v ospredje našega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja vprašanje, kako uresničevati dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Pri tem bi lahko rekli, da je tudi skrb za požarno varnost pomemben dejavnik pri uresničevanju ciljev zastavljene stabilizacije. • V našem delovnem okolju in na naših delovnih mestih pa vse premalo upoštevamo potrebo, da je nujno požarno varnost izboljševati. Da je res tako, navajam samo nekaj primerov napak, ki jih delamo kar vsak dan! Kadimo na požarno nevarnih mestih, dostope do gasilnih naprav imamo založene, požarnovEU-nostne poti so neprehodne, nepravilno ravnamo z vnetljivimi tekočinami; kuhamo kavo na delovnih mestih (v steklsimi je po najnovejših podatkih kar več kot 80 različnih kuhEihukov za kavo). Napake bi lahko še naštevEil, ssg jih vidimo vsak dsm, žal pa kaj malo storimo, da bi jih odpravili, čeprav slišimo in vidimo skorsu vsEik dan po sredstvih javnega obveščanja o požarih, požarnih škodEth in njihovih posledicah. Za primer navajam le nekaj požarov, po-žEirnih škod in vzrokov v zadnjih dveh mesecih. Požstr v Tovarni papirja Sladki vrh s škodo več kot 30 milijard starih dinarjev, ki gaje povzročil neprevidni vEtrilec. Požar v Tovarni avtomobilov MEiribor-Tovarna železniških vozil in toplotne tehnike s škodo 30 milijard starih dinarjev, ki ga je povzročil neu-gasnjen kuhalnik. Požar v delavnicah Zasavskih premogovnikov v Hrastniku s škodo kakšnih 50 milijonov stEirih dinarjev, ki ga je povzročil neprevidni varilec. Eksplozija in požar v rafineriji Sisak z veliko gmotno škodo in petimi mrtvimi osebami zaradi malomarnosti. Eksplozija gospodinjskega plina (butEm-propan) v bližini Nove Gorice s tremi mrtvimi in do tsil porušeno hišo ter šestimi poškodovanimi sosednjimi hišami. Upam, da bo ob branju teh vrstic marsikdo pomislil, kako bi ravnal, da se kaj podobnega ne zgodi na pjego-vem delovnem mestu Eili v njegovem stanovEinju oziroma v njegovi hiši. Srečno 1985. leto vam želimo gasilci Steklarne! VINKO PLAVČAK Pravilnik o znakih za alarmiranje Zapomnite si! Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpisuje na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi naslednji pravilnik o znakih za alarmiranje: 1. Ta pravilnik predpisuje znake za alarmiranje prebivalstva ob splošni javni mobilizaciji in ob nevarnosti, in sicer: • za Izvajanje splošne javne mobilizacije (splošna javna mobilizacija): • za nevarnost napada Iz zraka (zračna nevarnost): • za nevarnost uporabe radlacijsko-blološko-kemičnlh bojnih sredstev (radlacljsko-biološko-kemična nevarnost); • za nevarnost požara (požarna nevarnost); • za nevarnost naravnih in drugih nesreč (poplave, snežni in zemeljski plazovi, nesreče v rudnikih, proizvodnih obratih, hujše prometne nesreče In drugo) - (nevarnost naravnih nesreč); S konec napovedane nevarnosti (konec nevarnosti). 2. Znaki za alarmiranje so signali, ki jih ob splošni javni mobilizaciji in ob posameznih vrstah nevarnosti oddajo sirene takole • za splošno javno mobilizacijo opozarja zavijajoči zvok s prekinitvami, ki traja tri minute (12 zavijajočih zvokov po 10 sekund in med njimi 11 prekinitev po 5 sekund). V prvih šestih urah splošne javne mobilizacije se signal ponovi večkrat • na zračno nevarnost opozarja nepretrgan zavijajoč zvok, ki traja 60 sekund; Kadrovske zanimivosti • na radiacljsko-blološko-kemično nevarnost opozarja zavijajoč zvok s prekinitvami, ki traja 90 sekund (trije zavijajoči zvoki po 20 sekund in med njimi dve prekinitvi po 15 sekund); • na požarno nevarnost opozarja enoličen zvok s prekinitvami, ki traja 90 sekund (trije enolični zvoki po 20 sekund in med njimi dve prekinitvi po 15 sekund); • na nevarnost naravnih nesreč opozarja kombinacija enoličnega in zavijajočega zvoka, ki traja 60 sekund (dva enolična zvoka po 20 sekund in med njima en zavijajoči zvok, ki traja 20 sekund); • konec nevarnosti objavi enoličen zvok, ki traja 60 sekund; Priloga z grafičnim prikazom signalov je objavljena skupaj s tem pravilnikom In je njegov sestavni del. 3. Znaki za alarmiranje so enotni za vso Socialistično federativno republiko Jugoslavijo; prebivalstvo je treba pravočasno seznaniti z njimi. Prebivalstvo se seznanja z znaki za alarmiranje tako, kot določijo pristojni organi v republikah In avtonomnih pokrajinah. (4------------------------------—i-------------------------------»i SPLOŠMA. JAVUA. 1KA/UZAČJJA šoti» IftAČNA LlEVAJtNOST lat ds, \4Stls K--------------- lati s : IžotZs I UllAOJSKD-tJOL^O^tEUiaU. NSVABNOST fiat ti Už2* fiati* floti* Sotle PCZAMIA. KIEVA.UJOST jicdls "tlo±£š Ito±l& KIEV4J2NOST IMJU.VMU UEStEČ 3 6otis IUMBC. AICVAJU/Osn V novembru 1750 delavcev V novembru je bilo zaposlenih v naši steklarni 1.750 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 460, v tozdu Dodelava 186, v tozdu Kristal 427, v tozdu Dekor 185, v tozdu Servisne dejavnosti 81, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše staklo 12, v tozdu Dalmacija kristal 104, v tozdu Tehnokristal 81 in v delovni skupnosti skupnih služb 192. Med nas je prišlo 27 novih delavcev, zapustilo pa nas je 21 delavcev. Prišli V novembru so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za ključav-ničaije: Zvonko Černec, Bojan Horvat, Franc Jugo var, RafaelMatko, Branko Poredski in Danilo Škrabi; za kro-gličaija Jože Cajzek; za odnašalce: Darko Čuček, Ignacij Kropeč, Roman Močnik, Drago Pernjek, Damir Pe-trek, Damir Stiplošek, Bogdan Špoljar in Ivan Žučko; za talilca stekla Janko Berk; v tozd Dodelava za brisalke stekla: Marija Cerovski, Irena Debelak, Cvetka Janžek, Vesna Kolarec, Maja Kovačič, Karolina Mahne, Marija Oblak, Sonja Šimek in Anita Živi-čnjak; za vodjo vezalnica pa je bila premeščena iz tozda Dodelava Berta Jutriša; v tozd Kristal za steklobrusil-ca I Ivan Horvat ter v tozd Dekor za steklobrusilca VI. delovnega področja Franc Černelč. Vsem novim članom kolektiva želimo, da bi bili uspešni pri delu in da bi se dobro razumeli s sodelavci! Odšli V novembru so zapustili steklarno naslednji delavci: iz tozda Osnovna izdelava krogličar Cvetko Dimeč, ki je bil izključen, odnašalca Albert Osre-čki, ki se je starostno upokojil, in Vlado Vincelj zaradi odhoda v JLA, ter Upokojila sta se... Slavko Lipuš Če bi našteli vse kilometre, ki jih je prevozil Slavko Lipuš v vseh letih svoje šoferske kariere,, bi se nam pred očmi pokazala številka, ki bi ji stežka veijeli. Med vožnjami se dogaja šoferjem marsikaj; šoferjevo življenje ni lahko. Toda, kakor pravi Slavko, se človek vsega privadi, pa j4 zato potem, ko je treba poklic opustiti, človeku težko pri srcu. Tudi šoferji so ljudje posebnih navad in ljubijo svoj poklic. Za našega Slavka pravijo, da se spozna na svojega donedavnega »konjička« - avtomobil, seveda, do slehernega vijaka. Takšen je naš Slavko, ki je poleg svojega šoferskega dela opravljal še naloge vodje avtoparka. Svoje delo je opravljal zanesljivo in vestno, četudi je bilo težko. Slavko in žena, ki se je tudi pred nedavnim upokojila, živita v prijetnem domu. Kakor sta povedala, sta se najbolj bala, da jima bo po upokojitvi doma golgčas, vendar sodita sedaj drugače. Časa jima kar nekako primanjkuje, ker je doma vedno dovolj dela. Slavku želimo, da bi zdrav čim dlje užival sadove svojega dela v krogu svojih dragih. In, da bi se še kgj oglasil v Steklarni! B. F. pomočnik Ivan Zagorščak zaradi odhoda v JLA; iz tozda Dodelava brusilec III v grobi brusilnici Rudi Poš zaradi izključitve, izdelovalec kartonažne embalaže Bojan Vošinek zaradi odhoda v JLA, mojster stekloslikar Zvonko Podkoristnik in vodja vezalnice Avguština Kunštek zaradi starostne upokojitve ter zataljevalka robov Josipa Berk zaradi invalidske upokojitve; iz tozda Kristal delovodja Dragoslav Aleksič zaradi starostne upokojitve ter pomočnika II Marta Kramar po odpovedi in Igor Štraus zaradi odhoda v JLA; iz tozda Dekor označevalka stekla II Zdenka Kladuše zaradi odhoda v JLA in steklobrusilec I. delovnega področja Jožef Jazbec zaradi odhoda v JLA; iz tozda Servisne dejavnosti pripravnik Janko Šipac zaradi odhoda v JLA; iz delovne skupnosti skupnih služb čuvaj Mirko Žerjav zaradi predčasne upokojitve. Rodili so se V novembru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Dunja Špiljak, Paulinina in Dubravkova hči; Dejan Lovrenčak, Jožetov sin; Marinka Pod-hraški, Josipinina hči; Andrej Beza-movski, Bernardin sin. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče, staršem pa za veseli dogodek čestitamo! Poročila se je v novembru se je poročila Viktorija Beg - poročena Lončarič. Mladoporočenki čestitamo in ji želimo mnogo lepega na novi življenjski poti! ZDENKA SITER Marjan Gretič V juliju letos seje upokojil in poslovil od sodelavcev Marjan Gretič, vodja priprave zmesi do zgraditve nove zme-sarne. Seveda pa ta dogodek ni bil slovo v pravem pomenu besede, saj je to pomenilo le slovo od dvajsetletnega ustvarjalnega dela v Steklarni, sicer pa je bil to le trenutek, v katerem smo si segli v roke in si retiki »Nasvidenje!« Marjan se je rodil 22. marca 1927 v Purkovcu. Ko seje leta 1956 preselil v Rogaško Slatino, se je najprej zaposlil v Umetnem kamnu, 12. decembra 1963 pa se je zaposlil v Steklarni »Boris Kidrič« in ostal zvest našemu kolektivu do upokojitve. Najprej je delal pri pripravi zmesi, kot priden delavec pa je postal vodja priprave zmesi in to delo opravljal, dokler nismo zgradili avtomatske zmesarne. Šofer Slavko Lipuš je odšel v zasluženi pokoj Naš sodelavec, ki sedaj že uživa zasluženi pokoj, sodi v tisto povojno generacijo delavcev, ki se niso ustrašili velikih in težkih nalog, ki so znali in uspeli prijeti za sleherno delo. To, daje vztrajal v našem kolektivu tudi takrat, ko smo se spopadli z velikimi težavami, dokazuje njegovo zvestobo Steklarni! Kako marljiv je Marjan, kaže njegova lepa domačija na Brestovcu, kjer živi in gospodari. Sedaj, ko uživa sadove svojega dela, je srečen tudi zato, ker se lahko z vso ljubeznijo predaja svojemu konjičku - čebelarjenju. Tudi naša želja je, da bi bil Marjan Gretič še naprej zdrav in da bi še dolgo užival zasluženi pokoj. Veseli pa bomo, če se bo še oglasil pri nas! SODELAVCI Upokojil seje vodja priprave zmesi Marjan Gretič Pozdravi vojakov Sporočite nam svoje naslove Spet se je nabralo nekaj prispevkov oziroma pozdravi naših sodelavcev, ki služijo vojaški rok Jože Stojnšek nam pošilja pozdrave iz Kikinde. Želi, da bi letos kar najbolje poslovali in izpolnili vse zastavljene načrte. Prosi, naj mu pošljemo časopis »Steklar« in posebej pozdravlja sodelavce IV. peči. »Na začetku mojega pisma vse delavce Steklarne prav lepo pozdravljam,« piše vojak Franc Strašek, nekdaj brusilec v Goriškovi brigadi. Vsem želi vesele praznike, obenem pa prosi, naj mu pošiljamo »Steklarja«. Pa še pismo Ivana Zagorščaka: »Najprej prejmite prav lepe pozdrave od vojaka Ivana Zagorščaka iz Sombo-ra. Istočasno vse najlepše za praznike. Rečem lahko, da je tukaj v Somboru kar v redu. Čas mi hitro mineva. Prosim vas, da mi napišete, kako je kaj v Rogaški. O vojski vam nimam kaj napisati; povem vam lahko, da je precej hladno, večkrat tudi dežuje, zato je malo težje. Prosim, da mi pošiljate Steklarja, da bom imel v prostem času kaj brati... Še enkrat vas lepo pozdravljam in napišite mi vsaj eno pismo!« Prispele so tudi tri razglednice s pozdravi in najboljšimi željami za prihodnost izpod peres Marjana Boršiča iz Šibenika, Damirja Korbarja iz Kičeva in Janka Šipca iz Osijeka. Vsi trije prosijo, naj jim pošiljamo »Steklarja«. Uredništvo časopisa se zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so v JLA, za pozdrave z željo, da bi se še večkrat oglasili s kakšno razglednico ali s kakšnim pismom. Obenem vam vsem čestitamo za minuli 22. december - dan JLA. In, seveda, vso srečo v letu 1985. Tistim, ki ste, nam sporočili svoje vojne pošte, bomo časopis »Steklar« zanesljivo pošiljali! UREDNIŠTVO Steklarji uspešni v občinskih delavskih športnih igrah Doslej osem zmag Steklarna »Boris Kidrič« še naprej uspešno sodeluje v občinskih delavskih športnih igrah, saj je v drugem delu v košarki osvojila 1. mesto med ženskami in 3. med moškimi ter v rokometu 1. mesto med ženskami ter 4. mesto med moškimi Steklarna je sodelovala tudi na jesenskem krosu pri OŠ Mestinje, v katerem so bili zastopniki našega kolektiva v ženski in moški konkurenci prvi ter se s tem uvrstili na republiško tekmovanje v Litiji. Tako je za leto 1984 ostalo po programu le še tekmovanje v plavanju in v odbojki v obeh konkurencah. Do sedaj je Steklarna osvojila naslednja mesta v posameznih panogah: Iz prikazanih rezultatov vidimo, da smo osvojili že toliko prvih mest, da nam bo to verjetno zadoščalo za zmago v občinskih delavskih športnih igrah leta 1984. Panoge Dosežene uvrstitve - mesto Moški ženske Šah prvo četrto Namizni tenis četrto prvo Streljanje Mali drugo prvo nogomet osmo Ribolov prvo Balinanje dmgo Tenis drugo Kros prvo prvo Košarka tretje prvo Rokomet četrto prvo Pohvale je vredno to, da smo se udeležili vseh tekmovanj, kar prejšnja leta ni bilo! Medtozdovska tekmovanja v streljanju, šahu in pikadu Negotov ivola za prvo mesto Komisija za šport in rekreacijo Steklarne je organizirala medtozdovsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, v šahu in v pikadu. V streljanju so sodelovale ekipe vseh tozdov v polnih sestavih, medtem ko v šahu in pikadu niso bile popolne, pa smo morali izvesti ti dve tekmovanji posamično in ne moštveno. V streljanju z zračno puško so se sodelujoči tozdi oziroma organizacijske enote uvrstile takole: 1. tozd Kristal 490 krogov, 2. tozd Osnovna izdelava 391 krogov, 3. tozd Servisne dejavnosti 333 krogov in 4. delovna skupnost skupnih služb 290 krogov. Med posamezniki sta bila pri moških najboljša Slavko Čoh s 164 krogi in Janez Poš s 163 krogi, pri ženskah pa sta bili najboljši Brigita Cerovski s 135 krogi in Marta Rep s 133 krogi. V pikadu sta bila pri moških najboljša Marjan Šimer, ki je zmagal, in Stipe Pešič, ki je bil drugi. Pri ženskah je zmagala Milica Kunstič, medtem ko je Bila Marta Rep druga. V šahu že drugo leto zapored nismo uspeli izpeljati moštvenega tekmovanja, saj noben tozd ni nastopil kompleten. Zato smo se odločili za tekmovanje posameznikov, v katerem je v zanimivih borbah zmagal Jovo Tišma pred Brankom Podhraškim in Stipejem Pešičem. Iz dosedanjih tekmovanj med tozdi se vidi, da prav do njihovega konca ne bo jasno, kdo bo zmagovalec. Še vedno imajo vsi enake možnosti! STIPE PEŠIČ Nagradna križanka št. 11297/^ Med reševalce nagradne križanke št. 122 bomo z žrebom razdelili za 400 dinarjev nagrad in sicer: prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, n«y odda vsakdo le po eno rešitev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajati v sknnjico za časopis »Steklar« pri vhodu v Steklarno. Pri tem ne pozabite na ovojnico z rešitvijo pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 122«! Rešitve je treba oddati do 15. januarja 1985! Za reševalce nagradne križanke št. 121 je žreb nagrade razdelil takole: prvo nagrado 200 dinarjev prejme Franc Jugovar, drugo nagrado 160 dinarjev prejme VeraKobilšek, tretjo nagrado 130 dinarjev pa prejme Majda Stojnšek. Nagrajencem čestitamo. Rešitev nagradne križanke št. 121 - vodoravno: malica, svečnik, anis, varovalka, ranta, ledar, TR, ona, tlačen, let, na, blesk, Stare, Istranka, Amur, Rinka, karaš, poanta, kopa, O, Alja, Roma, Kum, steriliziranje, mak, vaba, Sriel, arstroza, Stanca. V 4 v»| "S 1ZVEPIO V(/6- moJarm- treazer (žetuv/cA) sev&oto- A/tet/se, buozo* (*Atbo) 1 ||| I gi oc/reu et/re, MRAYO- SIOVJA Pesem V/MSMe ERra rvA*/ CAA60 r/?cov- a/sa PR/70M SAVE č/OVEM, M/ se SMR/VA A/4ž>AlJ£- V4#/£ AfOVOlST- /0ČC/JL4 1 1 1 4/ TRE»/- va/me zb* »fjl A7/er S7EM/Č Pohod VOJASTE emote čSsova/a £a/CTA |agc^, ji ■ MRAMJ >6/ZA J MARTRb/ Jo/JSA V/Ja Alr DVOREC VEZM/K IBC. £/-Aopsxe AAŽ4V/E Vodma MRAT/CA ZA e 70VARMA opneAZ- stEZ/A ~7ÄR DEL Voz* M- /*e P/JA/H l J UDJE DE/A VE C V e*AJ- L/R/v/ct ZMACM- WST Moe/ PAJEA iOG/MJA P/ODMO- sr/ EDA STO V/MO 5 4 lili AERtiMA Aema C/S771MO ORODJE TJZSOV MASA) mat/ca ZA AB~ 6/srps/c/ PE7E//M C/A/LSKA Saki vedpska E/£*TAA- Aa/A *amez>om. R6VCIU- C'OMA/Z žhfAl. C/S7W/CB EMAM/ ERM/ O-SEM EM*A Desert DRA7‘ EMAM ZA MOSAIT A/&ER7 E'MSte*m AMERC/J AER/SMA JRzAVA M/MolA/ ZOROVSMt POl*ER /Ero JA/vez Olt>EtJ GORA V sre/// EMAMA S06LAS- M/MA MARAV/VA O&LSMA PT/Je 1/ 1/7EA 061J/M VAMiJe- VAM/E Gesja 1 VRSTA //RASTA Gora V SV/E/ Glasilo - Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska CGP »Delo«, Ljubljana.