Številka: 1 
Letnik izdaje: 24
N 1408-5852
ISS
N 2536-4022 


Letnik 24, številka 1, 31. januar 2018. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obcini prejmejo 
glasilo brezplacno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. 
Odgovorni urednik: Gorazd Milavec. Uredniški odbor: Dragica Heric, Andrej Vidmar, Mojca Šilc, 
Angelca Petric. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Luart, d. o. o. Tisk: Luart, d. o. o. 
Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. 
Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. 
Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. 


Fotografija na naslovnici:  Peter Centa 

ISSN 1408-5852
ISSN 2536-4022 
Stran urednika 3 TROBLA 1/2018 

NOVO LETO JE NAOKROG 

Mladi se pogovarjajo, kako so ga preživeli, malo starejši se ukvarjajo z osnovnimi življenjskimi cilji (služba, kredit, stanovanje, avto …), še malo starejši pravijo, da je leto minilo prehitro. Za vecino najstarejših pa je bil to samo eden od navadnih dni. Sebe postavljam v srednjo generacijo. In vsako leto se mi zdi, da leto mine prehitro in življenje gre hitreje. Veste, kdaj ga še posebej zaznam? Takrat, ko mi moja družina vošci rojstni dan in potem mi vošcijo tudi moji prijatelji, sosedje … Takrat imam obcutek, da moja ura tece hitreje in koledar kar preskakuje. Ko pa malo razmislim, ugotovim, da verjetno zato, ker se poskušam vsakega dela, dogodka, novega izziva … lotiti zagnano, organizirano, želim narediti cim bolje, tako da bomo vsi veseli; da pomislim na cim vecji krog ljudi, da sem spoštljiv, ljubezniv … In ker doživljam vsak dogodek tako doživeto in polno, se mi cas vrti hitreje. Casovnega okolja ne zaznavam vec s koledarskimi številkami, ampak z dobrimi dejanji, lepimi dogodki … Mogoce postajam star (nasmešek). V zadnjem casu se dobivam s tremi prijatelji in vsake toliko casa odigramo partijo taroka. Igramo tri, štiri in tudi šest ur. Nepozabno. Cas se ustavi, veselo doživeto, nepozabno … Ja, lahko bi rekel tudi, da se veselimo življenja in ga uživamo v polnosti. Tako naj bo tudi v novem letu, povsod. V službi smo dobili sicer nove nacrte, cilje; upam, da tudi nove službe … Vse to je prav, vendar v ospredju našega življenja ne bi smela biti samo aktivnost zagotavljanja osnovnih materialnih potreb, ampak bi moralo biti še tudi nekaj drugega; ja, nekaj vec. In želel bi, da vsakdo izmed nas najde to vodilo, rdeco nit svojega življenja, da bi se znali osredotociti na trenutke, dejanja, ki bogatijo nas in družbo, da bi znali najti svoje osebno poslanstvo, se zavedati, da je vsako jutro darilo nam, da preživimo cudovit dan, da dajemo vec, kot dobimo, da smo dobri, pošteni, pogumni … Ob zadnjem neurju, ki ni zaobšel tudi naš svet, smo videli, kako je prav, da si pomagamo. Nekateri po službeni dolžnosti, osebnem cutu ali prek poslanstva društev. Upam, da se nismo prevec pritoževali, da smo bili strpni in potrpežljivi, navsezadnje je bil to le trenutek v našem življenju in tudi na tem mestu je prav, da znamo obcani presoditi, kako lahko tudi s svojim odnosom do ljudi, služb, ki so požrtvovalno opravljale posledice, njim zaupamo in pocakamo. Vsi poznamo novodobno bolezen – stres – vsi vemo, da tega na sebi ne želimo obcutiti, zato bodimo tudi mi takšni, da ne sprožamo stresa pri socloveku. V tej Trobli se soocata dva vecja dogodka. Prvi kaže na veliko kulturno, custveno, doživeto dogajanje ob zakljucku prejšnjega leta, drugi pa govori o posledicah zadnje ujme. Preberite dogajanja, intervjuje, seznanite se z inštitucijami, društvi, organizacijami, ki so bile vpletene. Kaj je potrebno narediti, kako lahko pomagamo … Troblo smo malenkostno preoblikovali. Verjetno ste opazili, da se v uredništvu trudimo, da je vedno nekaj novega. Veliko novega sem nam obeta tudi v naši obcini na podrocju infrastrukture. Industrijska cona v Laporjih in vsa dogajanja povezana z njo, dokoncanje infrastrukturne preureditve na Turjaku, mogoce kaj v zvezi z novo šolo. Prisluhnite županovemu intervjuju. 

Pred nami je kulturni praznik, pred novo številko pa sta pred nami tudi praznika nežnejšega spola. Spoštovani obcani 
– in še posebej mi, mocnejši spol – lahko v mesecu marcu presenetimo naše dame? 
In ne pozabite izobesiti zastave ob državnem prazniku – kulturnem prazniku. 
Vaš urednik Gorazd Milavec 
SPOŠTOVANI PISCI CLANKOV! 
Prosimo vas, da svoje prispevke oddajate cim prej oz. takoj po dogodku. Tako nam ustvarjalcem glasila omogocate, da kakovostneje opravimo svoje delo. Zaradi lažjega dela prosimo, da fotografije umestite v besedilo ter jih poleg tega še dodatno pošljete v priponki. 
Hvala. 
Uredništvo Troble 
OBJAVA FOTOGRAFIJ 
Naša želja je, da bi bila vaša fotografija dogodka videti cim jasnejša, zato vas prosimo, da imajo fotografije najmanj 300 dpi. Prosimo vas, da sliko podpišete s kratkim opisom ter podpišete avtorja. 
Hvala! 
Uredništvo Troble 
TROBLA 1/2018 4 Županova stran 

INTERVJU Z ŽUPANOM ANTONOM ZAKRAJŠKOM 

Spet je leto naokrog in na mizi prva številka Troble. Ker je vsak zacetek najtežji, zacniva kar z željami in nagovorom našim obcanom. Ob vsakem koncu leta smo seveda deležni veliko lepih želja. Tudi sam sem jih dobil ogromno. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste mi jih izrekali osebno, pisno ali po e-pošti. Lep je obcutek, ko spoznaš, koliko ljudi ti želi izreci vse dobro v novem letu. In vse dobro želim tudi vsem našim obcankam in obcanom. Naj se jim v novem letu dogajajo samo lepe stvari, naj jim služi zdravje. Mati Tereza je ob neki priložnosti ob božicnih praznikih dejala, da ne moremo delati velikih stvari, delamo lahko le majhne, z veliko ljubeznijo in da naj božicna skrivnost objame cel svet z mirom in ljubeznijo, ki naj se razširi na vse dni novega leta. Naj bodo te njene misli, tudi moje letošnje vošcilo. 
Kadar koli obišcem naše obcinske prostore, v njih vedno vlada tako prijetno, mirno in delavno vzdušje. Kot da bi vsakdo med zaposlenimi tocno vedel, kaj dela. Seveda morajo biti naloge zaposlenih v obcinski upravi natancno dolocene. Ne glede na dejstvo, da je naša obcinska uprava organizirana kot enovit oddelek, se mora natancno vedeti, kdo je za kaj zadolžen. Po Zakonu o lokalni samoupravi mora obcina izvajati veliko aktivnosti. Skrbimo za razvoj predšolske in 

šolske vzgoje, za glasbeno izobraževanje, za zdravstveno oskrbo 
pa izboljšavi pogojev dela v vrtcu in šoli. Marsikdaj pa vmes v obcini, za knjižnicarstvo, šport in kulturo, oskrbo starejših 
pridejo še kakšne nepredvidene situacije, ki jih moramo tudi obcanov. Našteto je samo na podrocju družbenih dejavnosti. 
prednostno urediti. Kaj vse je bilo izvedeno lani, ne bi našteval, Ogromno dejavnosti izvajamo na podrocju komunalnih 
ker sem preprican, da naše delo pozorno spremljajte iz porocil dejavnosti, saj moramo poskrbeti za cim boljšo urejenost cest, 
v Trobli. plocnikov, vodovodnih sistemov, javne razsvetljave, odvajanja 
V zadnjih nekaj letih nam je vreme zakuhalo kar nekaj 
odpadnih voda, prostorski razvoj. Prav tako usklajujemo in 

nevšecnosti. Kako se odzovete? 
v veliki meri sofinanciramo dejavnosti vseh društev v obcini Res je. Pred slabimi štirimi leti smo bili deležni žleda, konec s posebnim poudarkom na zagotavljanju dejavnosti zašcite lanskega leta pa še vetroloma, ki je zelo prizadel tudi našo obcino. 
in reševanja, kamor sodijo tudi naši gasilci. Poznati moramo Na vse te vremenske ujme se odzovemo po naših najboljših specifike financnega poslovanja in postopkov javnega moceh in kolikor sploh imamo možnosti za to. Naj omenim, da narocanja. Vsekakor vse naštete dejavnosti terjajo veliko znanja, dalec najvecjo vlogo pri odpravljanju posledic naravnih nesrec ki ga morajo imeti obcinski uradniki, da cim bolje opravljajo opravijo naši vrli gasilci, clani civilne zašcite in drugi prostovoljci. 
svoje zadolžitve. 

Ravno pri teh dogodkih ste omenili veliko pripravljenost Potemtakem je tudi plod vsakega zaposlenega odraz vsega, ljudi. Verjetno ste kot župan ponosni, da ljudje zacutimo kar se dogaja v naši obcini. 
medsebojno solidarnost, smo pripravljeni pomagati in
Na nek nacin da. Morate namrec vedeti, da vse investicije na prej 

socustvovati s posledicami neurij? Lahko malo natancneje 
naštetih podrocjih vodimo na obcini. Izvesti oziroma koordinirati 

opišete dogajanje ob zadnji taki ujmi, vetrolomu. 
moramo vse potrebne postopke, da se lahko nekaj naredi. Prav Vsekakor sem ponosen na vse obcane, ki so pripravljeni takoj tako sodelujemo ali celo sami organiziramo kakšno prireditev v priskociti na pomoc. Kot sem že omenil, so gasilci prvi, ki so obcini. Naj omenim nekatere prireditve ob obcinskem prazniku ob raznih nesrecah aktivirani za posredovanje. Pa ne samo ob ali izvedbo vsakoletnega božicno-novoletnega koncerta. 

požarih, temvec tudi ob drugacnih nevšecnostih, kot je bil zadnji Vse te investicije, organizacije dogodkov, nacrtovanje in vetrolom. Gasilci so že prvi dan, v ponedeljek popoldne, in vso spremljanje vsega dogajanja v naši obcini so bile v letošnjem noc na torek odstranjevali podrta drevesa, ne samo iz obcinskih, 
letu zelo potrebne. Po kakšnem vrstnem redu ste jih nacrtovali? temvec tudi iz državnih cest. Že v torek zgodaj zjutraj sem Za skoraj vse dogajanje v obcini je predpogoj, da je cim hitreje aktiviral štab civilne zašcite. V popolni temi – elektrike je povsod sprejet obcinski proracun, ki ga predlaga župan, sprejme pa zmanjkalo že ponoci – smo se s poveljnikom civilne zašcite in obcinski svet. V naši obcini ni bilo nikoli vecjih problemov predsednikom gasilske zveze dobili na obcini. Najvecjo težavo s sprejemanjem proracuna, za kar se iskreno zahvaljujem smo imeli s komunikacijami, saj niso delali ne stacionarni ne vsem obcinskim svetnicam in svetnikom, ki ga podprejo. mobilni telefoni. Kolikor toliko so prek svojih zvez med seboj Iz obcinskega proracuna je razvidno, kaj se bo v tekocem lahko komunicirali le gasilci. Ko smo po velikih naporih prišli v letu izvajalo na razlicnih podrocjih. Razvidne morajo biti vse stik s predstavniki Elektra Kocevje, ki je zadolženo za distribucijo 
planirane investicije, ki jih nacrtujemo po razlicnih kriterijih. Še elektrike v naši obcini, smo izvedeli, da so prekinjene vse linije, vedno najvec pozornosti namenjamo posodabljanju komunalne ki k nam pripeljejo elektriko. Soocili so nas z informacijo, da infrastrukture, kot so ceste, vodovodi, javna razsvetljava, in bo prekinitev elektricnega toka lahko trajala dlje casa. Zato 
Županova stran 5 TROBLA 1/2018 

smo se takoj odlocili, da bomo Upravo za zašcito in reševanje Republike Slovenije zaprosili za nekaj agregatov vecjih moci, s katerimi smo želeli poganjati crpališca vode. Tako smo že prvi dan dobili štiri agregate, ki so poganjali naša crpališca vode. Na ta nacin je bila zagotovljena vsaj voda po vsej obcini. Kot sem že omenil, so gasilci najprej vzpostavljali nujno prevoznost cest, potem pa so šli reševat tudi podrta drevesa, ki so padla na stanovanjske in gospodarske objekte. Prav tako so ponekod pomagali pokrivati ostrešja objektov. Civilna zašcita pa je dala na razpolago polivinilasto folijo za pokritje ostrešij. Aktivirani so bili tudi samostojni podjetniki in gospodarske družbe, s katerimi imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju na podrocju zašcite in reševanja, da so s svojim delom in mehanizacijo tudi prišli pomagat širiti cestne poti in trase, ki so bile nujne za elektro ekipe, ki so popravljale elektricne vode. Ko so v sredo Velike Lašce in nekatera naselje do Roba dobile elektriko, smo mislili, da so se zadeve vsaj malo umirile. Pa ni bilo tako, saj je vec kot pol obcine še vedno bilo brez elektrike. Na obcino smo zaceli dobivati vse vec klicev ogorcenih obcanov, izkljucno zaradi težav, povezanih z elektriko. Problemi so bili z ogrevanjem objektov, z zamrzovalnimi skrinjami, s toplotnimi crpalkami in podobno. Na vodstvo Elektra Kocevje smo neprestano naslavljali zahteve, da okrepijo ekipe na terenu. Dejstvo je, da potrgane elektricne vode lahko popravljajo samo strokovne, usposobljene ekipe, nikakor pa ne kdor koli drug. To omenjam zato, ker so nekateri obcani celo od nas zahtevali, da naj pošljemo kar gasilce v pomoc elektricarjem. Da bi vsaj malo omilili težave z dobavo elektricne energije, je obcinska civilna zašcita zaprosila še Slovensko vojsko za izposojo dodatnih agregatov, ki bi poganjali manjše transformatorje po vaseh. Šest teh smo dobili že v sredo zvecer, ti so bili takoj prikljuceni v omrežje in so tako nekaj naselij oskrbovali z elektriko. Prav tako je en agregat zagotovilo Elektro Kocevje. V sredo zvecer smo celo organizirali možnost spanja v šolski športni dvorani vsem, ki niso še imeli možnosti ogrevanja doma. V naslednjih dneh so se potem postopoma na elektriko prikljucila vsa naša naselja, zadnja na Rutarski planoti in na turjaškem koncu. Vsem obcanom iz teh naselij se iskreno zahvaljujem za potrpežljivost in razumevanje, da obcina le ni odgovorna za distribucijo elektricne energije. Ob tej priložnosti moram jasno povedati, da smo z obcinsko civilno zašcito ter z gasilci postorili vse, kar je bilo v naši moci in kar je v naši pristojnosti. Zavedamo se, da se da vedno še kaj bolje organizirati, zato smo se odlocili nabaviti stacionarne agregate za nekatere pomembne javne ustanove, kot so šola, vrtec, zdravstvena postaja, obcinska stavba. Skupaj z gasilsko zvezo pa razmišljamo o nabavi bolj ucinkovitega sistema za medsebojno komunikacijo, ki je v takih dogodkih zelo pomembna. In naj še enkrat pohvalim požrtvovalnost vseh naših gasilcev in njihovega vodstva, ki so dneve in noci pomagali odpravljati posledice ujme, pa delavce Elektra Kocevje iz naše obcine, ki so tudi v nemogocih vremenskih razmerah popravljali potrgane elektricne vode, vse druge posameznike, ki so tudi pomagali izvajati dolocene aktivnosti in koncno delo poveljnika civilne zašcite, ki je skupaj z mano vse dni in dele noci preživel na obcini in koordiniral vse ekipe, ki so bile na terenu. 
Zadnjic ste na srecanju predstavnikov društev in drugim spregovorili tudi o prihodnjem razvoju naše obcine. Lahko te podatke sporociva še bralcem? Ob vsakoletnem prednovoletnem sprejemu za predstavnike organizacij in društev te na kratko seznanim z izvedenim delom v tekocem letu in nakažem, kaj imamo v planu postoriti v naslednjem letu. Tako tudi letos nacrtujemo posodobiti komunalno infrastrukturo. Želimo asfaltirati še zadnji makadamski odsek ceste od Roba do Predgozda v Rutah, ce bomo le uspeli pridobili ustrezno soglasje enega od lastnikov parcele, ob kateri poteka cesta. Ce ga nam ne bo uspelo pridobiti, bomo asfaltirali kateri drug odsek ceste, saj imamo v obcini še kar nekaj makadama, ali pa bomo preplastili katerega od že asfaltiranih odsekov. Prav tako bi želeli obnoviti dolocene vodovodne sisteme in po možnosti zgraditi vodohran nekje v Podstmecu, s katerim bi zagotovili boljšo protipožarno zašcito s hidranti v Karlovški dolini. Prav tako želimo dokoncati komunalno ureditev še drugega polja v poslovni coni Locica in cim vec tega prek javne objave tudi prodati. Na državni cesti moramo izgraditi še dodaten levi zavijalni pas v to cono. To je bil zahtevani pogoj Direkcije za infrastrukturo za pridobitev uporabnih dovoljenj za objekte potencialnih investitorjev. Vesel sem, da nam je z državo uspelo podpisati sporazum o sofinanciranju tega zavijalnega pasu, ki ga bo država sofinancirala v višini dveh tretjin stroškov. Prva tako želimo letos pridobiti gradbeno dovoljenje za rušitev starih hlevov in za gradnjo novega objekta v centru Turjaka, namenjenega predšolski in šolski vzgoji. To so vsekakor zelo optimisticni nacrti in upam, da nam bo uspelo izvesti kar najvec od nacrtovanega. 
Verjetno se pri svojem delu srecujete z nami, ki smo zelo razlicni in imamo tudi razlicne želje. Verjetno rešujete tudi težave ali nas poslušate o zadevah, ki niso nekako dolžnost obcine. Seveda. Na obcino prihajajo predvsem obcani z razlicnimi problemi in željami. Nemalokrat tudi s problemi, ki niso v naši pristojnosti. Naj omenim nekatere od teh. Nekaj pritožb smo dobili zaradi pocasnosti pridobitve gradbenih dovoljenj, ki jih izdaja Upravna enota v Ljubljani, v nekaterih primerih so prek obcine želeli reševati neurejene medsosedske odnose, nekdo se je pritožil nad kaznijo, ki jo je dobil zaradi prehitre vožnje skozi naselje in ga je ujel medobcinski radar, ob vetrolomu smo dobili vprašanja, kdo bo kril škodo, nastalo zaradi prekinitve elektricnega toka, in še bi lahko našteval. Ce pa dobimo želje ali vprašanja iz naše pristojnosti, pa poskušamo na njih korektno odgovoriti. Najvec teh se nanaša na urejanje komunalne infrastrukture, npr.: kdaj bomo asfaltirali še kak odsek ceste, želje po dodatnih luceh javne razsvetljave so še vedno aktualne, pa želja po dodatnih financiranjih prireditev društev kar ne zmanjka. 
Saj imate še vedno dan urdnih ur? Tako je. Uradne ure imam na obcini vsako sredo po cetrti uri. Ce kdaj v tem terminu manjkam, me je lahko dobiti tudi ob drugih dnevih, ce se tako dogovorimo. Sicer pa sem z našimi obcani skoraj vsakodnevno v kontaktu, ko me lahko kjer koli ulovijo, zaustavijo ter kar koli povprašajo. 
Vsakdo je pri svojem delu ponosen na svoje dosežke. Kaj bi lahko rekli, da je zaznamoval vaš zadnji mandat? Za mene so uspeh vsi izpeljani projekti, s katerimi izboljšamo bivanje našim obcanom ne glede na njihovo velikost. Zadovoljni moramo biti z majhnimi stvarmi, da znamo lahko ceniti vecje. Ce pa že moram kaj izpostaviti, bi želel omeniti izgradnjo prizidka pri osnovni šoli, odkup objekta starih hlevov na Turjaku, s katerim je obcina tam postala lastnik velikega zemljišca, potrebnega za nadaljnji razvoj predšolske in šolske vzgoje. Naj omenim dokoncanje komunalne infrastrukture v poslovni coni Locica do te mere, da sta dva investitorja že kupila vecji parceli. 

TROBLA 1/2018 6 Županova stran 

Vesel sem tudi komunalne ureditve centra na Rašici, cesar smo se zaradi zahtevnosti terena nekako kar bali zaceti graditi. Vesel sem novih asfaltnih odsekov v obcini in vec kot 50 luci javne razsvetljave ter nekaj kilometrov obnovljenih vodovodnih sistemov. In navsezadnje, da bomo skupaj z PGD Rob uspeli sofinancirati novo gasilsko vozilo za njihove potrebe. 
Letos jeseni bodo obcinske volitve. Vaši zadovoljni obcani si želijo, da bi kandidirali, po drugi strani pa verjetno vaš odgovor zanima tudi tiste, ki mislijo, da bi se dalo voditi obcino drugace, kajne? Slišati je, da ne mislite vec kandidirati. Gospod župan, tudi mene zanima, kako bo z vašo kandidaturo na volitvah? Vsekakor se da obcino voditi tudi drugace. Ce se jo da bolje, pa se bo videlo šele potem, ko bo obcino vodil nekdo drug. Prišel bo cas, ko se bo to zgodilo. Tudi ta mandat želim koncati cim bolj uspešno, za kar se bom trudil z vsem svojim znanjem in izkušnjami, ki sem jih pridobil z dosedanjim vodenjem obcine. Marsikdaj sem razocaran in žalosten nad posamezniki, ki s tako lahkotnostjo v javnosti blatijo moje delo, o meni trosijo neresnice ter komentirajo dolocene zadeve ali postopke, ki sem jih moral izpeljati v skladu z zakonodajo ali predpisi, sami pa niti ne poznajo vsebine, o kateri govorijo ali pišejo. Sem pa zelo vesel dejstva, da še vedno mnogo naših obcanov v mojem delu ne vidi samo slabo, temvec prepoznajo tudi kaj dobrega, in me že sedaj nagovarjajo k ponovni kandidaturi. Zavedati se je potrebno, da vodenje obcine zahteva usklajevanje raznih interesov znotraj obcine in tudi zunaj nje, kar ni vedno enostavno, kot si mogoce kdo misli. Predvsem je potrebno imeti trdo kožo in mocne živce. Sem le clovek, kot vsi drugi, in marsikatero odlocitev, kadar se pojavijo dileme, kako nekaj cim bolje narediti in še vedno ostati znotraj veljavnih predpisov, moram sprejeti sam. O moji ponovni kandidaturi trenutno ne razmišljam, saj je do lokalnih volitev še dalec in se moram skupaj z obcinsko upravo kar najbolj posvetiti izpeljavi letošnjih nacrtovanih aktivnosti. 
Najlepša hvala za vaš cas in delo, ki ga posvecate obcini. Hvala tudi vam za pogovor z željo po uspešnem urednikovanju Troble še v prihodnje. 
Pogovor je vodil Gorazd Milavec. 

PREDNOVOLETNO SRECANJE PRESTAVNIKOV DRUŠTEV,JAVNIH ZAVODOV IN USTANOV Z ŽUPANOM ANTONOM ZAKRAJŠKOM 
Novoletni cas je obdobje, ko se obicajno ozremo po prehojeni poti. Ob vsakodnevnem hitenju pri opravljanju vseh obveznosti se je potrebno tudi ustaviti ter si vzeti cas za pogovor. Zato je z namenom, da se kratko opravi pregled preteklega leta ter skupaj strnejo ideje in želje za naprej, župan Anton Zakrajšek povabil na srecanje 
predstavnike društev, ustanov in javnih zavodov. 


Uvodni nagovor župana Antona Zakrajška 
Uvodoma je zbranim kratko predstavil aktualno dogajanje na podrocju Obcine Velike Lašce. Dotaknil se je vseh pomembnih investicij, ki so bile že izvedene, ter tudi nacrtov za prihodnost. Opravljanje nalog lokalne skupnosti postaja vse bolj zahtevno, kljub temu se Obcina Velike Lašce trudi kar v najvecji možni meri upoštevati želje obcanov ter zagotoviti cim boljše pogoje za uspešno delo. Na tem mestu je župan pohvalil dosežke vseh ustanov in društev, saj brez njihovega prispevka življenje ne bi bilo na takšnem nivoju. Še prav posebej je pohvalil gasilce, ki so se v zadnji ujmi ponovno izkazali. Kot velik doprinos k bogatejšim kulturnim dogodkom je izpostavil sodelovanje 
Nastop ucencev Glasbene šole Ribnica 
ucencev Glasbene šole Ribnica, ki popestrijo malodane vse prireditve na velikolaškem obmocju. Vsem prisotnim se je zahvalil za dosedanje sodelovanje in trud ter jim zaželel tudi vse dobro tudi za naprej. Uradnemu sprejemu je sledila pogostitev v prostorih Galerije Levstikovega doma, ki jo je pripravila Kmetijska zadruga Velike Lašce. V sprošcenem vzdušju je tako stekla beseda tudi o marsikateri pomembnejši tematiki, ki bo izziv v letu 2018. 
Angelca Petric, obcinska uprava Foto: Boštjan Podlogar 

Obcinske strani 7 TROBLA 1/2018 
IZ 20. SEJE OBCINSKEGA SVETA 
Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v sredo, 20. decembra 2017, sestal na 20. redni seji. Po ugotovitvi 
sklepcnosti je bil sprejet naslednji dnevni red: 
1. 
Potrditev zapisnika 19. redne seje in 3. izredne seje 

2. 
Porocilo odborov 

3. 
Sklep o dolocitvi cene programov v vrtcu Soncni žarek pri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce 

4. 
Sklep o ceni pomoci na domu 

5. 
Letni program športa v obcini Velike Lašce za leto 2018 

6. 
Soglasje k zadolžitvi ZD dr. Janeza Oražma Ribnica za nakup novega reševalnega vozila 

7. 
Sklep o ukinitvi javnega dobra 

8. 
Ugotovitveni sklep OPN 

9. 
Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 

10. 
Porocilo župana 


Po potrditvi zapisnikov sta predsednika odbora za družbene dejavnosti in odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, podala kratka porocila o sejah. Na seji so svetniki obravnavali predlog spremembe cen programov vrtca Soncni žarek, ki ga je pripravila OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce. Od zadnjega preracuna cen programov v mesecu juniju 2016 so se zgodile tri spremembe, ki pomembno vplivajo na višino plac zaposlenih v vrtcu in povecujejo stroške dela: dvig placne lestvice 1. 9. 2016 nazaj na višino iz meseca maja 2013, pridobitev pravice do višje place zaradi napredovanja v višji placni razred oz. naziv s 1. 12. 2016 in sprejem Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, na podlagi katerega so se s 1. 7. 2017 povišale place pomocnic vzgojiteljic in zaposlenih v placni skupini J. Na podlagi navedenega predloga se je cena I. starostne skupine povecala za 6,26 %, cena II. starostne skupine pa za 6,82 %. V sklepu o dolocitvi cene programov sta izkljuceni ceni skrajšanih programov (skrajšan program brez hrane in skrajšan program z zajtrkom). Dolocba o možnosti korišcenja rezervacij pa je ostala enaka. 
V nadaljevanju je obcinski svet sprejel Sklep o ceni pomoci na domu. Ta za uporabnika znaša 4,55 EUR na uro, kar pomeni, da se doslej veljavna cena ni spremenila. Ekonomska cena storitve pomoci na domu pa po novem znaša 15,92 EUR na uro. Prav tako so svetniki sprejeli Letni program športa v Obcini Velike Lašce za leto 2018 in ZD dr. Janeza Oražma Ribnica dali soglasje k zadolžitvi za nakup novega reševalnega vozila in se strinjali s sofinanciranjem v predlaganem deležu. Na seji so svetniki obravnavali tudi zemljiško knjižno zadevo: sprejeli so sklep o ukinitvi javnega dobra na dveh predlaganih parcelah. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel tudi ugotovitveni sklep za Odlok o prostorskem nacrtu Obcine Velike Lašce in ugotovitveni sklep za Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Locica. 
Sprejeti sklepi: Ad 3: Obcinski svet Obcine Velike Lašce sprejme sklep o dolocitvi cene programov v vrtcu Soncni žarek pri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce. Ad 4: Obcinski svet Obcine Velike Lašce sprejme Sklep o ceni pomoci na domu. Ad 5: Obcinski svet Obcine Velike Lašce sprejme Letni program športa v Obcini Velike Lašce za leto 2018. Ad 6: Obcinski svet Obcine Velike Lašce daje soglasje k zadolžitvi dr. Janeza Oražma Ribnica za nakup novega reševalnega vozila. Ad 7: Obcinski svet Obcine Velike Lašce sprejme sklep, da se ukine javno dobro na parcelah št. 4032/7 in 4032/12, obe k. o. Turjak. Ad 8: Obcinski svet Obcine Velike Lašce sprejme ugotovitveni sklep za Odlok o prostorskem nacrtu Obcine Velike Lašce, ki se v nanaša na dopustne objekte in dejavnosti v obmocjih SKs in IG in ugotovitveni sklep za Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje VP 25/1 Locica - obmocje za proizvodne dejavnosti, ki se nanaša na dopustne dejavnosti v funkcionalnih enotah F1 in F2. 
Tanja Uršic, obcinska uprava 


TROBLA 1/2018 8 Obcinske strani 

NACRT ODVOZA ODPADKOV ZA LETO 2018 

Po Programu ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2018 Javnega podjetja Snaga, d. o. o., bo 
1. ZBIRANJE IN PREVZEMANJE KOSOVNIH ODPADKOV potekalo v spomladanskem terminu od 15. aprila do 31. maja in jeseni od 1. oktobra do 30. novembra. 
Odvoz kosovnih odpadkov je organiziran 1-krat letno na prevzemnih mestih po predhodnem narocilu uporabnikov. Uporabniki lahko narocilo pošljejo prek posebne narocilnice, ki jo najdejo na spletni strani www.snaga.si in www.moji.odpadki. si. Ce nimajo dostopa do spleta, jim narocilnico JP Snaga, d. o. o., pošlje po pošti. Na osnovi prejetega narocila stranko obvestijo najpozneje 3 dni pred predvidenim dnevom odvoza kosovnih odpadkov. 
Med kosovne odpadke sodijo: 
–
 kopalniška oprema, 

–
 leseno pohištvo, – oblazinjeno pohištvo, 

–
 športni rekviziti (smuci, jadralne deske, kolesa ipd.); – orodje, oprema, igrace (sodi, samokolnice, otroški vozicki); 

–
 vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, sencniki ipd.); 

–
 vzmetnice in preproge; 

–
 svetila in sencila. 


2. ZBIRANJE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNE ELEKTRICNE IN ELEKTRONSKE OPREME bo organizirano v premicni zbiralnici; ta bo za oddajo pripravljena: spomladi, 
7. in 8. maja 2018 od 9.30 do 17.00 pri Domu Krajanov Turjak in 
9. in 10. maja 2018 od 9.30 do 17.00 pri gasilskem domu Velike Lašce; 
jeseni, 
10. in 11. oktobra 2018 od 9.30 do 17.00 pri Domu krajanov Turjak in 
15. oktobra 2018 od 9.30 do 17.00 pri gasilskem domu Velike Lašce. 
Predaja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je možna tudi v casu obratovanja zacasnega zbirnega centra na Turjaku. Povzrocitelji odpadkov iz gospodinjstev lahko v okviru javne službe oddajo tudi odslužene akumulatorje, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticide, pralna in kozmeticna sredstva, zdravila, neonske cevi ter vse, kar je opremljeno s simboli za nevarne odpadke. 
3. ZACASNI ZBIRNI CENTER TURJAK  
Oddaja odpadkov z zbirnem centru je za obcane brezplacna. 
Sprejemajo kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez, 
plasticno embalažo, biološke odpadke, kovine in kovinsko 
embalažo, odpadno elektricno in elektronsko opremo, 
kartonsko embalažo, avtomobilske gume, stiropor, ravno steklo, 
loceno zbrane odpadke na zbiralnici ter nevarne odpadke, 
navedene v tocki 2. 
Zaradi vedno vecje problematike kaznivih dejanj se bo 
v prihodnje urnik odprtja Zbirnega centra na Turjaku 
najverjetneje spremenil. Dosedanji skrbniki Zbirnega centra, 
PGD Turjak, so zaradi omenjene problematike prenehali z 
dežurstvom, saj kljub posredovanju policije in redarstva ni bilo 
mogoce zagotoviti zadostnega reda. 
O morebitnih spremembah obratovanja Zbirnega centra boste 
uporabniki obvešceni. 

Obcinska uprava, Vir: JP Snaga, d. o. o. 

ZBRANI LOCENI ODPADKI V ZACASNEM ZBIRNEM CENTRU NA TURJAKU V LETU 2017 
V letu 2017 je v zacasni zbirni center na Turjaku pripeljalo odpadke kar 2641 obcanov.  Kolicine posameznih vrst zbranih odpadkov za minulo leto je razvidno v spodnji tabeli. 



Zbrane je bilo tudi kar nekaj odslužene bele tehnike in ostale elektronike, ki pa je ni bilo mogoce kolicinsko izmeriti. V casu obratovanja zbirnega centra je potekalo tudi zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. 
Obcinska uprava 

Vetrolom 9 TROBLA 1/2018 

SANACIJA ŠKODE PO VETROLOMU V GOZDOVIH IN OBVEZNOST LASTNIKOV GOZDOV OB JAVNIH CESTAH 
V sredini meseca decembra 2017 je mocan veter povzrocil veliko škode v gozdovih. Podrtega in polomljenega je veliko drevja in so ga nekateri lastniki že zaceli spravljati iz gozdov, vecino lastnikov pa to opravilo še caka. 
Glede na dejstvo, da smo v zvezi z izvedbo teh del v naši službi Posameznik, ki brez soglasja upravljavca javne ceste opravlja že prejeli vecje število obvestil o spolzkih vozišcih javnih cest dela, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala zaradi vnosa blata in zemlje, kar je posledica spravila lesa s cesto ali povecala stroške njenega vzdrževanja, se za prekršek traktorji ali nakladanja lesa in njegovega prevoza s tovornimi lahko kaznuje z globo 2.000 evrov, pravna oseba, samostojni vozili, ki les nakladajo tudi neposredno na vozišcih javnih cest, podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja 
o poškodovanju cestnih bankin vzdolž javnih cest, ki zaradi dejavnost, pa se lahko se prekršek kaznuje z globo 6.000 evrov, tega ne odvajajo vec meteorne vode vzdolž ceste, ampak se njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 evrov. 
ta razliva po cestah, pa tudi o secnji, ki se izvaja neposredno ob cesti in brez ustreznega zavarovanja del s predpisano prometno signalizacijo, opozarjamo vse lastnike gozdov, da 27. clen Zakona o cestah (Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15; v nadaljevanju ZCes-1) doloca, da je za podiranje dreves, spravilo lesa in opravljanje vseh drugih del na zemljišcih v obmocju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povecala stroške njenega vzdrževanja, potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se dolocijo pogoji za opravljanje teh del. 


Vse, ki vas caka sanacija nastale škode v gozdu, zato pozivamo, da pred zacetkom izvajanja secnje ali zacasnega skladišcenja lesa ob cesti in njegovega transporta pri pristojni službi obcine z vlogo zaprosijo za pridobitev soglasja upravljavca ceste iz 
27. clena ZCes-1. Ob oddaji teh del usposobljenim podjetjem za secnjo in spravilo lesa lahko lastniki gozdov za pridobitev navedenega soglasja pooblastijo tudi izvajalce del. 
Skupna obcinska uprava Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašce 


TROBLA 1/2018 10 Vetrolom 
INTERVJU Z RUDOLFOM RUPARJEM, POVELJNIKOM GASILSKE ZVEZE 


VELIKE LAŠCE 
Ob tako velikih intervencijah, kot je bil decembrski vetrolom, država lahko racuna samo na gasilce. Kako poteka alarmiranje? 
Alarmiranje poteka prek klicev obcanov na št. 112. Regijski center za obvešcanje (RE-CO) potem pošlje poziv prek sistema ZA RE oziroma pozivnikov (pagerjev) krajevno pristojnemu PGD in osrednjemu društvu v obcini. Sami gasilci smo ta sistem še nadgradili, tako da prakticno vsak operativec dobi še SMS. Tako je v trenutku alarmiranih veliko število gasilcev, seveda ce delujejo mobilni telefoni. 
Pri vecjih nesrecah, kot sta bila žled in vihar, ko pride do izpada elektrike, nam torej ostane informiranje prek pozivnikov, ki so zelo zanesljivi, in nato dalje prek rocnih in mobilnih radijskih postaj pa tudi z osebnim kontaktom. 
Kako poteka „delitev dela“ znotraj gasilske zveze? Ali vsako društvo intervenira samo na svojem obmocju? Odvisno od narave in velikosti intervencije. Moc prostovoljcev je v množicnosti. S tem ne mislim, da pride cim vec ljudi na intervencijo, ampak da upoštevamo zadržanost operativcev zaradi razlicnih vzrokov (služba, bolezen, potovanje …). Ob velikih intervencijah, kot je bil žled in vetrolom, je treba upoštevati, da morajo gasilci poskrbeti tudi za sebe oz. za svoj dom. V naši GZ imamo prek dvesto petdeset operativcev v devetih društvih. Na povsem nenapovedani vaji se nas zbere v nekaj minutah okrog osemdeset, zato je pomembno, da nas je toliko. 
Kdor prvi pride na kraj dogodka, zacne z vodenjem intervencije in oceni, ali je potrebna dodatna pomoc. V tem primeru poklice RE CO 112, poda kratko porocilo in zahteva aktiviranje ostalih PGD. Ko pride na intervencijo višji po cinu ali položaju, prevzame vodenje. Tako gre naprej do poveljnika GZ. Lahko pa poklicemo na pomoc tudi gasilce iz sosednjih obcin, kar smo do sedaj poceli samo na vajah. Tudi nas so že nekajkrat poklicali na pomoc ob velikih požarih na krasu in kolpski dolini in v bližnji Loški potok ter Sodražico. 
Gasilci ste pripravljeni na pomoc ob vsakršnih nesrecah, ki doletijo prebivalce, vse od požarov do poplav, pred leti ste odpravljali posledice žledoloma, sedaj vetroloma. Kako ste opremljeni za odstranjevanje podrtih dreves, sanacijo odkritih streh ...? 
To je zelo zanimivo in aktualno vprašanje. Prva je usposobljenost operativcev. Tecaji za gasilce oziroma njihove specialnosti so cedalje bolj kompleksni. Gasilcem jemlje vedno vec casa, vendar jih obogatijo z znanjem širokega spektra in rokovanja z najrazlicnejšim orodjem. Še težji so tecaji za napredovanje v cinu, vendar so nujno potrebni, saj ni enostavno voditi in usmerjati sto in vec operativcev. Znanje utrjujemo z razlicnimi vajami in tekmovanji. Gasilci že zdavnaj nismo vec „samo gasilci“, ampak moramo poceti vse, pa ce je ali ce ni v opisu nalog in del operativnega gasilca. Mislim, da ni gasilca v naših vrstah, ki bi odklonil pomoc zaradi nesmiselnih zahtev in prošenj naših obcanov, je pa potrebno lociti med intervencijo in sanacijo. Posebej se je to izkazalo pri zadnjem viharju, ko so ljudje tudi po nekaj dneh klicali na 112 in zahtevali od gasilcev popravilo strehe oziroma zamenjavo nekaj opek na nenaseljenih objektih, sami pa sploh niso bili prisotni in so za nesreco izvedeli od sosedov ali znancev. Tudi v casu izpada elektrike klicejo in od gasilcev želijo agregate ... 
Pred leti so razmere pokazale, da je dobro, da nabavimo nekaj motornih žag in gasilce usposobimo za delo z njimi. Ampak s tem ni mišljeno, da bomo sekali vec kubicnih metrov lesa. Za to so pristojne druge službe. Na našem obmocju imamo ogromno 

Vetrolom 11 TROBLA 1/2018 


poklicnih sekacev s potrebno tehniko in znanjem, ki z lahkoto opravijo potrebna dela za npr. prevoznost cest ali dostop do elektricnih vodov in pri tem ne delajo nepotrebne dodatne škode (razrez po normah). Motorna žaga je namenjena za pomoc pri intervenciji, ko je treba zagotoviti dostop operativcev do požara ali do ponesrecenca ipd. Tudi nekaj potopnih crpalk imamo za crpanje vode iz poplavljenih kleti, da omogocimo gasilcem interveniranje. Ravno tako je z elektricnimi agregati. Vsako PGD naj bi imelo enega za svoje potrebe (razsvetljava, izpihovanje, crpanje ...). Za daljše izpade elektrike pa poskrbi Štab CZ skupaj z elektro podjetji oziroma obcina. 
Kako pri takšnih velikih intervencijah, kot je bila minula, poteka komunikacija? Ali sodelujete tudi s Policijo in vzdrževalci cest? Pri tako velikih intervencijah se aktivira tudi štab CZ, znotraj tega pa potem bolj ali manj poteka koordinacija še z drugimi službami. Po navadi so edina komunikacija gasilske radijske postaje. Ob žledu, ko so za nekaj casa odpovedale tudi te zveze, sem osebno vzpostavil stik s skupinami gasilcev na terenu. Pozneje smo uvedli zbor vseh vodij v gasilnem domu v Velikih Lašcah vsaki dve uri. Na ta nacin smo imeli ažurna porocila in vodenje ter usmerjanje je potekalo ucinkovito naprej. 
Koliko agregatov imate gasilci na razpolago za pomoc prebivalcem ob obsežnih izpadih elektrike? To sem že omenil pri prejšnjem vprašanju; bi pa tole izkoristil kot poziv obcanom, da si v tako imenovanem mirnem casu preskrbijo tudi kakšno opremo, kot so baterije, agregati, potopna crpalka, in še kakšno malenkost, ki jo pogrešajo ob takšnih ujmah. Seveda pa vedno lahko racunajo na gasilce, ki jih, upam, niso še nikoli razocarali. 
Zaradi celodnevnih intervencij nekateri gasilci ne gredo v službo. Kako je to urejeno z delodajalci? Morajo dati svoj dopust? To je odvisno od delodajalcev, ki se odzivajo razlicno. Nekateri gasilcem, ki so se udeležili intervencije, placajo, kot da so delali, nekateri zahtevajo refundacijo place za cas intervencije. Za vecje intervencije (žled, vetrolom) refundacijo placa obcina. Seveda smo hvaležni vsem delodajalcem, da omogocajo gasilcem, zaposlenim pri njih, udeležbo na intervencijah, ceprav imajo takrat v podjetjih težave z zagotavljanjem poslovnih procesov. 



Glede na informacije v medijih so bili bolj slabo obvešceni 
o stanju na našem obmocju. Ali imate vzpostavljen sistem za obvešcanje javnosti? 
Tega se dobro zavedamo, saj je obvešcenost v takih trenutkih najpomembnejša. Takrat se tudi vidi krhkost naših elektronskih pripomockov in naša odvisnost od njih. Ljudje bi mnogo lažje prenašali težave, ce bi vsaj približno vedeli, kdaj bodo zopet dobili vodo, elektriko … Vedeli bi, kaj s hladilnimi skrinjami, kako s higieno, prevoznostjo cest in podobno. Možno bi bilo prek spletnih strani obcine, saj se da dostopati s telefonom, nekaj od ust do ust, bolj odrocne kraje pa z osebnim obiskom. To bo tudi ena glavnih tem sestanka z županom v bližnji prihodnosti. 
Kaj bi na koncu sporocili bralcem Troble? Na koncu bi se rad zahvalil vsakemu gasilcu in gasilki posebej za požrtvovalnost in srcnost ter strokovnost, kar izkazujejo na vajah in resnicnih intervencijah. Zahvala tudi obcanom, ki nas podpirajo in nam pomagajo, posebej še ob koncu leta, ko jih obiskujemo s koledarji. Vse dobro želim tudi tistim, ki v svoji nevednosti in neznanju marsikdaj povzrocajo škodo naši organizaciji. Vedno lahko poklicete 112. 
Gorazd Milavec 



TROBLA 1/2018 12 Vetrolom 

INTERVJU Z BRANKOM INDIHARJEM, POVELJNIKOMCIVILNE ZAŠCITE VELIKE LAŠCE 
Kaj lahko naredimo, da ne bi prihajalo do takih neurij? Vsekakor je krivo podnebje. Pa je bilo tako vedno ali so krive zadnje cloveške spremembe v okolju, v katerem živimo? Je to posledica globalnih ali lokalnih sprememb? Kdo bi vedel? 
Med zadnjim neurjem sem videl na delu tudi pripadnike civilne zašcite in med njimi našel sogovornika – poveljnika Branka Indiharja. 
Kako bi nam v kratkem predstavil delovanje civilne zašcite ob vetrolomu? Štab CZ Obcine Velike Lašce je bil aktiviran v torek, 12. decembra, v zgodnjih jutranjih urah. Delo je potekalo od jutra do vecera, vsaj prve štiri dni. Z aktivnostmi smo zakljucili naslednji torek, ko smo vrnili zadnje agregate Slovenski vojski. 
Kako je organizirana civilna zašcita v Obcini Velike Lašce oz. kakšne so konkretno vaše naloge? CZ je organizirana v skladu z zakonom. Enote CZ so oblikovane glede na oceno ogroženosti obcine. Celoten sistem postopkov ukrepanja ob naravnih in drugih nesrecah je natancno opredeljen 


v obcinskih nacrtih zašcite in reševanja za vse vrste naravnih in Na kakšen nacin lahko obcani vzpostavijo stik s civilno drugih nesrec. Tako imamo v Obcini Velike Lašce imenovan štab zašcito? CZ (za operativno strokovno vodenje civilne zašcite ter drugih sil Vsi obcani, ocividci ali prizadeti v nesreci so o nesreci dolžni 
za zašcito, reševanje in pomoc v obcini sta imenovana poveljnik obvestiti regijski center na številko 112. Po aktivizaciji štaba CZ CZ in njegov namestnik, za strokovno pomoc pri vodenju ter na obcini, odpremo klicno številko, na kateri smo dosegljivi, tu za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zašcite, sprejemamo potrebe po pomoci in podajamo informacije o reševanja in pomoci pa še trije clani štaba), javno gasilsko službo, stanju poteka reševalne akcije. Ce internetne povezave delujejo, dolocene gospodarske družbe, zavode in druge organizacije za sprejemamo obvestila in potrebe obcanov tudi po elektronski dajanje prve medicinske pomoci, izvajanje tehnicnega reševanja pošti. Obcane o stanju poteka reševalne akcije obvešcamo prek in izvajanje službe za podporo. Glavno vlogo pri zašciti, reševanju spletne strani, facebooka in lokalnih radijskih postaj. Vsekakor 
in pomoci ob nesrecah imajo gasilska društva in drugi, ki so pa je številka 112 za obcane tudi prava, saj smo tudi v stiku z vkljuceni v sistem. Gasilce s pomocjo alarmiranja prek pozivnikov regijskim centrom za obvešcanje. aktivira Regijski center za obvešcanje. Ob nesreci vecjega obsega 

Kaj bi izpostavili kot najtežje ovire v takšnih razmerah? 
(žledolom, vetrolom …) se aktivira CZ, lahko se sami aktiviramo, Velikokrat nam najvec težav povzrocajo jezni in neucakani lahko nas aktivirajo službe, ki so že aktivirane pri reševanju, lahko obcani, mogoce bi rekel, da nam poberejo veliko energije. 
pa nas aktivira tudi župan. Obicajno poveljnik civilne zašcite Žal nimamo carobne palicice, s katero bi zamahnili in bi bile obcine sklice štab CZ obcine, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz vse težave odpravljene. CZ se ne more in ne sme vmešavati razlicnih podrocij, pomembnih za zašcito in reševanje. Ce štab v delo strokovnih služb, kot je na primer oskrba z elektriko. 
oceni, da obseg nesrece presega zmogljivosti rednih reševalnih Za to je pristojno podjetje Elektro Ljubljana, oni so strokovno služb (gasilska služba, nujna medicinska pomoc, policija, druge usposobljeni za ta dela, mi jim lahko nudimo pomoc; ker je bilslužbe), vpoklice pogodbene izvajalce izvajanja zašcite in obseg poškodb velik, se vseh poškodb ne da odpraviti v tako reševanja v obcini. Glavno delo poveljnika CZ obsega predvsem kratkem casu, kot so nastale. 
koordinacijo dela vseh reševalnih služb, da se cim prej vzpostavi normalno stanje. Kaj bi nam predlagali oz. s katerimi ukrepi bi lahko 

zmanjšali nastanek škode ob verjetno ne zadnji ujmi? 
Na kakšen nacin se odlocate, kje in kako najprej 
To je zelo težko podati predloge, ko ne vemo, s kakšno ujmo nas 

posredovati, ko ceste niso prevozne, ni oskrbe z elektricno 
bo presenetila narava, kakšna nesreca nas bo prizadela. Vse bolj 

energijo, ni ponekod niti vode? 
smo odvisni od elektrike, pri obeh ujmah se ja pokazalo, da je Prednostno je treba urediti prevoznost cest, sledi oskrba z vodo najvecji problem oskrba z elektriko. Tu je težko podati predloge, in nato z elektriko. Vse te stvari so med sabo prepletene in jih nakup agregata je ena od možnosti. 
ni mogoce reševati eno za drugo. Odlocitve so vcasih težke, vsekakor je potrebno najprej zagotoviti prevoznost cest do vseh Najlepša hvala za vaš cas in vaše delo, ki ga opravljate vvasi, zaselkov. Hkrati sledi ocena stanja, sodelujemo z vsemi dobro obcanov. Upam, da bi v prihodnjih letih imeli cim manj službami (komunala, vodooskrba, elektro ...). Na podlagi ocen podobnih dogodkov. 
stanja – obsega nesrece, trenutno razpoložljivih enot in opreme se dolocijo prednostna dela reševalnih enot. Seveda pa se cez 
Gorazd Milavec 
dan stvari lahko spremenijo, tako da je ta proces koordinacije vedno aktiven – se spreminja glede na dane situacije. 

Vetrolom 13 TROBLA 1/2018 

SANACIJE POŠKODB V GOZDOVIH ZARADI POSLEDIC VETROLOMA 
Zaradi mocnega vetra in deževja sredi decembra so nastale obsežne poškodbe tudi v gozdovih, in sicer je po trenutnih ocenah poškodovanih okoli 1,5 milijona kubicnih metrov drevja. Natancna ocena kolicine poškodovanega drevja v vetrolomu bo znana, ko bo izdelan nacrt sanacije, ki ga mora Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pripraviti do 12. februarja, in bo kljucna podlaga za sanacijo in obnovo. 
Poškodbe v gozdovih zaradi vetroloma so najvecje na Na delo v gozd nikoli brez ustrezne opreme in nikoli sami! Kocevskem, Notranjskem in na Koroškem, torej tudi na obmocju Posek in spravilo polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno obcine Velike Lašce. nevarno opravilo, zato lastnikom priporocajo, da se za ZGS je dolocil prioritete pri sanaciji posledic vetroloma: samostojno izvedbo secnje odlocijo le, ce so za to usposobljeni zagotovitev varnosti pri delu v gozdu (lastnikov gozdov, in opremljeni, sicer naj raje najamejo usposobljene gozdne izvajalcev in gozdarskega strokovnega kadra); zagotovitev delavce. Dela naj se lotijo le dobro opremljeni in usposobljeni prevoznosti gozdnih prometnic; pomoc pri reševanju lastnine psihofizicno pripravljeni delavci, vendar nikoli sami! Preden prebivalcev in javne infrastrukture; odstranjevanje podrtega zacnete delati, pocakajte na lepo vreme in ugodne delovne drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve ob vecji razmere! Zaradi zahtevnosti dela si najprej temeljito oglejte kolicini padavin v zimskem casu. razmere in presodite, katere nevarnosti vam pretijo! Secnja in Dela na vzpostavitvi prevoznosti gozdnih cest usmerja ZGS spravilo naj potekata usklajeno. Kjer je le mogoce, uporabljajte usklajeno z lastniki oz. upravljavci gozdov in obcinami. Gozdne traktor z vitlom ali vsaj žicni nateg in škripec, še bolj varno pa je ceste, ki odpirajo vasi in kmetije, so bile prednostno na vrsti, dela opraviti strojno. sledijo gozdne ceste, ki odpirajo pomembne infrastrukturne objekte, ter gozdne ceste, kjer se bo lahko takoj zacela sanacija. Na gozdnih vlakah so dolžni prevoznost vzpostaviti lastniki gozdov oziroma upravljavci gozdov. Pri poseku poškodovanega drevja ima prednost sanitarna secnja iglavcev, da se prepreci ponovna razmnožitev podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja. Roki za posek poškodovanega drevja iglavcev se dolocajo na podlagi ocene ogroženosti gozdov zaradi podlubnikov. Na s podlubniki ogroženem obmocju, kjer gre za vecje kolicine iglavcev in je bil napad podlubnikov prisoten že v lanskem letu, je potrebno iglavce posekati in spraviti iz gozda do konca marca, v drugih iglastih gozdovih, predvsem smrekovih, pa do sredine maja 2018. Lastniki poškodovanih gozdov lahko zacnejo izvajati posek že brez izdane odlocbe, vendar morajo o tem predhodno vsaj ustno obvestiti svojega revirnega gozdarja. 

Izjemna previdnost je potrebna predvsem tam, kjer so drevesa podrta navzkrižno eno preko drugega. Vsekakor naj se dela v izrednih razmerah izogibajo vsi tisti, ki jim secnja že v normalnih razmerah povzroca težave. Kljub vsemu je potrebno opozoriti, da so delovne tehnike, predvsem pri dokoncnem podiranju dreves in razžagovanju že podrtih dreves in debel, precej drugacne kot v normalnih razmerah. 


TROBLA 1/2018 14 Vetrolom 

Nasveti za delo 
Pred odstranjevanjem posledic vetroloma se je potrebno seznaniti s specificnimi nevarnostmi, ki so povezane s to nalogo, posebej s secnjo in z izdelavo dreves pod obremenitvijo, in z nacini dela z drevesi, ki ležijo eno na drugem ali drugo preko drugega. Nekaj napotkov smo povzeli po knjigi Varnost in zdravje pri delu v gozdu avtorja Jurija Beguša in po knjigi Varno delo pri secnji avtorjev Mirka Medveda in Boštjana Koširja. Delavci ne smejo hoditi ali delati pod nestabilnimi, v vetrolomu podrtimi drevesi ali izruvanimi korenicniki, prav tako ne smejo hoditi po deblih dreves, podrtih v vetrolomu. Dolociti je potrebno primerne poti za umik delavcev in z njih odstraniti vse ovire, ki bi preprecevale hiter umik. Ce drevesa ležijo eno preko drugega, je potrebno rocno delo ali delo z rocnimi stroji zaceti pri vrhu drevesa. Delo na podrtem drevesu pa naj, ce je mogoce, napreduje od debelejšega dela debla proti vrhu. 

Uporaba motornih žag nad ramensko višino je izredno nevarna, zato se je takšnemu nacinu potrebno izogibati. Delavci morajo biti izredno pozorni na mrtva drevesa, nevarne veje in odlomljene vrhove pri drevesih, ki jih bodo posekali, in pri sosednjih drevesih. Stalno posebno pozornost je treba posvecati vsem opravilom, kjer je predmet pod natezno obremenitvijo (deblo, korenicnik). Locevanje padlega drevesa od izruvanega korenicnika je verjetno najnevarnejša naloga pri gozdarskem delu. Kjer koli je mogoce, naj se locevanje opravi strojno, s pomocjo strojev in opreme za strojno secnjo lesa. Deblo je potrebno od izruvanega korenicnika lociti na varni razdalji. Ce je potrebno, izruvanemu korenicniku pustimo višino štora v dolžini polovice premera izruvanega korenicnika, da se ta ob locitvi ne bi prevrnil. Po locitvi od debla si moramo vedno prizadevati izruvan korenicnik vrniti v prvotni položaj. To storimo s strojem ali z vitlom, tako da ga povlecemo nazaj. Ko so drevesa locena od izruvanih korenicnikov, jih je potrebno spraviti na posebno mesto za klešcenje in izdelavo, kjer bo delo varno. 

Za les pod obremenitvijo velja splošno pravilo, da se, kot prikazuje slika, prvi rez napravi v (1) podrocje stisnjenih lesnih vlaken in drugi v (2) podrocje nategnjenih lesnih vlaken. Nategnjena lesna vlakna na zgornji strani: deblo se sproži navzgor Nategnjena lesna vlakna na spodnji strani: deblo se sproži navzdol 


Vetrolom 15 TROBLA 1/2018 

Nagnjena drevesa je potrebno podreti s prirejeno tehniko secnje, kar prepreci stisnjenje žage pri izdelavi šcetine in omogoci postopno in nadzorovano popušcanje napetosti. S tem se izognemo prelomu drevesa pri žaganju s hrbtno stranjo žage, kar je lahko zelo nevarno. 

Drevesa z zlomljenimi vrhovi je potrebno povleci strojno z varne razdalje. Ce stroj ni na voljo, je drevo potrebno podreti v nasprotno smer od nagiba. Drevesna debla brez vrhov je potrebno podreti z vecjim zasekom kot obicajno in smer podiranja nadzorovati s klini. 
Prežagovanje debel 
Tudi pri prežagovanju v vetrolomu podrtih debel veljajo nekatera osnovna pravila, ki jih moramo upoštevati, saj so v njih po navadi prisotne razlicne napetosti lesa. Predvsem pri prežagovanju debla nikoli ne stojimo v liniji prežagovanja. Stojišce naj bo vedno znotraj upognjenega debla in ne v smeri, kamor lahko udari hlod, ko ga prežagamo. Pri delu v strmini stojimo vedno nad deblom. Vedno najprej prežagamo stisnjena vlakna in šele potem napeta. Stisnjenih vlaken ne žagamo predolgo, da ne stisnejo motorne žage. Pazimo, da z letvijo oz. verigo ne zadenemo v tla. Kjer ne moremo pravilno oceniti, kje so vlakna stisnjena, vstavimo v rez žepni klin. 
ZGS bo nudil vso pomoc lastnikom gozdov, redno pregledoval poškodovane gozdove in izdajal odlocbe za posek poškodovanih dreves. Okrepili bodo tudi aktivnosti svetovanja, izobraževanja ter povezovanja lastnikov poškodovanih gozdov za skupno izvedbo del z usposobljenimi izvajalci, še posebej na obmocjih z drobno gozdno posestjo. 


Odstranjevanje koreninskega sistema po vetrolomu Pazite: Na deblo deluje natezna sila v obratni smeri, ce za zavarovanje in postavitev koreninskega sistema uporabljamo vitel. To je samo ena od mnogih situacij, na katere naletimo pri vetrolomu. 
Dragica Heric Povzeto po Kmecki glas 

TROBLA 1/2018 16 Šola in vrtec 
PRAZNICNI DECEMBER V VRTCU
 V vrtcu so prazniki in praznovanja pomemben del kurikuluma. Pomenijo popestritev našega vsakdana in seznanjanje in prenašanje obicajev, ki so znacilni za naše okolje. 
Otroci so vkljuceni v nacrtovanje in izvajanje razlicnih 
dejavnosti: 
– okraševanje prostorov, 

– 
pripravo dejavnosti za mlajše otroke (dramatizacije pravljic, pevski nastopi), 

– 
izdelovanje vošcilnic in izdelkov. 

Zato smo v decembru v vrtcu nacrtovali in izvedli razlicne prireditve: 

– 
Miklavžev pehar (otroci dan pred Miklavžem pripravijo pehar in Miklavžu napišejo pisemce in narišejo risbice); 

– ogledali smo si predstavo: Medvedek in zima (lutkovni abonma); 

– 
si ogledali risani film v kinodvorani Velike Lašce; 
– obiskali so nas dedki in babice ali osebe, ki so otroku ljube; 
– otroci in ucitelji glasbene šole so v vseh treh enotah izvedli 


mini glasbeni koncert; 

– 
sodelovali smo na dobrodelni prireditvi šole in vrtca in 

– 
plesali na novoletnem plesu ob spremljavi harmonikarja Blaža Škulja. 



Otroci in vzgojiteljice iz starejših skupin so pripravili razlicne dejavnosti in z njimi razveselili naše najmlajše. 
Tudi v letošnjem praznicnem decembru smo v sodelovanju z Obcino Velike Lašce pripravili prireditev za vse predšolske otroke naše obcine. 
Vzgojiteljice iz vrtca so poskrbele za okrasitev športne dvorane, pripravo daril in pogostitev, obcina pa je zagotovila potrebna financna sredstva. 
Gostja Alenka Kolman je z zabavno in poucno predstavo Božickovi palcki zabavala otroke in odrasle. Seveda pa je ob koncu prireditve prišel tudi Božicek in obdaril s knjigami in sestavljankami vse otroke. 


Šola in vrtec 17 TROBLA 1/2018 

VPIS V VRTEC 

Starše in zakonite zastopnike otrok obvešcamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Soncni žarek za šolsko leto 2018/2019 do 31. 3. 2018. 
Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu in na spletni strani; www.soncni-zarek.si. 
Ce bo prošenj vec, kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok odlocala komisija za sprejem otrok. 
Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu, poklicete na tel. številki: 031 618-300, 7881-582 (Stanka Mustar) ali pišete 

na e-pošto: info@soncni-zarek.si 

Stanka Mustar, pom. ravnateljice 


ANGLEŠCINA ZA MALCKE V VRTCU
 V mesecu oktobru 2017 smo priceli poskusno uvajati ure anglešcine v skupinah od 5 do 6 let starih otrok (Ribice – Velike Lašce, Srnice – Karlovica in Miške – Turjak). Potekajo enkrat tedensko, in sicer 1 uro. 
Program je prilagojen predšolskim otrokom in uporablja zabavne igre, pesmi in zgodbe. Intenzivno ponavljanje besednjaka in fraz na zabaven in sprošcen nacin omogoca otrokom, da spoznajo, vzljubijo in se naucijo anglešcine. 
Vsak mesec se izvaja dolocena tema s seznamom besed in slovnico, primerno otrokom. Tudi starši imajo možnost spremljanja, dopolnjevanja in utrjevanja znanja s pomocjo posebej oblikovane spletne strani. 
Stroški programa ne bremenijo staršev in jih pokrivamo iz sklada. Zato se lepo zahvaljujem vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva v sklad. 
Stanka Mustar, pom. ravnateljice 


TROBLA 1/2018 18 Šola in vrtec 

DOBRODELNI PRIREDITVI NA OSNOVNI ŠOLI 
Ta caroben mesec december ... Moc svetlobe, snega in praznikov ... Cas, da pozabimo na zamere, koncamo, kar smo zaceli, zastavimo nove cilje in upamo, da nam bo šlo vsaj tako dobro kot do zdaj. 






Glasbeni tocki – vokalno skupino, šolski band in pevska zbora – je na oder postavila Vita Mekinda. 
Šola in vrtec 19 TROBLA 1/2018 


Prireditev sta povezovala devetošolca Jaša Nika Petrovic in Aiken Ahac, ob koncu sta se jima pridružila še Lola Petrovic in Liam Ahac. 
Zahvala vsem nastopajocim in vsem, ki ste sodelovali pri 
pripravi in izvedbi prireditve. 
Hvaležni smo tudi vsem, ki s sredstvi polnite šolski sklad. 

Janja Samsa Foto Renata Gradišar 


VRTEC KARLOVICA – UTRINEK SKUPINE SRNICE 
Mesec december je mesec praznikov. Tudi v vrtcu Soncni žarek, enota Karlovica, smo si naredili praznicno vzdušje. Prostore smo okrasili, postavili smrecico ter naš vsakdan popestrili z razlicnimi dejavnostmi. Ogledali smo si abonmajsko predstavo Medvedek in zima, sinhroniziran film na platnu Trd oreh, preprosto lutkovno igrico v izvedbi vzgojiteljic Palckova darila, poslušali koncert ucencev glasbene šole Ribnica, enota Velike Lašce … 
Vsako leto pa še posebej težko pricakujemo obisk naših babic, dedkov in drugih oseb, ki so otrokom blizu. 
Na srecanje smo se skrbno pripravljali. Naš program je bil sestavljen iz lutkovne igrice Hrckova hruška ter pevsko-plesne tocke. 
Srecanje je bilo v popoldanskem casu. Tako so imeli povabljeni vec možnosti, da si organizirajo delovni dan in se odzovejo našemu vabilu. 
V igralnici Srnice se je zbrala velika množica, ki je z navdušenjem spremljala nastop otrok. Otroci so se zelo izkazali. Ob Vsem babicam, dedkom in ostalim se zahvaljujemo za njihov koncu nastopa smo babice, dedke in druge prisotne pogostili. 
cas, ki so ga preživeli z nami. 
Ponudili smo jim piškote in sok. Zadovoljstvo se je odražalo obojestransko. Babice in dedki so »žareli« od ponosa, otroci pa 
Zapisala vzgojiteljica Jožica Planinšek 
so imeli nasmeh »do ušes«. 


TROBLA 1/2018 20 Kultura 

BOŽICNO-NOVOLETNI KONCERT JE TUDI TOKRAT PRIVABIL VELIKO OBISKOVALCEV V POCASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI 
V torek, 26. decembra 2017, na štefanovo, ko praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, je bila športna dvorana v Velikih Lašcah polna veselja in dobre volje. Iz povsem napolnjene športne dvorane je bilo moc razbrati, da je tu prisotna velika ljubezen do domace, slovenske glasbe. 
Na že tradicionalnem božicno-novoletnem koncertu so nastopili Mešani pevski zbor Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašce, Ansambel Slovenski zvoki, Isaac Palma, Ansambel Boršt, Ansambel Pogum in Orkester harmonikarjev Bucar. Program je povezovala simpaticna Tanja Žibert. 


Isaac Palma 

Ansambel Boršt je med drugimi predstavil svojo novo skladbo “Kdor je v srcu mlad”, s katero so v letu 2017 osvojili tretje mesto na festivalu Guštanj. Vrsto nagrad je za svoje skladbe osvojil tudi Ansambel Pogum, ki je na koncertu zaigral kar nekaj znanih melodij, šarmantni clani zasedbe pa so nasmejali zbrane. Prijetno presenecenje je pripravil Orkester harmonikarjev Bucar; ta je s sedemnajstimi clani napolnil oder ter zaigral nepozabne skladbe Vrh planin, Tri planike in Na Golici. 
Župan Anton Zakrajšek in voditeljica koncerta Tanja Žibert 
Prireditev se je slovesno pricela s himno v izvedbi Mešanega pevskega zbora Osnovne šole Primoža Trubarja pod vodstvom Vite Mekinde. Na klavirju jih je spremljala Ana Dolšak. Sledili so bolj poskocni toni narodno zabavnih viž. Za humorne vložke so poskrbeli Slovenski zvoki, ki so na oder stopili dvakrat. Njihovi muzikantje so z lahkoto menjavali inštrumente in razlicne vloge ter zabavali obcinstvo. Mlajši del publike je z navdušenjem pozdravil Isaaca Palmo. Poleg uspešnice “Ce te kdaj spustim iz rok” je obiskovalce razveselil tudi s povsem slovensko priredbo A. Šifrerja “Za prijatelje”. 


Kultura 21 TROBLA 1/2018 

V kratkem pogovoru je zbrane je pozdravil župan Anton Zakrajšek in jim zaželel vse dobro v letu 2018. Z voditeljico sta se dotaknila tudi zadnje naravne nesrece – vetroloma, ki je na obmocju naše obcine povzrocil veliko škode. Zato so bili prostovoljni prispevki namenjeni za nakup agregata. Zbranih je bilo 1.480,49 evrov, kar bo zadošcalo za sofinanciranje nakupa dveh agregatov za Osnovno šolo Primoža Trubarja Velike Lašce in enega agregata za Vrtec Soncni žarek. Zahvala vsem, ki ste prispevali. 
Ansambel Slovenski zvoki in Folklorna skupina Društva podeželskih žena Velike Lašce 
Ob zakljucku so se vsi nastopajoci še enkrat zbrali na odru ter skupaj zaigrali skladbi V dolini tihi in Silvestrski poljub, s katerima se je koncal letošnji božicno-novoletni koncert. Zahvala tudi vsem obiskovalcem, ki ste napolnili športno dvorano s pozitivno energijo, ter vsem nastopajocim za cudovit vecer. Zahvala plesalcem – Folklorni skupini Društva podeželskih žena Velike Lašce in Folklorni skupini Društva podeželske mladine Velike Lašce. Vsi skupaj ste pricarali nepozabno praznicno vzdušje. 





TROBLA 1/2018 22 Kultura 

OBCINA VELIKE LAŠCE JE PRIDOBILA NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBCINA 
Dne 4. decembra 2017 je v avli mestne Obcine Kranj potekala podelitev nazivov »Branju prijazna obcina«, ki jih letos prvic podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo obcin Slovenije in Ministrstvom za kulturo. Nazive sta prejeli dve mestni obcini, in sicer Mestna obcina Ljubljana in Mestna obcina Kranj, ter šestnajst obcin: Crna na Koroškem, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Ivancna Gorica, Kamnik, Krško, Prevalje, Radovljica, Slovenske Konjice, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Velike Lašce, 
Kultura 23 TROBLA 1/2018 








V imenu Obcine Velike Lašce je priznanje iz rok Vesne Horžen, predsednice Združenja splošnih knjižnic, sprejel župan Anton Zakrajšek. 
Na slovesni prireditvi so zbrane nagovorili dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije, ki sta izrazila nadaljnjo podporo projektu tudi v prihodnjem letu, in Boštjan Trilar, župan Mestne obcine Kranj. Ambasadorji projekta, poleg dr. Milana Brgleza in Antona Peršaka še Manca G. Renko, urednica in direktorica festivala Fabula, so se pogovarjali o branju, bralni kulturi, bralni pismenosti in o tem, kako pomembno je branje za posameznika in kakovost družbe, kar si je Republika Slovenija zastavila za eno od prednostnih nalog. Pogovor je vodila Carmen L. Oven. 


Tone Pavcek: Branje 
Brati pomeni poceti podvige. 
Brati je možno marsikaj. 
Recimo: grozdje in fige in knjige 
in med brati še kaj. 

Brati je na sploh enostavno. 
Crke hrustaš kot zalogaj. 
Teže pa je, a tudi bolj slavno, 
brati pravilno in hitro nazaj. 


A nazaj se dalec ne pride. 
Pravo branje le dalje in dalje gre 
cez crke in pike, cez vrte in hribe 
v Koromandijo ali še dlje. 

Foto: Arhiv Združenja splošnih knjižnic Slovenije Barbara Pecnik 
Dalmatin Prešeren 







Stritar Trubar Valvasor 
Slodnjak 
Levs
tikStritar 

Javoršek 

StritarCankar




Dalmatin 
KUD Primož Trubar, 
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce in 
Glasbena šola Ribnica 

vas vabijo na 

prireditev ob kulturnem prazniku 

Vsem Slovencem. 
Režija: Majda Samsa 

Levstikov dom v Velikih Lašcah, 
8. februarja 2018,  ob 18. uri. 
Pokrovitelj Obcina Velike Lašce 

Trzin, Tržic in Žalec. 
Javni natecaj Branju prijazna obcina je nastal z namenom, da obcine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med razlicnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Obcine, ki so pridobile nazive, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti in njenih zaposlenih na podrocju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje financiranje dejavnosti knjižnic, osrednje organizacije, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala 18 obcin, ki so izpolnile vse pogoje natecaja in ki s svojimi praksami izstopajo, tako da uspešno spodbujajo sodelovanje in vkljucevanje prebivalcev lokalne skupnosti, da gojijo branje kot temeljno vrednoto družbe. 
Komisija je aktivnosti obcine Velike Lašce ocenila takole: »Vloga Obcine Velike Lašce izpolnjuje vse pogoje, potrebne za pridobitev certifikata. Podrocju spodbujanja bralne kulture daje zelo velik pomen. Poleg knjižnicne dejavnosti, ki jo v veliki meri podpira, daje velik poudarek aktivnostim, povezanim s knjigo in branjem. Obcina je tesno povezana s Trubarjem in njegovim delovanjem. Tega se v obcini zelo zavedajo, zato ohranjajo in širijo dedišcino še naprej z organizacijo dogodkov v sodelovanju z domacim in širšim okoljem. Na Trubarjevi domaciji in citalnici organizirajo literarne dogodke, povezane z razlicnimi literati. Obcina podpira tudi številna društva, ki delujejo na podrocju bralne kulture, in s tem omogoca širok spekter dogodkov, namenjenih širši javnosti. V veliko primerih podpira izvedbo dogodka v celoti: financno, promocijsko in prostorsko. Podpira tudi založniško dejavnost, za spodbudo branja v obcini imajo postavljeno knjigobežnico. Podpira projekte, med katerimi velja posebej omeniti projekt Društva pisateljev Slovenska pisateljska pot. Župan je castni pokrovitelj Rožanceve nagrade, ki jo podeljuje Društvo Marjana Rožanca. Obcina Velike Lašce je aktivna promotorka branja in knjige ter zgled dobrega delovanja na podorocju bralne kulture z vsebinsko bogatim programom, s katerim dosega razlicne ciljne skupine.« 


Župan Anton Zakrajšek, predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, mag. Barbara Pecnik in Nika Perovšek (obcinska uprava) ter Minister za kulturo Tone Peršak 
TROBLA 1/2018 24 Kultura 

TA VESELI DAN KULTURE V VELIKIH LAŠCAH 
Ta veseli dan kulture smo praznovali v nedeljo, 3. decembra 2017, tudi na Trubarjevi domaciji in v Levstikovi in Stritarjevi spominski sobi v Levstikovem 
Kultura 25 TROBLA 1/2018 
BOŽICNI KONCERT CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV 
Na predvecer praznika svetih treh kraljev, 5. 1. 2018, se je v velikolaški župnijski cerkvi odvil koncert pevskih 

domu v Velikih Lašcah. 
Trubarjeva domacija je bila odprta posameznim obiskovalcem in družinam. Gostje so si lahko ogledali spominsko sobo, mlin in žagarsko zbirko na Temkovi žagi. V galeriji Skedenj je bila še vedno na ogled razstava grafik prof. Alojzija Drašlerja Postaje v Trubarjevem življenju, v Trubarjevi citalnici pa razstava knjižnih izdaj in likovnih upodobitev Martina Krpana. Slednja je bila še posebej aktualna, saj letos praznujemo 100. obletnico prve izvirne slovenske slikanice, izdaje Martina Krpana z upodobitvami Hinka Smrekarja. 
Na nedeljsko dopoldne je bila odprta tudi spominska soba Levstika in Stritarja. Med drugimi so jo obiskali tudi clani študijskega krožka Naš kraj vceraj, danes, jutri, ki deluje v okviru UTŽO Velike Lašce. Vodnica Slava Petric jih je popeljala v Stritarjev in Levstikov cas, z njunimi pesmimi pa jim je obudila tudi njihove spomine na otroštvo. 

Z letošnjo prireditvijo Ta veseli dan kulture smo tokrat simbolno stopili v leto 2018, ki je posveceno evropski kulturni dedišcini. Ideja o evropskem letu kulturne dedišcine sega že v leto 2014, ko je svet EU sprejel sklepe o participativnem upravljanju kulturne dedišcine. Evropska komisija je nato leta 2016 Evropskemu parlamentu predlagala, naj leto 2018 razglasi za leto evropske kulturne dedišcine. Koncno odlocitev sta maja 2017 sprejela Evropski parlament in Svet EU. 
Namen evropskega leta je spodbuditi skupno doživljanje evropske kulturne dedišcine in zavedanje o njenem pomenu kot skupni dobrini, izboljšati ozavešcenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti obcutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. 
Cilji pa so spodbujati in podpirati prizadevanja EU, držav clanic ter regionalnih in lokalnih organov, in sicer v sodelovanju s sektorjem kulturne dedišcine in širšo civilno družbo, za zašcito, varstvo, ponovno uporabo, krepitev, vrednotenje in promocijo evropske kulturne dedišcine tudi v mednarodnih odnosih EU. Evropsko leto bo tudi okrepilo prispevek kulturne dedišcine h gospodarstvu prek podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, spodbujanja ustvarjanja in inovacij, trajnostnega turizma in zaposlovanja. 

zborov. 
Zamisel, da bi izvedli koncert vseh zborov, ki delujejo v župniji Velike Lašce, je zorela vec let. Letos, na 3. sveti vecer, pa nam je to zamisel uspelo realizirati. Koncert so priceli naši najmlajši, pevci otroškega cerkvenega pevskega zbora Lumen. Voditi takšen zbor, v katerem so pevci, ki so pravkar prestopili osnovnošolski prag in se šele spoznavajo s crkami in ki vecinoma še ne znajo brati, ter na drugi strani pevke, ki so z eno nogo skorajda že v srednji šoli, je prava umetnost. Za takšno delo moraš imeti veliko srce, preprosto ga moraš imeti rad, saj zahteva mnogo truda in potrpežljivosti, pravo mero odlocnosti in tenkocutnosti ter seveda veliko strokovnega znanja. In vse te kakovosti ima njihova dolgoletna zborovodkinja Lidija Cop. 


Kot zadnji in najštevilcnejši pa je zapel župnijski mešani pevski zbor. Zbor je zelo starostno pisan, v njem so pevke, ki so še srednješolke, študentke, mlade mamice, zaposleni, upokojenci in starosti zbora, ki sta naš ponos – najstarejši pevec, ki bo v letošnjem letu praznoval castitljivih 90 let, in njegov štiri leta mlajši pevski kolega, do katerih cutimo še posebno spoštovanje. Kako je biti zborovodja takšnemu zboru, zelo dobro ve gospa Ladka Deterding, saj ga vodi že skoraj štiri desetletja. Biti le strokoven za dobrega zborovodjo ni dovolj, gojiti ljubezen do glasbe in imeti dober posluh tudi ne. Dobrega zborovodjo poleg naštetega odlikuje še posluh za socloveka, zborovodstvo pa mora cutiti kot poslanstvo. Prav tako pa je posebno poslanstvo biti cerkveni pevec. Prazniki 
so s petjem in mogocnim zvokom orgel še slovesnejši. Cerkvena glasba dviga duha, nagovarja, bogati in lepša bogoslužja. Bogoslužje – SLUŽITI BOGU. Da, cerkveni pevec s svojim najlepšim inštrumentom – glasom, s podarjanjem svojega talenta služi Bogu in ljudem. Naj si sposodim besede gospe Ladke, s katerimi nas je ob koncu koncerta nagovorila: »Cerkveni pevec je za svoje petje le malokrat nagrajen z aplavzom. Tudi ne poje za aplavz. Je pa vesel, ce ga kdaj po koncu maše kdo pocuka za rokav in mu pove, da je bilo današnje petje pa še posebno lepo.« Ob koncu so zbori združili moci in zapeli dve skupni pesmi: Vem za Njega, ki me ljubi, ter najbolj znan božicni napev, ki v naša srca prinaša mir in toplino in brez katerega si ne znamo predstavljati božica – Sveto noc ... In bili nagrajeni z MOCNIM APLAVZOM! 
Ajda Kokelj 
Otroci nam s svojim prepevanjem lepšajo nedeljska bogoslužja. Tudi tokrat so s svojimi mladimi glasovi ob orgelski spremljavi Teje Levstik poslušalcem polepšali vecer. Za njimi je pod vodstvom zborovodkinje Martine Kovacic zapela Velikolaška vokalna skupina, ki sicer ni cerkveni pevski zbor, je pa vec kot polovica njihovih pevcev hkrati tudi clanov cerkvenega pevskega zbora. Oba zbora pa imata še eno skupno »tocko«, organistko Uršo Gruden. Marsikoga je navdušila in ganila njihova sedemglasna izvedba skladbe Božicno drevo Aleksandra Mežka. Kot tretje so pod vodstvom Miriam Lavric zapele clanice vokalne zasedbe Alegria. Z izvajanjem duhovno-ritmicne in slavilne glasbe, ki je hkrati tudi instrumentalno obogatena, v naš prostor vnašajo svežino. Njihovega obcasnega sodelovanja pri svetih mašah smo vedno veseli. Z glasbo, ki jo cutijo, in besedili, ki jih živijo, ter ob spremljavi instrumentalistk Ane Virant, Lare Petric in Petre Kokelj so tudi tokrat pobožale dušo. 

TROBLA 1/2018 26 Kultura 

PRIŽIG PRAZNICNIH LUCK V VELIKI LAŠCAH 
Miklavžev vecer je bil v Velikih Lašcah tudi tokrat nekaj posebnega. V torek, 5. 12. 2017, ko je naše najmlajše obiskal Miklavž, so se Velike Lašce oblekle v praznicne barve. 
Po veselem pricakovanju in obdarovanju otrok v župnijski cerkvi se je Miklavž s sprevodom odpravil na trg in nagovoril zbrane. Ucenci OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce, ki so pod mentorstvom Vere Lipovec izdelovali praznicno dekoracijo, so že nestrpno pricakovali trenutek, ko bo ucenka Špela Ivanec prižgala lucke. Po nagovoru Metode Kolar, ravnateljice OŠ Primoža Trubarja, in župana obcine Velike Lašce Antona Zakrajška, ki se je zahvalil sodelujocim in vsem zbranim zaželel lepe praznicne dni, je prižig uspel.     


podeželskih žena, Društvo za ohranjanje dedišcine Gradež, 
Rokodelska družina Grcar, KUD Primož Trubar Velike Lašce – 
Univerza za tretje življenjsko obdobje, TiNakit ( Tina Brodnik), 
MuGo (Mateja Delac), Hungry Skin (Anja Bordon) in Cebelarstvo 
Gacnik. 
Nastop Vokalne skupine Alegria pa je pricaral pravo praznicno 
vzdušje. 

Nika Perovšek, obcinska uprava Foto: Niko Samsa 

BOŽICNI DOBRODELNI KONCERT 

V carobnem božicnem casu, 29. decembra, je v velikolaški cerkvi Marijinega rojstva potekal dobrodelni koncert, ki ga je 

organizirala pevka Amadeja Košir. S koncertom so se zbirala sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin naše obcine. V sodelovanju z OŠ Primoža Trubarja se bodo za zbrani denar otrokom kupila potrebna sredstva, ki jim bodo olajšala šolanje in druge potrebe. Ob angelskem petju Amadeje in igranju citrarke Hane Debeljak pa so s svojim sodelovanjem polepšali vecer tudi otroci iz cerkvenega otroškega pevskega zbora Lumen pod vodstvom Lidije Cop, na klavirju pa jih je spremljala Teja Levstik. Koncert je s svojim povezovanjem zaokrožila Ajda Kokelj. Najlepša zahvala gospodu župniku Andreju, ki je omogocil, da je koncert potekal v cerkvi, in ravnateljici GŠ Ribnica Majdi Kokošinek. Iskrena zahvala pa tudi vsem, ki ste se vecera udeležili in s tem marsikateremu otroku narisali nasmeh na obraz. Tako smo lahko vsi nekomu Božicek za en dan. Naj to ostane dobra praksa tudi v prihodnje. Naslednje leto dobrodošel tudi ti. 
M. Arko 

Iz velikolaškega okraja 27 TROBLA 1/2018 
IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA 8 


KAKO SO SI LJUDJE POMAGALI OB HUDI URI 

Ko se je v Dvorski vasi oz. na Mali Slevici pripravljalo k nevihti, so takole molili, po navadi gospodar: 
»Ljub' šmarni oblak, 
bod' ponižen in krotak! 
Marija je pod hribckom stala, 
svoje lazšcke prekriž'vala … 
Prekrižaj jih še ti – Bog Oce, Sin in Sveti Duh …« 

S patrnožem so mahali proti oblaku in potem molili še »topelt« 
ocenaš: 
Oce naš, oce naš, – kateri si v nebesih, kateri si v nebesih, – 
posveceno bodi, posveceno bodi – itd. Molili so toliko casa, da 
je nevihta ponehala. Tako je vedno »pomagalo« … V zvoniku se 
je oglasil »ta velki zvon«; in res je po navadi toca padala – stran 
od vasi … 
(Danes je znanstveno dokazano, da to drži; saj zvocni dražljaji 
prej »sprožijo« oblake. Ampak pada pa nekje drugje … ) 
Ko se je vreme umirilo, so ponekod v zahvalo »klenkali« – 
pritrkovali. 
Pritrkavanje k prazniku so ljudje slišali takole: 
V Dvorski vasi: 
Polna dolina pankrtu …, polna dolina pankrtu …, polna dolina 
… 
(Bilo je v dveh tonskih višinah. Menda je bilo tu nekaj 
nezakonskih otrok.) 
Pri Sv. Jakobu – Mala Slevica: 
Stara baba – slaba raba, stara baba – slaba raba … 
( Verjetno se je tega spomnil kakšen »premlad dedec« …?) 
Na Veliki Slevici: 
Vreanu vinu – po cekinu, vreanu vinu – po cekinu … 
(Kritika na predrago pijaco.) 
V Velikih Lašcah: 
Jest bom dajlov, ti pa spiš, jest bom dajlov, ti pa spiš … 
( Vse jasno!) 

Zapisal Jože Centa, Ljubljana, dec. 2017. 
Cim se je v Krvavi Peci k nevihti pripravljalo, je šel mežnar zvonit. Gospodar je z žegnano vodo pred vrati blagoslovil v tisto smer, od koder se je nevihta pripravljala: »Buh nas obvarji hudga vremena, toce.« Molilo se je ocenaš in zdravamarijo. S flaškami smo šli iskat žegnano vodo in jo imeli celo leto. Pri hiši je bil pušpan in se je s tistim pokropilo. 
Pripovedovala Vera Gorjup, Rob, dec. 2017. 
Pred hudo uro so pokadili okrog hiše. Malo žegnanega lesa iz butarice so vrgli na žerjavico, da ni gorelo, ampak se je samo kadilo. Ostanek so potem vrgli v štedilnik. Pa molili so za odganjanje hude ure, k sv. Eliji. Na Gradežu so pred hudo uro ljudje tudi kropili z žegnano vodo in prosili k svetemu Urhu. Na Urhov dan je pred vec kot 200 leti vse toca stolkla in hrane ni bilo. To je bilo na Gradežu, Sloki Gori in Malem Locniku. Predniki so se zaobljubili, da bodo vsako leto hodili k maši na Krko na Urhov dan (4. julija). In so vsako leto šli. Otroci so se veselili, ker je bila vedno malica pod velikim hrastom. Okrog šestdesetega leta se je Maticov Janez ponesrecil, je s kozolca padel, potem se ni vec hodilo. Tudi župnik je povedal: »Ce so se vaši predniki 
zaobljubili, vi niste vec dolžni tega delati.« Na Urhov dan se na 
Gradežu še vedno da za mašo. 

Ko je Župancic iz Grosupljega preko Šentjurija šel, se je bliskalo 
in treskalo. Pa je pripovedoval, da mu je župnik enkrat rekel: 
»Mahni po konjih! Da bom jaz na svojo zemljo prišel, pa bo vse 
dobro.« In ko je do Malih Lipljen prišel, je res nehalo treskat. 

Naša teta Mic je pripovedovala: So bili sami Lipljenci. Imeli so 
enega brihtnega cloveka. Pol so šli pa na Puhov hrib – štirje 
dedci iz Malih Lipljen. Pa je taštudirani naredil, da je zacela toca 
padat. Res je tako pripovedovala. 

Tudi zvonovi so peli, da so pred hudo uro oblake razganjali. 
Zvonovi okrog Gradeža so se ob praznikih takole oglašali: 
Na Malem Osolniku: 
Polna dolina pankrtu …, polna dolina pankrtu … 
V Škocjanu: 
Lunder, Milek pa Selan. 
Štrajfnk, mežnar pa kaplan. 
Puh puh prmejduh. 
Na Železnici: 
Pridite po štrukelce, pridite po štrukelce, 
poln taler muzelnu … 
(muzelni = nudelci, rezanci) 

Pripovedovali so Stane Zabukovec, Slavka Virant, Toncka Jakopin, Joža Koprivec, jan. 2018. 



TROBLA 1/2018 28 Naša dedišcina 

TRUBAR IN TRUBARJESLOVCI V 
»Vsak narod si izbere glasnika po svoji podobi in vrednosti ... Obcutil sem na dnu srca, obcutil strahoma, da Gabriele d'Annunzio ni pesnik. Da zasluži morda obilnega obcudovanja zaradi svoje besedne spretnosti, ali da ne zasluži tistega placila, ki je umetniku prvo in nadvse: da ne zasluži ljubezni. Sodnik, ki dela zgodovino in vecnost, je srce.« (Ivan Cankar: D'Annunzio, Slovenski narod, 12. julij 1915) kakor ogromen polip in mu je s tisocerimi usti sesala zadnjo kri.« Cankar ne skriva svojega vira, to je Dimitzova Zgodovina dežele kranjske, ki še danes marsikomu predstavlja vir, ce ne za drugo, vsaj za zgodovino zgodovine. Trubarjevo pot in štiristoletnico njegovega rojstva Cankar zoperstavi tristoletnici hudodelstev škofa Hrena. Protireformacijo obdolži za smrt mlade slovenske kulture, za nasilno smrt ali bolje umor, ki ga je izvršil škof Hren po narocilu rimske cerkve. Težava je v tem, da je narocilo prišlo iz ust tedanjega nadvojvode Notranje Avstrije, kamor so spadale Kranjska, Štajerska in Koroška. Ta je ustanovil komisijo, ki je sežigala knjige, unicevala pokopališca in celo metala kosti pokojnih v reko, za nacelnika pa je postavil škofa Hrena. V današnjih casih revizionizma tudi Tomaž Hren dobiva novo podobo. Kakor je Mimi Malenšek v Plamenici romaneskno poustvarila Primoža Trubarja, je v romanu Inkvizitor bralcu dvajsetega stoletja približala Tomaža Hrena. In ne pozabimo, da je bil Hrenov oce pripadnik cistega nauka, torej luteran. Nas, ljube Slovence, je Trubar v pismu cesarju Maksimiljanu II. oznacil za dobro, dostojno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo, ki se lepo vede do vseh tujcev in do vsakogar. V pismu kranjskemu deželnemu glavarju 5. maja 1575 Trubar pa potoži: »Razširja se prekleta nesloga v deželi Kranjski pri gospodih in kmetih v visokih in nizkih slojih. Ti grdi prepiri so me zelo razžalostili ter me huje bole kakor moje premnoge in dolgotrajne bolezni, ki jih trpim od oktobra. Zakaj taka zavist, sovražnost, 



Vir: M. Žebovc, Slovenski književniki rojeni do leta 1899, Založba nevošcljivost, ošabnost, napuhnjenost, prevzetnost, pohlep po Karantanija, Ljubljana 2005, str.185 casti in denarju, ki prihajajo od hudica in iz naše pokvarjene 
narave, so zanesljivi znaki, predhodniki in naznanjevalci propada Vstopili smo v Cankarjevo leto. Vecina ve, da mineva sto let, odkar in pogube naše domovine.« ( Theodor Elze, Trubar kot clovek, je v vecnost odšel najvecji slovenski dramatik, znan predvsem Cvetnik naše reformacijske misli, str. 50) po crticah, klancu, Erotiki, materi ter tisti nesrecni skodelici kave. Knjiga je orožje zoper nevednost. Pisatelji pogosto ugotovijo, da Manj znano je njegovo besedilo Kako sem postal socialist in se clovek kljub napredku ne spreminja tako korenito kot svet, dejstvo, da se je za socialno demokracijo ponudil volivcem na koder živi. Vse je bilo tedaj tako, kot je še danes, veckrat zapiše volitvah 14. maja 1907 kot mož dela, mož kulture in kot mož tudi Cankar. Le katera Trubarjeva podoba bolj pristoji Slovencem mocne volje in resnice. Pred tem je na zborovanjih dodobra v Cankarjevem letu? vzel mero tako liberalcem kot klerikalcem, ki so malo pred tem Klemen Fele ustanovili Slovensko ljudsko stranko, najmocnejšo stranko do zacetka druge svetovne vojne. Zapisal pa je tudi marsikaj o Trubarju, recimo pesem Ungnadovi gostje (Ljubljanski zvon, Ahac 1895, pod psevdonimom Tršan) ter besedilo Trubar in Trubarjeve slavnosti (drugo predavanje tržaškim delavcem na Ljudskem 
Ahac – v mislih se zaljubljam vate, 

odru, 21. maja 1908). Tržaški »Delavski list« že dan kasneje 
zapiše, da je bila Velika dvorana polna do zadnjega koticka. Ahac – v mislih srkam tvoj nasmeh, 
»Ce bere clovek zgodovino tistih casov, se mu zdi popolnoma Ahac – v mislih objem v opoju lipe, 
razumljivo, da se je slovensko ljudstvo v svojem obupu vdalo 

Ahac – v mislih grejem mehkobo duše, 
najbolj crnemu praznoverstvu, cigar sledovi še do današnjega 
Ahac – v mislih bežen spomin žarenja. 

dne niso izginili. Prijatelja ni imelo ljudstvo nobenega, upanja nobenega, kvecjemu v sveta nebesa. Edini narodni zašcitniki, Ahac – napajaš me s strastjo življenjsko!besedniki njegovi bi bili po pravici morali biti v tedanjih casih duhovniki. Ampak prav tista duhovšcina je ležala na ljudstvu                                                           Bernardka Petrovic – Mager 
Naša dedišcina 29 TROBLA 1/2018 

UTRINEK Z VELIKEGA OSOLNIKA 
Na majhnem košcku osolniške zemlje se spogledujeta preteklost in sedanjost naše stavbne dedišcine. 


Nasproti pa stoji pravi lepotec – miniaturni slovenski kozolec toplar, postavljen v lanskem letu. V njem se ne bo sušila pšenica ali detelja, morebiti le pridelki iz bližnjega vrta. Zagotovo bo služil za pocitek ali piknik. 
Na Velikem Osolniku stoji še pet kozolcev toplarjev in dva s prilepkom. Vsi trenutno služijo kot shramba za kmetijske stroje in orodje. Eden od toplarjev se pocasi poslavlja in mu ni vec pomoci, za ostale pa upamo, da bodo še dolgo služili svojemu namenu in bodocim rodovom pricali o slovenski stavbni dedišcini. 
Milan Tekavec Foto: Boštjan Podlogar 

"Zaposlitvene priložnosti na kmetijah" je projekt sodelovanja štirih Lokalnih akcijskih skupin: LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe, LAS Dolenjska in Bela krajina, LAS Suhe krajine, Temenice in Krke ter LAS Za mesto in vas, ki je bil uspešno prijavljen za sofinanciranje s sredstvi Evropskega sklada za razvoj podeželja. Zaposlovanje težje zaposljivih oseb v kmetijski dejavnosti je nenehno v ospredju teoreticnih razprav in se v zadnjih letih intenzivira. Potrebe po odpiranju delovnih mest za osebe z manjšo delovno možnostjo se povecujejo, zlasti je ta problem perec na podeželju. Osebe z manjšimi delovnimi sposobnostmi, zaposlene v urbanem okolju, marsikdaj ne morejo izkoristiti potencialov, znanj in izkušenj, ki jih imajo. Zagotovitev kakovostnih in trajnih delovnih mest na podeželju je eden izmed ciljev projekta. S projektom želimo ustvariti pozitiven družbeni ucinek in s tem prispevati k razvoju lokalne skupnosti, povecanju samooskrbe ter sorazmernemu razvoju podeželja z ustvarjanjem novih delovnih mest. V okviru LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe smo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo v novembru 2017 izvedli dve delavnici animacije in predstavitve projekta. Kmetije, ki imajo interes, da bi zaposlovale težje zaposljive, ali kmetije, ki bi želele zgolj spoznati prakso, ki so jo razvili na kmetiji Zadrgal z Zavodom Grunt, kjer že zaposlujejo težje zaposljive osebe, so vabljene k vkljucitvi v projekt »Zaposlitvene priložnosti na kmetijah«. Sodelovanje v projektu je brezplacno. Dodatne informacije dobite na spletni strani LAS – www.las-ppd.si, pri KGZS Zavod-LJ ( janko.debeljak@lj.kgzs.si) ali pri RC Kocevje Ribnica, d. o. o. (primoz.pahor@rc-kocevjeribnica.si; 01 620 84 70). 

TROBLA 1/2018 30 Naša dedišcina 

FILM O ŽUPNIJI VELIKE LAŠCE – TIK PRED IZIDOM 
Kmalu bo ugledal dan težko pricakovani enourni film o župniji Velike Lašce. Film je inovativen prikaz naše odgovornosti do velikolaške dedišcine, pridnih rok, ki skrbijo za cerkve in jih obnavljajo, prikaz spoštovanja ljudi do svojih cerkva in ljubezni do krajev, kjer smo doma. Pokaže, da so cerkve veliko vec kot le stavbna dedišcina, ki krasi gricevnato velikolaško pokrajino, da so pomembna vez, ki združuje ljudi in vasi. Ta film je darilo in poklon vsem v župniji Velike Lašce, saj brez njihovega dela, skrbi, cuta odgovornosti in pripravljenosti ne bi imeli takih cerkva. Brez njih pa ne bi imeli tako povezanih ljudi, tako povezanih vasi. 
Edinstvena zasnova filma gradi zgodbo na domacih ljudeh. Motiv Jožefa z Jezusom je po mnenju velikolaškega kronista Poleg mocne sporocilnosti prinaša tudi cudovite posnetke Manfreda Deterdinga precej redek pojav tudi v širšem vpetosti cerkva v velikolaško pokrajino in detajlov notranjosti. slovenskem prostoru. Nastal je pod taktirko snemalca in režiserja Roka Borštnika v sodelovanju z župnikom Andrejem Ojstrežem in številnimi sodelavci Župnije Velike Lašce. Projekt povezuje in koordinira Zavod Parnas, ki deluje v javnem interesu na podrocju kulture. Film izdajamo v letu Evropske kulturne dedišcine 2018, nastaja v neodvisni produkciji in nima javne financne podpore. Sredstva zbiramo s pomocjo BOTROV (angl. fundraising), ki bodo na podlagi svoje obljube po izidu kupili naroceni film na DVD ali kljucku USB. Veliko vas je že prepoznalo vrednost, ki jo v velikolaške kraje prinaša novi film, k podpori vabimo še nove botre. V sredini januarja je imel film 38 botrov, za pokritje stroškov jih potrebuje 150. 
Film bo prvic predvajan na predvecer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 2018, po vecerni sveti maši, ob 18.30 v Župnijskem domu Alojzija Grozdeta v Velikih Lašcah. Takrat boste botri lahko svoj izvod filma na kljucku ali na DVD tudi prevzeli in poravnali svoje botrske obveznosti. Dodatne informacije: Zavod Parnas (Metka Staric), 041 833 456, info@zavod-parnas.org. 

Za konec pa še tole. Film predstavlja poklon naši dedišcini, velik potencial pa se skriva tudi v njeni interpretaciji, ki jo je naša ekipa odkrivala ob snemanju. Med povsem neizkorišcene bisere velikolaškega turisticnega potenciala vsekakor sodi cerkev Svete Trojice v Malih Lašcah. 




Naša dedišcina 31 TROBLA 1/2018 


Detajli s poslikav v cerkvi Sv. Trojice v Malih Lašcah 
Ste še kje drugje opazili toliko src kot v tej cerkvi? Napis z letnico 1735 govori, da so »neznani dobrotniki poskrbeli, da se je cerkev na novo sezidala za casa župnikovanja Antona Mešica in njegovega vikarja Jožefa Kanduša. Anton Mešic ali Mašic je bil dobrepoljski župnik v letih od 1715 do 1737, Kanduš vikar v Lašcah, sicer pa njegov naslednik v Dobrepoljah od leta 1737 do leta 1746.« (Škulj, 1994) 

Film ne more zajeti vseh zanimivih zgodb, ki smo jih med snemanji slišali od naših kljucarjev na terenu. Ena od njih je ujeta v srcu, ki je s svincnikom narisano na deski za oltarjem in govori, da so v letu 1883 cerkev obiskale Ana Arko (?), Paula Martinak in Franja Košenini. Je bila morda slednja Franja Košenini (1868–1938), ki je obiskovala nemško mešcansko uršulinsko šolo, nato pricela sodelovati na slovenskih kulturno-prosvetnih prireditvah ter se leta 1887 porocila z znanim pisateljem in politikom Ivanom Tavcarjem? Zanimiv drobec iz casa, ko je slovenski kulturni prostor sooblikoval tudi Fran Levstik. 
Metka Staric s sodelavci Foto: arhiv Zavoda Parnas 
KUD PRIMOŽ TRUBAR VELIKE LAŠCE 
V sklopu zelišcarskih delavnic vas vabimo v 



SVET ZDRAVILNIH 
RASTLIN IN ZACIMB, 

in sicer na drugo zelišcarsko delavnico, ki bo 
v cetrtek, 15. februarja 2018, ob 17. uri 
v Levstikovem domu v Velikih Lašcah. 
Tema delavnice: KRVNA OBTOCILA – POT KRVI PO TELESU 
–
 Prepoznavanje motenj krvnega obtoka 

–
 Kako se lotiti težav na naraven nacin 

–
 Katera zelena krepcila uporabljati 

–
 Pomen kakovostnega dihanja in oskrbe krvi s kisikom 


Motnje krvnega obtoka lahko cloveka zelo izcrpajo. Že hladne noge, krci v nogah, srbecica in oteklost so znaki, ki terjajo našo pozornost. Z zelenimi krepcili in kakovostnim dihanjem lahko preprecimo še hujše težave, kot so krcne žile, aritmijo srca, povecan pritisk in holesterol. Krvni obtok, srce in dihanje so tesno povezani. Ko umirimo enega, ugodno vplivamo tudi na drugega. 
Delavnico izvajata Ana Usenik (»Pehta s hribov«) in Darja Mlakar iz Društva Zapotok. 
Cena delavnice za clane UTŽO je 3 evre, za neclane 5 evrov. 
Prijave sprejemamo do torka, 13. februarja 2018. Delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav. 
Prijave in dodatne informacije: po elektronski pošti na e-naslov utzo.velikelasce@gmail.com ali na telefon: 041 380 036 (Danica Cvetko) 


Lepo vabljeni! 

TROBLA 1/2018 32 Vseživljensko ucenje 




OŽIVITEV OBICAJA »MARIJO NOSIJO« V ROBU 
Po desetletni prekinitvi ljudskega obicaja MARIJO NOSJO smo se žene iz KUD Rob, ki se tedensko zbiramo v domu krajanov, odlocile, da obicaj oživimo in ga postavimo v novo okolje. 
Na križišcu ob cesti v sredini vasi, kjer stoji mala hiška – VAGA smo se zbirali vseh devet vecerov po vecerni maši. Vsak je bil dobrodošel, zvrstilo se je vec kot 200 obiskovalcev. Zapeli smo pesmi, ki sodijo k temu obicaju, in zaigrali, kako sta Marija in Jožef prosila prenocišca. Bilo je težko, veckrat sta bila zavrnjena. Usmiljena družina, ki ju je sprejela, je kip Marije za en dan odnesla domov. V prostoru vage smo postregle caj in kuhano vino. Hvala vsem darovalcem. Prebrale smo misli, ki jih je v spremljevalni zvezek napisala družina, ki je prenocila Marijo. Zadnji vecer smo kipec Marije v spremstvu z baklami odnesli v cerkev k polnocnici. 
V vagi nas celotni božicni cas spremljajo jaslice iz lickanja in volne, delo Cajank, in drevesce, okrašeno z izdelki Podružnicne šole Rob. Ob strani so tudi pticki, ki jih pecemo za božic, in poprtnik, ki ga pecemo za tri kralje. 


LITERARNA SKUPINA KUD PRIMOŽ TRUBAR VELIKE 
LAŠCE, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

VELIKE LAŠCE 
Obe pesmi (objavljeni na naslednji strani) sta nastali v literarni skupini KUD, ki jo vodi moja kolegica, prijateljica in pesnica Ana Porenta. Srecujemo se enkrat mesecno v sejni sobi Levstikovega doma pod okriljem UTŽO Velike Lašce. Pridružila sem se jim jeseni, saj sem že dlje casa razmišljala o tem, da bi se resno lotila pisanja. Literarno ustvarjanje ni samo talent, kot mnogi zmotno mislijo, ampak je predvsem poglobljeno delo, ki je brez dobrega mentorja veliko težje. Že prej sem pisala priložnostne pesmi kot pozornost prijateljem za rojstni dan, nikoli pa se še nisem lotila izpovedne lirike, kjer ni najpomembnejša rima, ampak bolj ritem in slikanje custev. Ti dve pesmi sta nastali kot domaca naloga. Pri prvi so bili iztocnica jesenski listi, ki jih je mentorica položila na mizo, in iz asociacij se je rodila pesem Listi, pri drugi pa sem nakljucno izžrebala osebo Sosedova Mica in sem jo morala vplesti v prozo ali poezijo. 
Naj se ob tej priložnosti zahvalim mentorici Ani za nesebicno posredovanje njenega obsežnega znanja, za dragocene nasvete pri oblikovanju misli v pesniško obliko in za spodbudo, gospe Danici Cvetko za organizacijo in za povabilo na prisrcno novoletno srecanje z vecerjo, kjer smo se sprošceno družili tudi z drugimi slušatelji UTŽO, predvsem pa sem hvaležna vsem clanom literarne skupine, saj sem z njimi dobila nove prijatelje. Želim pa si, da bi se nam morda pridružil še kdo, ki uživa v besednem ustvarjanju in ki mogoce do sedaj ni imel poguma, volje ali casa. Prepricana sem, da se bodo morebitni novi clani veselili vsakega tretjega cetrtka v mesecu tako, kot se ga veselim jaz. V tem letu želim vsem obcanom veliko lepih besed. 
Aleksandra Marijanovic 

Vseživljensko ucenje 33 TROBLA 1/2018 

SOSEDOVA MICA 

V pomiti posodi, 
na pometenem dvorišcu, 
na pomitem stopnišcu, 
v cistem stranišcu, 
v moževih zlikanih srajcah, 
v otroških lepo zloženih majicah, 
v na tenko olupljenem krompirju, 
v pograbljenem senu, 
med vrsticami v brevirju, 
med prebranim fižolom, 
med perilom, opranim s pervolom, 
v neredu v hcerini sobi, 
v sinovi domaci nalogi, 
v skodelici obrnjene kave, 
v košenju trave, 
v peki božicne potice, 
med zrnjem za premražene ptice 

išce pozabljeno sreco. 

Zvecer prižge sveco, 
željna njegove ljubezni, 
dotika roke, objema, pohvale, 
rada bi slišala, 
da je videl, da se trudi. 
On pa gleda televizijo, 
s pivom v roki, 
Dnevnik, Preverjeno, Odmeve, 
jezen bruha besede o zaroti, 
politiki, kritiki, mistiki, 
krivici, levici, desnici, 
mafiji, goljufiji, pedofiliji, 
korupciji, policiji, koaliciji. 

Utrujen in slep od gneva, 
navelican vsega že od popoldneva, 
ob pozni uri koncno 
zasmrci na sedežni garnituri, 
kupljeni v Rutarju na obroke, 
in se dela, 
da spet ne ve, 
da ga ona caka in 

išce pozabljeno sreco. 

Preden zaspi, se spomni, 
da je pozabila pred hišo odnesti 
vreco z embalažo, 
jutri odpeljejo smeti. 

Posluša dež, ki zunaj prši, 
obraz si namaže z Nivea kremo, 
potem še ona koncno zaspi 
in tudi jutri in vedno znova 

išce sreco, ki je vec ni. 

LISTI ZA SPOMINE 

Porocni list, za dva. 
Zanjo in zanj. Za vecno obvezo, za odvezo. 

List papirja, nepopisan. 
Novo bitje, na prazen trebuh položeno. 
Fantek. Puncka. 
Njegov pogled, solze srece. 

Rojstni list, oce, mati in številke. 

Podpisi, štampiljke. Da obstajaš. 

List, z obkljukanimi opravili. 
Banka. Placaj. Kupi. Ne pozabi. 

List, od masla umazan. 
Star recept. Pehtranko spet pecem. 

Notni list, na klopi v cerkvi. 
Sveta noc, blažena noc. Je polnoc. 

List, na njem njegova drobna pisava. 
Besede, ljubeznive, poželjive. 

List, na njem okorna pisava, 
razmazano crnilo. 
Filip, 2. a. Mamici za materinski dan. 

Risalni list, prepognjen. 
Ana, 3. b. Moja družina. 
Tri figure. Sonce in letalo v kotu. 

Koncertni list, program glasbene šole. 
Moj fantek igra kitaro, 
staro otožno sonato, v D-molu. 
Moja puncka igra klavir, 
francosko suito, allegro. 

List za spomine, lepe, nelepe, a moje. 
Za bolecine. 
Izpete, nekatere nikdar preživete. 

List za pesmi, za solze, za smeh. 
Za lepoto. Za zdravilne besede. 
Za dobroto. 

List v moji knjigi. 
Prvi, zadnji? Koliko jih le ima? 
Koliko let mi jih bog še da, 
preden dobim zadnjega? 

Mrliški list, oce, mati in številke. 
Podpisi, štampiljke. Da si bil. 
List za spomine. 
Ko vse, prav vse mine. 

Aleksandra Marijanovic 

TROBLA 1/2018 34 Knjižnica 

NOVOSTI NA NAŠIH POLICAH 
V knjižnici Frana Levstika Velike Lašce se vedno trudimo, da bi za bralce priskrbeli novo in zanimivo gradivo. 
Ko bereš knjigo, nevroni v možganih delajo nadure, saj se odlocajo, v kaj so osebe oblecene, kako stojijo in kako cutijo, ko se prvic 
poljubijo. Nihce ne pokaže. Besede namigujejo. Možgani naslikajo sliko. (prim: Meg Rosoff ) In možgani vsakega naslikajo drugacno 
sliko. 
Zato filmi, posneti po dobrih knjigah, obicajno ne dosegajo naših pricakovanj, saj ne ujamejo niti polovice tega, kar smo si 
predstavljali. Pa še to, kar ujamejo, ni na filmu videti niti približno tako dobro kot v naših mislih. 
A pustimo to, kajti nekateri raje gledajo filme kot berejo knjige. Zato imamo v knjižnici na voljo tudi filme. Že res, da je rok izposoje 
zanje kratek (1 teden), a je filmov v knjižnici na voljo vec kot 900. Imamo dokumentarne filme, kriminalke, grozljivke, komedije, 
drame, pustolovke, fantastiko … In za najmlajše tudi risanke. 
Kar pa zadeva novosti, sem tudi tokrat iz seznama izbrala 3 knjige iz mladinskega oddelka in 3 knjige za odrasle bralce. 


MLADINSKI ODDELEK STRIPI 
Cankar v stripu 
Škrateljc, 2017 Cankar v stripu je osrednji knjižni poklon našemu najvecjemu pisatelju v »Cankarjevem letu 2018«, ko obeležujemo 100 let smrti Ivana Cankarja. 
Knjige zbirke CANKAR V STRIPU so po motivih drame Hlapci, povesti Moje življenje ter povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ustvarili vrhunski avtorji in vrhunski ilustratorji: 
–
 Andrej Rozman Roza in Damijan Stepancic: Hlapci – ko angeli omagajo; 

–
 Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina: Moj lajf; 

–
 Žiga X Gombac in Igor Šinkovec: Hlapec Jernej in pasja pravica. 


Obletnica je priložnost, da poskusimo današnjemu bralcu na sodoben, komunikativen in dinamicen nacin približati Cankarjevo delo. 
Prepricani smo, da je še danes presenetljivo aktualno in navdihujoce tudi za sedanje generacije. Kot je rekel Boris Pahor: »Beri Cankarja, ker je zmeraj sodoben.« 

RESNICNOST 
Zima zima bela – tri božicne romance 
Mladinska knjiga, 2017 Dve pisateljici in pisatelj so združili moci in izdali knjigo pod skupnim naslovom Zima zima bela oz. v originalu Let it snow. Vsak je napisal svojo zakljuceno zgodbo, ki se navezuje s krajem dogajanja in nastopajocimi s preostalima dvema ter na koncu vse tri tvorijo zaokrožen konec. Mestece Gracetown ob železniški progi je zasuto s snegom. Dekle z nenavadnim imenom Jubilee je na božicni vecer na poti z vlakom k babici in dedku, ampak vlak zaradi obilnega sneženja ne more dalje. Tako prenoci pri popolnem tujcu Stuartu. Istocasno se z avtom skozi snežne zamete prebijajo trije prijatelji, saj si fanta želita videti trop navijacic, ki so prav tako z vlaka pristale v bližnji prodajalni vafljev. Junakinja tretje zgodbe je Addie, ki je malo zavozila razmerje s fantom Jebom in božicni dan pricakala v solzah. 



ŽIVLJENJEPISI ZA MLADINO 
Tuzimek, Dariusz: Neymar, nogometni carodej (prva Neymarjeva mladinska biografija) 
Ucila International, 2017 Triletni Neymar da Silva Santos Júnior je vsako noc zaspal z žogo ob sebi. In ker si je žogo tudi vedno izbral za darilo, jih je doma imel kmalu vec kot 50. Z njimi je preigraval soigralce – stole in mize, noge kavca pa so predstavljale vratnice prvega gola, ki ga je zadel. Zdaj z enako lahkoto preigrava najvecje nogometaše sveta na svetovno znanih stadionih. Zdi se, kot da je žoga prav prilepljena 


Knjižnica 35 TROBLA 1/2018 

na njegovo nogo. Svoje navijace navdušuje z odlicno tehniko, neverjetno hitrostjo, velicastnim preigravanjem in vcasih s prav carovniškimi triki. 
V knjigi boste izvedeli, kako se je Neymar naucil nogometa, kako in zakaj si je pridobil toliko oboževalcev, katere vrednote so mu najpomembnejše in zakaj je družina zanj tako pomembna. 


ODRASLI ODDELEK DRUŽBEN ROMAN 
Peter Stamm: Sedem let 
Mladinska knjiga, 2017 Alexandru, študentu arhitekture, se v turbulentnem obdobju tik pred diplomo zgodi ljubezenska prigoda z revno, neprivlacno in cudaško Poljakinjo Iwono, ki mu kar takoj izpove svojo ljubezen. 
Ceprav se mladenic ob Iwoni pocuti svobodnega in sprejetega, se po koncanem študiju poroci z lepo, inteligentno in sposobno kolegico Sonjo, skupaj odpreta uspešen arhitekturni biro in postaneta del premožne nemške lokalne visoke družbe. Po nekaj letih Alex prejme Iwonino pismo, v katerem ga ženska prosi denarne pomoci za operacijo, saj kot ilegalna poljska priseljenka zasluži komaj za preživetje … 

Peter Stamm v nenavadni, subtilni pripovedi o moškem, razpetem med dve popolnoma razlicni ženski, govori o zapletenosti ter patologiji medcloveških odnosov, kjer ni srecnih koncev. 

SPOMINI 
Hisham Matar: Vrnitev : o iskanju oceta v izgubljeni deželi 
Mladinska knjiga, 2017 Pisatelj, ki je hkrati pripovedovalec in glavna oseba, skupaj z materjo, bratom in svojo ameriško ženo iz Kaira potuje v Bengazi v Libiji. 
Po mnogih letih bodo lahko spet obiskali sorodnike in doživeli svojo rojstno državo po koncu režima Moamerja Gadafija. Stran za stranjo se zacne odpirati življenje nekdanjega visokega libijskega uslužbenca in njegove družine pa tudi njegovega oceta nekaj desetletij prej. 

Pripovedovalec Hišam Matar, sin ugrabljenega diplomata ter danes svetovno uveljavljen pisatelj, bralca seznanja ne le z vsem, kar je njega, brata in mater doletelo po ocetovi ugrabitvi in tudi že prej, ampak podrobno razpreda o diktaturi nasploh. Po drugi strani podrobno opiše tudi svojo "diplomatsko misijo" v Londonu, potem ko skuša vzpostaviti stike z razlicnimi clovekoljubnimi organizacijami na eni strani ter na drugi strani celo s sinom Moamerja Gadafija. Vse le zato, da bi izvedel resnico o svojem ocetu, za katerega tako ali tako ve, da ni vec med živimi. 


PSIHOLOGIJA 
Juul, Jesper: Empatija – pot do sebe in do drugega 
Didakta, 2017 Vsebino knjige sestavlja celovita in razumljiva teorija ter 12 vaj, ki so bile preizkušene v mnogih ucilnicah med ucitelji in študenti pedagogike. Knjiga je uporabna kot pripomocek, s katero lahko razvijete empatijo v sebi. Poleg Jesperja Juula so vsebino knjige prispevali tudi Helle Jensen, Peter Hřeg, Jes Bertelsen, Michael Stubberup, 

Steen Hildebrand. 
Viri:www.bukla.si, www.dobreknjige.si, felix.si, www.emka.si. 


TROBLA 1/2018 36 Dogodki 


Na hladno decembrsko soboto, 2. decembra, se je v Krajevni skupnosti Škocjan odvilo že tradicionalno srecanje starostnikov. V organizaciji Krajevne skupnosti, Karitas in Rdecega križa so jih toplo pricakali Franci Horvat, predsednik Rdecega križa Slovenije – obmocnega združenja Grosuplje, Darinka Virant, predsednica KORK Škocjan, ter Aleš Pecjak, zastopnik lokalne krajevne skupnosti Škocjan. S pomocjo nepogrešljivih prostovoljk Rdecega križa je prijetno druženje ob polni mizi sladkih in slanih dobrot potekalo v res slavnostnem vzdušju. Za trenutek je soba pastoralnega centra, kjer že nekaj let poteka srecanje, postala skoraj pretesna, a to nikakor ni motilo nikogar od prisotnih. Razposajen duh je združeval zbrano množico, med katerimi ni manjkal niti najstarejši med zbranimi, 92-letni Slavko Ponikvar. 

zadovoljstvo, da se tradicionalnega druženja vsako leto udeleži 
res lepo število starostnikov. 
Župnik Janez Selan je dodal, da si želi, da jih bo druženje ob tej 
obloženi mizici pogrelo in še bolj povezalo med sabo. 
Vecer se je nadaljeval ob klepetu ter obujanju spominov in 
zakljucil ob obljubi, da se naslednje leto ponovno snidejo. 


Na fotografiji od leve proti desni: 
–
 prva vrsta: Aleš Pecjak, Franci Horvat, Janez Selan; 

– 
druga vrsta: Alenka Vintar, Jelka Mencin, Meta Ziherl, Anja Vintar, Darinka Virant in Darja Strle 


Vsako leto nas takšna srecanja in druženja opomnijo, kako pomemben je pozitiven duh v lokalni skupnosti in kako malo je vcasih potrebno, da popestrimo dan posameznikom, ki potrebujejo samo stisk tople roke in spodbudno besedo. Lepa tradicija, ki dokazuje, da so pristni cloveški odnosi najmocnejše orodje lokalnega duha. 
Fotografije: Anja Vintar Besedilo: Mateja Koren 

Dogodki 37 TROBLA 1/2018 
PA SEM JIH DOCAKALA 

»Pa sem jih docakala!« Tako je rekla naša mama v nedeljo, 14. januarja. Spoštljivih 90 let. 
Ob njenem jubileju sta jo obiskali predsednica DU Velike Lašce Marija Trotovšek in poverjenica Majda Gradišar. Zaželeli sta ji predvsem zdravja, veliko zdravja in zadovoljstva v krogu družine. 

Na fotografiji so (z leve): Majda Gradišar, Ana Jakic in Marija Trotovšek. 
Mama se je zelo razveselila darila društva, zlasti treh knjig Jožeta Škulja iz Rašice, v katerih v verzih in prozi opisuje svoj domaci kraj, ljudi in njihove posebnosti, lepote narave okoli nas. Še isti dan je mama prebirala zgodbe pozno v noc in jih naslednji dan pripovedovala nam. Pogovor je stekel o delu v društvu, o izletih, martinovanjih in praznovanjih novega leta. Vsakic se je zgodilo kaj nepozabnega in veselo smo se nasmejale raznim dogodivšcinam. Racunale smo tudi, koliko let je mama že clanica društva. Septembra je minilo 49 let, odkar prejema pokojnino po pokojnem možu. Vec let je peš v mrzlem januarju pobirala clanarino v vaseh: Male Lašce, Pušce, Rašica in Stope. Cas, namenjen obisku, je hitro minil, a srecamo se spet prihodnje leto. Ob tej priložnosti pa se vrnimo še v leto 1928. 14. januarja je v Skoncni družini (Levstik) v Malih Lašcah zagledala luc sveta drobcena deklica in se zazrla v mamo Marijo in oceta Janeza. V farni cerkvi je pri svetem krstu prejela ime Ana. Družina je bila številcna. Enajst jih je sedelo za mizo, manjši na eni strani, vecji na drugi strani. Skleda je bila velika, pa se je kar pobliskalo. Bilo je devet otrok, pet fantov in štiri dekleta – Mici, Angela, Ana in Albina, od fantov je vojno preživel samo Ivan. Mici se je porocila na grunt k Ivancu na Pušce, Angela je svoj dom našla pri Mencinu v Velikih Lašcah, Albina se je porocila z Martinovim (Levstik) Lojzom, kupila sta Kogejevo hišo. Ana je ostala v rojstni vasi. Za roko jo je zaprosil Zazidnikov (Jakic) Jože od Sv. Trojice. Delal je v Ljubljani in se domov vracal ob sobotah. Ana pa je skrbela za dom. V hlevu pod hišo je mukala rodovniška krava Frika. Vso košnjo je mama opravila rocno, seno se je speljalo s šajtrgo ali znosilo v koših. Na hrbtu je prenesla po strmem bregu tudi vse koše listja. Pozneje ji je pomoc s kosilnico in konjsko vprego ponudil sosed Lundrov (Košir) Janez. Mama pa je pri njih pomagala okopavati, sosedska pomoc je bila obojestranska. 

Skoncni pušeljc 
Skoncna dekleta so poseben pušeljc. Vsako nedeljo po deseti maši so se dolgo pomenkovale pred cerkvijo. Vsi so se že razšli, one pa se še niso zmenile. Bile so strašno navezane ena na drugo. Medsebojno so si tudi pomagale pri delu, najveckrat so se zbrale pri sestri Mici na Pušcah pri pletju strnišcnega korena. Vec dni zapored so plezale po kolenih, za njimi je ostajal droben korencek, ki je v nekaj tednih zagrnil vso njivo. Ko so nekoliko opešale v moceh, so se zbirale pri Albini, »na krožku«, vsaka s svojimi pletilkami – nastajale so kape, nogavice, brezrokavniki. Prave umetnine pa »naštrika« Albina. Po 16 letih zakona je mami umrl mož, ostali sva sami. Hodila sem v srednjo šolo, se zaposlila v KZ Velike Lašce, se porocila s Francetom in že smo bili v našem domu trije. Nedolgo zatem so visele plenicke, mami Ani Jakic se je rodila vnukinja Metka, cez tri leta vnukinja Kristina. Leta so minila kot blisk in mama se veseli treh pravnukov – Jana, Maja in Katarine. In v našem domu se ob posebnih priložnostih, ki jih ni malo, zbere deset clanov širše družine. Imamo se lepo in si želimo, da bi bilo še vec let tako. 
Ana Pia Debeljak 

TROBLA 1/2018 38 Društva 

2. DRŽAVNO OCENJEVANJE IN RAZSTAVA KRUHA IZ KRUŠNE PECI V ROBU 
Društvo podeželskih žena Velike Lašce je v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in obcino Velike Lašce 1. decembra lanskega leta organiziralo 2. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peci. Na ocenjevanju in razstavi je bilo 35 kruhov, med njimi so štirje prejeli zlato priznanje, 22 kruhov je bilo srebrnih in devet bronastih. 
Prav v Robu je na nekaterih domacijah še ohranjena krušna pec in gospodinje jo predvsem ob praznikih ali posebnih priložnostih še zakurijo ter v njej specejo kruh, po katerem zadiši po vsej hiši. Veckrat se to zgodi tudi na Škrabcevi domaciji v Robu, kjer imajo v stari hiši še ohranjeno krušno pec, v kateri Zdenka Škrabec spece kruh ali kakšne druge domace dobrote. Na njen predlog so se predlani v Društvu podeželskih žena Velike Lašce odlocili, da organizirajo ocenjevanje in razstavo kruhov iz krušne peci z namenom obuditi in ohraniti tradicijo in kulturno dedišcino mam in babic. Kot pravi Zdenka, je pri peki kruha v krušni peci zelo pomembna pravilna priprava peci. Pri tem ni univerzalnega »recepta« za vse peci, ampak ima vsaka pec svojega. »Vsak kurjac za svojo pec ve, kako jo mora zakuriti,« pravi Zdenka Škrabec. Pec je potrebno predhodno veckrat zakuriti in jo ocistiti, ce se v njej ne pece pogosto. V pec je potrebno nalagati suha drva, najboljša so bukova, saj nimajo posebnega vonja. Koliko drv je potrebnih za peko kruha, je odvisno od peci, pove Zdenka, ki ve, da je pec dovolj ogreta takrat, ko je bela. Šele ko je pec bela, je potrebno razdeliti žerjavico po vsej peci, da se tla enakomerno segrejejo, in ce potresen koruzni zdrob pocasi porjavi, je pec dovolj ogreta, ce zdrob takoj pocrni, je pec prevroca. Nic manj zahtevna kot priprava peci pa nista mesenje in sama peka kruha. Tudi glede tega ima Zdenka Škrabec veliko znanja in izkušenj, kar rada deli na delavnicah, ki jih organizira v svoji stari kmecki kuhinji na domaciji. Tudi lani so se pred ocenjevanjem kruha iz krušne peci nekatere gospodinje, clanice DPŽ Velike Lašce iz Roba in okolice, zbrale pri Škrabcevih in v peci, ki jo je tudi tokrat pripravila Zdenka, spekle vsaka svoj hlebec kruha za ocenjevanje in razstavo. 
Na ocenjevanje je tokrat prispelo 35 razlicnih hlebcev kruha; ti so bili razvršceni v tri skupine: pšenicni kruh, mešani kruh in kruh posebnih sort. Strokovna komisija v sestavi Milke Debeljak, Margarete Damjanic in Avgusta Miklošica je ocenjevala zunanji videz, okus sredice ter okus in videz spodnje in zgornje skorje. Kot je povedala predsednica komisije Milka Debeljak, velika poznavalka peke kruha, saj sama pece kruh v krušni peci od svojega 18. leta, so bili kruhi raznih okusov, od pšenicnih belih, nekaj s krompirjevim testom, rženi, ajdovi, bucni s semeni, polnozrnati pirin kruh in kruh, narejen s pomocjo kislega testa. Splošna ocena je, da so bili kruhi dobri, je pa bilo nekaj prevec zarezanih, imeli so vonj po dimu, bili premalo vzhajani ali pa krušna pec vec dni pred peko ni bila zakurjena, zato je imel kruh spodnjo skorjo prevec zapeceno, zgornjo pa premalo. Slovesna podelitev priznanj vsem udeležencem 2. državnega ocenjevanja in razstave kruha iz krušne peci je bila v Domu krajanov v Robu. Popestrili so jo ucenci Podružnicne šole Rob s pesmijo, plesom in deklamacijami, zapele so pevke Alegria, na harmoniko je zaigral Sandi Marolt, v skecu pa sta Martina in Milka prikazali, kakšna zmeda lahko nastane pred trgovskimi policami, na katerih so preštevilne vrste kruha. 




Društva 39 TROBLA 1/2018 

Zlata priznanja je podelila podžupanja obcine Velike Lašce dr. Tatjana Devjak, srebrna podpredsednica Zveze kmetic Slovenije Nežka Režek, bronasta pa predsednica DPŽ Velike Lašce Magdalena Peterlin. 

Najbolje ocenjeni kruhi, ki so prejeli zlata priznanja, so bili kruh Jožeta Senegacnika (dosegel najvec tock – 77 od skupnih 80), Marte Glavic (AKŽ Ivanjšcica), Milke Debeljak (DPŽ Velike Lašce) in Hermine Tanko iz krušne peci Zdenke Škrabec. 
Vsi ocenjeni kruhi so bili razstavljeni in dani v pokušino v prostorih KZ Velike Lašce v Robu. Razstavo so obogatile še risbice ucencev Podružnicne šole Rob z naslovom Od žita do kruha in lutke prostovoljk, ki sodelujejo v projektu Slovenske fundacije za UNICEF »Posvoji puncko in reši otroka« ter prijazna pogostitev in sprejem clanic Društva podeželskih žena Velike Lašce, ki so bile vesele, da je prireditev ponovno uspela in tako postala tradicionalna. 
Zahvala gre tudi Obcini Velike Lašce in vsem sponzorjem ter donatorjem, brez katerih bi težko izpeljali projekt v takšnem obsegu. 
Dragica Heric 

3. DRŽAVNO OCENJEVANJE IN RAZSTAVA POTIC V ŠENTJERNEJU 
V mesecu decembru minulega let so clanice DPŽ Velike Lašce sodelovale na 3. državnem ocenjevanju potic v Šentjerneju. Slavka Indihar je prejela bronasto priznanje, Zdenka Škrabec in Jožefa Škrabec pa zlato. 
Na ocenjevanju je letos bilo kar 81 potic, od slanih do sladkih. Ocenila jih je triclanska komisija, katere predsednik je bil Janez Turk. Povedal je, da kakovost potic raste, saj je bila vecina potic cistega okusa, vonja in videza. Pohvalno je, da so bile potice lepo in skrbno zvite, enakomerno nadevane, pri vecini je bilo pravo razmerje testa in nadeva. Nadevi so bili pestri, z izrazitim vonjem in dobrim okusom. Pohvalno je tudi, da jih je bilo veliko pecenih v poticnikih – loncenih modelih. Od vseh potic je bilo pet slanih (cebulna, cemaževa, ocvirkova, velikonocna), tri so bile iz drugih žit (ajdova in pirina), 28 je bilo orehovih, najvec potic pa je bilo drugih sladkih, kar 45, to pomeni: kokosovih, pehtranovih, rozinovih, korenckovih, lešnikovih, cokoladnih, skutinih ... Med posebnimi je bila tudi bucna, potica iz ovsenih kosmicev in suhega sadja, sladka ocvirkovka, potica s pregreto smetano in potica s cikorijevim nadevom. Podelili so 9 bronastih priznanj, 41 srebrnih in 31 zlatih priznanj. 
Dragica Heric 



Društva 41 TROBLA 1/2018 
VESELI DECEMBER IN DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELIKE 

TROBLA 1/2018 40 Društva 

DRUGI MEDIJI O NAS 

Clanice Društva podeželskih žena se pogosto udeležujejo razlicnih dejavnosti doma, v sosednjih obcinah in širše po Sloveniji. O tem porocajo lokalni, regionalni in državni mediji in nemalokrat se zgodi, da so v njih predstavljene tudi obcanke iz Velikih Lašc. 
Gospodinje iz Velikih Lašc, mojstrice priprave razlicnih dobrot, O drugi Državni razstavi in ocenjevanju kruha iz krušne peci, ki jo predvsem pa tradicionalnih jedi, pri katerih gre za ohranjanje je Društvo podeželskih žena Velike Lašce organiziralo decembra receptov naših babic in prababic in s tem tudi za ohranjanje v Robu, se je pisalo in govorilo v lokalnih in drugih slovenskih naše dedišcine, se pogosto udeležujejo številnih razstav in medijih. Med drugim smo o prireditvi in o posameznih clanicah ocenjevanj, ki jih organizirajo tovrstna društva po Sloveniji. Že ter njihovih delih brali tudi v Slovenskih novicah, Krošnjarju in v tradicionalno se vec clanic udeležuje ocenjevanja in razstave Kmeckem glasu. poprtnikov, potic, štrukljev ... Same so lani drugic zapovrstjo Ker pa se clanice Društva podeželskih žena Velike Lašce organizirale ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peci. Idejo udeležujejo tudi drugih državnih ocenjevanj in razstav peke za prireditev je dala Zdenka Škrabec iz Roba, clanica DPŽ Velike in priprave jedi, o njih pišejo in govorijo tudi takrat. V reviji Lašce, zato je ocenjevanje in razstava kruha iz krušne peci v Maja oziroma posebni izdaji Majin BOŽIC je v rubriki Praznicne Robu. O vseh teh in še drugih dogodkih redno pišemo v Trobli, sladkosti z naslovom Božanske potice – orehova ali ocvirkova, 
o njih in dejavnostih naših clanic pa so v zadnjem casu veliko vsaka je odlicna bila predstavljena Zdenka Škrabec iz Roba kot porocali tudi drugi mediji po Sloveniji. mojstrica v peki domacih potic. Zdenka kot aktivna clanica v 

Društvu podeželskih žena Velike Lašce še dopolnjuje svoje znanje in bogate pekovske izkušnje ter to prenaša na mlajše. Svojo družino – je mati dveh otrok in babica dveh vnukov – za praznike razvaja s sladkimi in slanimi poticami. V clanku so predstavljene orehova ledena, lešnikova mini potica, pehtranova, kokosova-cokoladna in ocvirkova potica, in sicer s sestavinami in postopkom priprave. Med drugim pa je v njem navedenih kar nekaj Zdenkinih nasvetov za uspešno peko potice. 

Milka Debeljak rada prenaša svoje znanje na mlade rodove. 
Milka Debeljak iz Gornjih Retij pri Velikih Lašcah je bila kot clanica Društva podeželskih žena Velike Lašce pred kratkim predstavljena v reviji Božicna ZARJA v rubriki Kaj jedo za praznike po Sloveniji. Milka Debeljak je mojstrica peke in kuhe ter za praznike rada skuha tudi stare, tradicionalne jedi, kot je mrežna pecenka z zelenjavo in sirovimi štruklji, ki jih je v prispevku predstavila, vkljucno s sestavinami in pripravo jedi. 
POPRAVEK 
V Trobli 7/2017 z dne 6. decembra 2017 je bilo pod rubriko Društva na strani 32 v prispevku z naslovom Vesela družba iz Velikih Lašc in okolice v Srbski krajini v BiH, avtorice Dragice Heric, napaka v besedilu. Zapisano je bilo, da je Ivo Andric Nobelov nagrajenec za mir, kar seveda ne drži. Poved se pravilno glasi: »Po slikoviti dolini jesenskih barv bosanskih gozdov smo mimo Dolnjega Vakufa prispeli do mesteca Travnik, od koder je Ivo Andric, edini Nobelov nagrajenec za književnost iz obmocja prejšnje Jugoslavije.« Za napako se opravicujemo. 
Uredništvo 

LAŠCE 

Najprej moramo nazaj v konec novembra, ker smo bili za predpripravo na praznike še malo resni in kulturni. V Cineplexxu v Kranju smo si ogledali v živo posnet balet Ukrocena trmoglavka iz moskovskega Bolšoj teatra. Podobno kot smo že videli pri baletu Labodje jezero, je bila tudi tokrat predstava obogatena s predstavitvami plesalcev, režiserja in koreografa. Kamera nam je od blizu pokazala nastopajoce, nas med odmorom popeljala v zaodrje in med publiko. Teh stvari ne vidiš, ce sediš v dvorani. Seveda smo po predstavi nehote primerjali skoraj robotsko, tehnicno brezhibno, klasicno postavitev Labodjega jezera z moderno izvedbo Ukrocene trmoglavke. Slavni koreograf Jean Christophe Maillot je v komediji, poustvarjeni po Williamu Shakespearu in ob glasbi Dmitrija Šostakovica, prikazal ostrino, hitrost in živahnost plesalcev. Minimalisticna scena in kostumi so dopušcali izbruh custev in vse je spominjalo na baletno šolo Francoza Morrisa Bergea (Morisa Bežara). Plesalci Bolšoja so bili tudi v tej zvrsti res vrhunski. V moderni predstavi smo uživali in veselimo se že naslednjega obiska. 

Carobni Salzburg 
Vrnimo se na zacetek decembra, saj je bilo lepo. Tokrat smo šli v Avstrijo, obiskali smo Oberndorf in kapelico Svete noci, kjer je bila prvic slišana ta najbolj znana božicna pesem. Potem smo se odpeljali v Salzburg in zelo natancno spoznali njegove znamenitosti. Ponovno je bil naš vodic Venceslav iz Loke turista; bil je specialist za to podrocje. Podobno nam je pred leti v adventnem casu že razkazal Gradec (Graz) in Zagreb. Vedno smo bili zelo zadovoljni z vsemi predstavitvami. Veliko zgodovinskih podatkov, starejših in novejših zanimivosti nam je obicajno natrosil. Seveda smo na vecer uživali tudi v carobni okrasitvi, luckah in »kuhancku«. Primerjali smo lahko, kako se mesta predstavljajo v tem casu, in priznati je treba, da je Ljubljana dober konkurent. Prednovoletno vrocico je društvo pripeljalo do viška v Ribnici, kjer je bilo že tradicionalno srecanje pri Puglju. Dobra hrana, muzika in sprošceno vzdušje je podkrepil obisk Dedka Mraza z darilci. Ognjemet in Bela snežinka pa sta se malo dotaknila tudi naših custev in poudarila vzdušje carobnosti. Mogoce je prav, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so tudi letos sponzorirali darila, zato jih bom kar naštela: Priba, Renova, Poni, Zavarovalnica Triglav, Lekarna Ljubljana, filijala Velike Lašce, Avtohiša Zalar, Mizarstvo Tekavcic, KNUT, Mix, Trgoup Centa Uroš, Marko Zakrajšek, Kmetijska zadruga Velike Lašce, picerije Rok, Adam, Rozika, Arkada, Harlekin, gostilna Cot, B&F, Ljubljana in DSI – Linz. Seveda pa gre zahvala tudi naši predsednici, ki razna podjetja (d. o. o. in s. p.) že mesece prej obiskuje in moleduje za darilca. Vsi so našim clanom naredili veliko veselja, saj si mnogi s svojimi pokojninami sebi darila ne bi kupili … Saj gre vse za vnucke. 

Prednovoletno srecanje v Ribnici
 Potem pa so tukaj še novoletna vošcila. Pošiljateljev ne bomo naštevali, se pa v imenu društva vsem za lepe misli in želje zahvaljujemo. 
Tako kot obišcemo vsak mesec naše clane, ki praznujejo devetdeset in vec let, smo jih tudi v decembru. Enaindevetdeseti rojstni dan je imela Milka Rupar iz Vrha pri Robu, dvaindevetdeseti pa Lojzka Gradišar iz Kneja. Vse najboljše obema! 
 In že smo v januarju 2018. Polni smo nacrtov in aktivnosti. Kar tri predavanja so se in se bodo zvrstila že v prvi polovici meseca. Najprej smo poslušali Cirilo Mehle, ki je predavala o prebavi, prehrani in razstrupljanju telesa. Kar je bilo zelo dobrodošlo za izboljšanje pocutja po praznikih! Sledilo je že uteceno srecanje v Alzheimer caffeju. Tokrat se nam je pridružila Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoc pri demenci, in nam postregla z dragocenimi nasveti. Tretja zdravstvena tema »Boj proti raku dojk« pa bo takoj, ko oddamo tole pisanje v tisk. Obiskale nas bodo predstavnice združenja EUROPA DONNA in upamo, da bo udeležba vecja, saj je predavanje, druženje in svetovanje namenjeno vsem obcankam in obcanom, tudi tistim malo mlajšim. Bodite pametni, naredite nekaj za sebe in pridite! 
Tudi v januarju nacrtujemo obiske na domu z osebnim vošcilom. Tokrat gremo v Podlog, kjer bo 93. rojstni dan praznovala Josipina Puh. Ravno tako starost bo dosegla tudi Anka Rigler, ki živi v Ljubljani. V klub devetdesetletnikov letos vstopata tudi Anka Pecnik iz Rašice in Ana Jakic iz Malih Lašc. Proti koncu meseca pa bo Marija Grebenc iz Rašice praznovala stoletnico. Obicajno gospe nocemo naša leta obešati na veliki zvon, ampak ob tako castitljivi obletnici je dovoljeno izreci prisrcne cestitke z najlepšimi željami! 
Tekst: Helena Grebenc Gruden, fotografija: Martin Gruden 

TROBLA 1/2018 42 Društva 

JUBILEJNA RAZSTAVA JASLIC 
Društvo za ohranjanje dedišcine je organiziralo že deseto Razstavo jaslic v skritih kotickih Gradeža. Ta je bila na ogled od 17. decembra 2017 do 7. januarja 2018. Obe nedelji ter na božicni in novoletni ponedeljek so clanice in clani društva poleg vodenja po razstavi poskrbeli za praznicne stojnice z domacimi izdelki ter okrepcili. V kulturnem programu so z božicnimi pesmimi nastopili mešani oktet Polica s Police pri Grosuplju, otroci iz glasbene šole Velike Lašce, vokalna skupina Borovnicke, dva cerkvena zbora iz Škocjana, skupina Alegria, oktet Potoški fantje iz Loškega Potoka in cerkveni zbor z Zaplane. Jaslice si je skupno ogledalo blizu 
1.800 obiskovalcev. 
Razstavo je odprl idejni vodja in predsednik društva Marko Šavli. Njegova družina je bila tudi avtorica mnogih od 262 razstavljenih jaslic. Jaslice je na uvodni prireditvi blagoslovil škocjanski župnik Janez Selan. Tudi tokrat so bile iz vseh mogocih materialov, razlicnih oblik in velikosti ter razstavljene povsod po vasi. Veliko casa so se obiskovalci zadržali ob jaslicah družine Marolt iz Velikih Lašc. Sestavljene so bile iz številnih gibajocih se figur, ki so poleg svete družine predstavljale tudi pestro vaško življenje. Zanimive so bile podobne jaslice družine Šavli ter najstarejše  – rocno izrezljane jaslice, last družine Klancar, od katerih so nekatere figure stare 200 let, in papirnate, stare vec kot 100 let, last nekdanjega župnika Janeza Jereba iz Škocjana. Obiskovalci so radovedno prepoznavali tudi makete posameznih cerkva, ki so v Trubarjevem casu sestavljale škocjansko pražupnijo.  


PRIJETNA POPESTRITEV 
Nekaj avtorjev smo lahko obcudovali, kako izpod njihovih rok nastajajo nove božicne podobe. Imitacija Županove jame je skrivala vec razlicnih jaslic, prvic pa so bile postavljene v objektu lokostrelcev. Poleg Božicka, ki je otroke razveselil na praznicni ponedeljek, se je na novoletni dan pripeljal še Dedek Mraz. Na žalost je takrat obiskovalce odvrnil dež, tako da je vokalna skupina Alegria nastopala le za clanice in clane društva in Dedek Mraz je lahko le njim delil sladkarije. Še posebej carobno vzdušje je bilo v tednu med božicem in novim letom, ko je bila vas prekrita s snežno odejo. Tega so doživeli le tisti, ki so si razstavo prišli ogledat med tednom, ko sicer ni bilo programa, lahko pa so se vseeno okrepcali in nakupili domace dobrote. Za zakljucni dan razstave so clanice, kot je tradicija, napekle božicni kruh – poprtnik, ki je vsem dobro teknil. 


NOVI RAZSTAVLJAVCI IN OBISKOVALCI 
Mnoge razstavljene jaslice so bile iste kot pretekla leta, mnoge pa tudi nove, veliko teh je nastalo izpod rok najmlajših vašcanov, ki so se odraslim pridružili pri ustvarjanju. 
Pogovarjala sem se z Olgo Šmid, ki je bila skupaj z možem Alojzijem med ustvarjalci jaslic iz lesa. Z rezbarstvom se ukvarjata že vrsto let, njune stvaritve so bile razstavljene v vec slovenskih cerkvah. Na Gradežu sta bila prvic in celotna vas se jima je zdela edinstvena. Kot zanimivost je povedala še, da sta se razlicnih umetniških spretnosti ucila pri pokojni Brigiti Juvan, ki je vrsto let razstavljala pri nas, sedaj pa njena vnukinja poskrbi, da Brigitine jaslice še vedno lahko obcudujemo. Antonija in Dragan iz Ljubljane sta za razstavo izvedela od prijateljev. Naših krajev ne poznata in sta bila presenecena, kako blizu Ljubljane leži naša carobna vasica. Razstava se jima je zdela nepozabna, navdušena sta bila nad ustrežljivostjo in prijaznostjo vašcanov. Zanimale so ju tudi druge prireditve, ki jih bo društvo organiziralo v tem letu. V prvem tednu razstave smo gostili množico obiskovalcev iz Maribora in Vranskega; ti so se na Gradežu  ustavili med organiziranim izletom, na katerem so obiskali še druge znamenite kraje v naši okolici, tudi Trubarjevo domacijo in Županovo jamo. Jaslice so si posebej ogledali še otroci (s starši) iz podružnicne osnovne šole in vrtca Turjak. Vsi so razstavo ocenili kot zelo zanimivo, privlacno in bogato. Še posebej Štajerci niso mogli prehvaliti naše gostoljubnosti, razstave in vodenja po njej, ponudbe na stojnici ter tudi izcrpne razlage 
o naši osnovni dejavnosti – sušenju sadja, ki so ga z veseljem kupovali. 
Zdenka Zabukovec 

Društva 43 TROBLA 1/2018 


LUC MIRU IZ BETLEHEMA 

V zadnjem mesecu preteklega leta je v naše kraje zopet pripotovala Luc miru. 
Ne imenuje se zaman Luc miru iz Betlehema. Njen zacetek je vsako leto znova res v tistem izbranem mestu. Ta isti plamen, prižgan v Betlehemu, potuje po zahodni, srednji ter delu vzhodne Evrope. Nihce izmed sodelujocih v projektu ga ne prižge z vžigalicami ali vžigalnikom, ampak se trudimo, da ga ohranimo in ubranimo pred vetrom, tresljaji na poti in drugimi preprekami. Ideja o širjenju miru se je porodila že davnega leta 1986, ko so na avstrijski televiziji ORF organizatorji v zahvalo sodelujocim v oddaji, namenjeni invalidnim otrokom, namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. 
Z željo, da bi se zavedali, kakšna dobrina, vrednota je mir, kako zelo hvaležni moramo biti, da ne živimo na katerem izmed vojnih obmocij. Danes je to velika dobrodelna akcija, ki povezuje številne organizacije in posameznike z željo po mirnih praznikih in toplini v srcu. Z obiskom želimo razveseliti tudi tiste bolj osamljene in jim nameniti nekaj svojega casa. 
Zahvaljujemo se vam za vse prijazne sprejeme in darove, ki so bili letos namenjeni trem ustanovam (Misijonsko središce, Zavod Živim ter Drugi Dom). Vec informacij o Luci miru iz Betlehema lahko najdete na spletni strani lmb.skavt.net. Potrudimo se z veseljem širiti mir vse leto. 
Zahvaljujemo se tudi Okrepcevalnici Rozika, ki nam je pomagala pri izvedbi projekta. Najlepša hvala za podarjen caj, ki je otroke po koncanem raznašanju Luci ogrel. 
Vestna hobotnica 

USTVARJALCI 
RIBNIŠKEGA PASIJONA 
VABIJO K SODELOVANJU! 

Prepricani smo, da vsak od nas v sebi goji talente, ki bi pripomogli k skupnemu ustvarjanju Ribniškega pasijona 
– glasbeno-gledališke uprizoritve Kristusovega trpljenja. Prijava je možna prek spletne strani www.ribniskipasijon.si ali po telefonu 051 206 572. 
Veselimo se novih clanov pasijonske družine. 



TROBLA 1/2018 44 Društva 
CLANI LK TURJAK DELAVNI TUDI DECEMBRA 
Zadnji mesec v letu je za clane Lokostrelskega kluba Turjak minil nadvse delavno. Prvo je za to poskrbelo silovito neurje z orkanskim vetrom. Na naših objektih na Gradežu je neurje naredilo ogromno škode. Na glavnem objektu, kjer imamo shranjeno skoraj vso opremo, je dodobra razkrilo streho, ki je pokrita delno s salonitnimi plošcami in delno z opeko. Še slabše se je zgodilo z leseno nadstrešnico, kjer smo imeli zložene deske, saj jo je popolnoma porušilo. Posledice so tudi na kontejnerju za shranjevanje orodja, kjer je ravno tako unicilo salonitno kritino. 

Nic bolje se ni godilo našim napravam na obeh tekmovalnih progah. Na AH progi v okolici gradu je ogromno podrtih dreves, proga je na nekaterih delih neprehodna, podrtih je nekaj kozolckov s tarcami. Tudi na vadbišcu pri bajerju je narava pokazala svoje zobe – tam je ravno tako podrlo kozolcek s tarco. Takoj ko so razmere dopušcale, smo clani kluba sanirali, kar je bilo mogoce: pospravili smo podrto nadstrešnico, na novo pokrili kontejner, postavili kozolcek na vadbišcu pri bajerju, streho na našem glavnem objektu (skladišcu) pa je zacasno popravil krovec, bo pa streho v prihodnosti potrebno popolnoma obnoviti. 


PREDNOVOLETNO SRECANJE CLANOV DRUŠTVA ZARJA SPOMINOV VELIKE LAŠCE 
V društvu ZSVL smo se odlocili za spremembo prednovoletnega druženja – namesto gosta z obicajnim vsebinskim nagovorom smo se tokrat odlocili, da popestrimo letno družabno srecanje clanstva z lutkovno predstavo »Miting« s simpaticno, hudomušno, a tudi zelo resno predstavitvijo vloge kulture v NOB. Vse se je dogajalo 7. decembra v dvorani KUD Turjak. V Društvu Zarja spominov Velike Lašce smo namrec gostili Lutkovno gledališce EU Ljubljana Zalog in Jožefa Pernarcica, avtorja predstave ter cloveka, ki se že vse življenje ukvarja z lutkarstvom. Tudi lutke za to predstavo so njegovo delo in naj vam izdam skrivnost, da ima doma zbirko vec kot 1000 lutk z vsega sveta! Nad tokratno izbiro je bilo clanstvo zelo zadovoljno, kar se je cutilo tudi po vzdušju po predstavi, ko smo se še celo uro ob prigrizku in pijaci družili v prijetnem pogovoru o vsem, kar nas teži in druži, pa tudi z ekipo, ki je izvedla predstavo. 

Ker je v letu 2017 naše »domovanje« postal Gradež, smo na novi lokaciji pred božicno-novoletnimi prazniki z veseljem postavili jaslice. S tem smo se vkljucili v projekt Društva za ohranjanje dedišcine, ki vsako leto pripravi »Razstavo jaslic v skritih kotickih Gradeža«. Na štefanovo pa smo organizirali našo tradicionalno božicno 3D tekmo. V težkih vremenskih razmerah – ves cas je pihal mrzel veter in obcasno padal dež – je s progo opravilo skoraj devetdeset tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Naši tekmovalci so dosegli odlicne uvrstitve: šest prvih mest, tri druga mesta in eno tretje mesto. Pohvaliti moramo naše najmlajše clane – za nekatere je bila to sploh prva »prava« tekma –, ki so se v res težkih razmerah odlicno odrezali. Tudi streljanje na tura, ki je posebnost naše božicne tekme, je bilo za naše lokostrelce uspešno, saj je bil najboljši Edo Goršic. 
Jože Klun, foto: Božo Kovacic 

Društva 45 TROBLA 1/2018 

V SPOMIN STANETU JAKŠI, BORCU! 
Natanko pred dvema letoma, leta 2016, je bil v Trobli št. 1 objavljen pogovor z našim obcanom Stanetom Jakšo in takrat smo ga nekoliko bolje spoznali. Nazadnje smo se z njim družili na prednovoletnem srecanju clanov Društva Zarja spominov, ko si je z navdušenjem ogledal lutkovno predstavo Miting in se družil s svojimi tovariši. Ves navdušen mi je pravil – v vsej svoji skromnosti –, kako si ni mislil, da bo doživel tudi kaj takega. In niti za trenutek ni dal vedeti, da ga že nekaj casa mucijo telesne bolecine, ki bi vsakega drugega cloveka že zdavnaj pripeljale do zdravnikov. Ne. Stane je bolecino ohranil zase, tako kot je tudi svojo prisotnost v naši velikolaški okolici dolgo vrsto let uspešno ohranjal neopazno, dokler nam ga po nakljucju ni predstavil njegov dobri prijatelj Miloš, tudi otrok vojne, preživeli iz Jasenovca. Kot po pravilu so ljudje s težkimi življenjskimi preizkušnjami skromni, saj so vojne izkušnje nekaj najhujšega, kar clovek lahko doživi. In ce preživi, se to zagotovo pozna tudi na njegovi duši. In Stanetova duša je nosila težo spoznanj o zgodnjem srecanju s krivicami, ki jih je moral trpeti njegov narodno napredni oce zaradi clanstva v Kmecki stranki. Sled je leta 1941 sedemnajstletniku zapustila italijanska okupacija Bele Krajine, ki družine ponosnih Belokranjcev ni odvrnila od upora zavojevalcem; štirje bratje so odšli v »hosto«, medtem ko je bil oce l. 1943 odpeljan v internacijo ... Sled je pustila smrt brata Mirka, ki je v borbi za svobodo padel, neznano kje je njegov grob ... Dne 28. septembra 1943 je bila ustanovljena 15. belokranjska udarna brigada in vanjo je bil vkljucen z mnogimi novinci tudi 19-letni Stane. Ce si bil ranjen petkrat in od tega dvakrat huje, potem pomeni, da si imel izredno vojno sreco, da si vojno tudi preživel! Vojaški priznanji – medalja in orden za hrabrost – pa sta bili placilo za partizanske vrednote, veliko odpovedovanje, tovarištvo, skrb za ranjene sotovariše in navsezadnje – za vero v nove, boljše case ... Pa so prišli ti novi casi; namesto zavojevalcev so bili zdaj nasprotniki pomanjkanje dobrin, porušeni domovi, tovarne, mostovi ... Udarništvo je bil odgovor in Stane se ni izogibal nobenega dela, bil je zgled in sledile so udarniške znacke in priznanja. Delovne zadolžitve so se menjale po tekocem traku in vsako je opravil z odliko. Tako se je lotil tudi dela na športnem podrocju v okviru Društva vojnih invalidov in bil zaslužen za izgradnjo športnih objektov za vojne invalide, hkrati pa je bil tudi mentor in trener tekmovalcem. Nagradi za to podrocje sta bili Bloudkova plaketa in zlata medalja maršala Tita za športne dosežke. Nekaj medalj pa je bilo seveda tudi njegovih osebnih, športnih ... Stane je ostal enak do konca. Pokoncen, delaven, predan do kraja. In skromen. Kot sem ga spoznal prvi trenutek in kot si ga bom zapomnil, dokler bom živ. Kajti odšel je še eden iz maloštevilne še živece ponosne cete slovenskih partizanov. Bil je tudi dober sosed, za kar se mu je na pogrebu osebno zahvalil sosed Marjan Podobnik, sin Blaž pa mu je obcuteno zaigral v slovo na klavir in kitaro. V imenu Društva Zarja spominov se Stanetu zahvaljujem za njegov prispevek in tovarištvo. 
Sreco Knafelc, predsednik društva 

VESELO VAM PREPEVAM 

Kjer je ljubezen, 
luc med ustnicami, nežnostjo gori, 
trenutki srece, sladki objemi, 
custva dobila so krila, 
tvoja ljubezen je vzklila, 
tisoc želja je odkrila. 

Rad si prepevam, nikoli ne samevam, 
s pisalom v tekst se podam, 
srecna ljubezen zaziblje me v san. 

Mi ne zmanjkuje navdiha, 
vsak ton zapete besede obdarja, 
lepota je jutranja zarja. 

V ljubezni goreci se zjutraj s soncem zbudim, 
po zajtrku z žarkom ljubezni živim, 
veselo prepevam, naj ljubezen vlada svetu, 
sreco vsem na zemlji podeli, 
naj iskreno pogledam v tvoje oci. 
Na ustnicah se nasmeh zrcali. 

Deklica, v parku prvi poljub si dobila, 
tla pod nogami zgubila, 
sreco, veselje z njim vse življenje delila. 

JNovak 

TROBLA 1/2018 46 Društva 

Šport 47 TROBLA 1/2018 
PEDALA BOMO VRTELI VSE LETO 
Kolesarsko društvo Velike Lašce stopa v drugo leto svojega obstoja. V njem je trenutno 14 clanov, od tega 4 ženske. Seveda so vrata odprta tudi za nove clane, ki bodo lahko sodelovali pri društvenih obveznostih ali pa se udeleževali naših kolesarskih podvigov. Obcni zbor društva bo v februarju, kjer bomo ovrednotili lanske 
NA DRŽAVNI RAZSTAVI IN OCENJEVANJE POPRTNIKOV V VIDMU TUDI KRUHI IZ VELIKIH LAŠC 
Praznicni, obredni kruh. Ponekod ga pecejo trikrat: pred božicem, za novo leto in za svete tri kralje; ponekod pa le za svete tri kralje. Je najbolj razširjen v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, torej tudi na velikolaškem obmocju. Gospodinje iz Velikih Lašc in ucenci OŠ Primož Trubar Velike Lašce so tudi v lanskem decembru sodelovali na državnem ocenjevanju in razstavi poprtnikov v obcini Dobrepolje, na Vidmu. 

V organizaciji Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge ter v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Obcino Dobrepolje je drugi teden praznicnega decembra v minulem letu na Vidmu potekala državna razstava in ocenjevanje poprtnikov. Poprtnik, ponekod so mu rekli tudi župnek ali župnik, poprtnjak, božicnik, mižnik, stolnik ali postolnik, je bil vedno boljši kruh, saj so v testo dodali tudi jajca, predvsem rumenjake, pa tudi sladkor, košcek masla, smetane ali mleka. Od kraja do kraja se je razlikoval predvsem po okraskih. V dobrepoljski dolini so del testa razvaljali in z modelcki za piškote izrezovali zvezdice in druge božicnonovoletne motive ter jih polagali na hlebcke testa, namesto kit so ponekod položili trak razvaljanega testa in ga narezali na resice. V Velikih Lašcah so prevladovale kite. Mojstrice peke so svaljkale testo v dolge trakove ter iz treh delov spletle kite; te so položile okrog hlebcev. Po vsej dolini so na vrh hlebckov polagali golobicke (ticke), in sicer toliko, kolikor otrok je bilo pri hiši, na poprtnik pa so napisali tudi letnico novega leta. Na Turjaku so imeli navado napisati zacetnice sv. treh kraljev. Okraševanje je bilo odvisno tudi od tega, koliko casa si je gospodinja vzela za okraševanje. Na letošnje ocenjevanje je prispelo 34 poprtnikov. Kot je povedala predsednica ocenjevalne komisije Milka Debeljak iz Velikih Lašc, so bili vsi poprtniki zelo lepi in dobrih okusov. V nekaj primerih je mogoce manjkalo malo soli, še kakšen dodatek, kot je limonina lupinica, rum ali vanilin sladkor za popolnejši in žlahtnejši okus. Vsi kruhi so tako dobili visoko oceno, in sicer je kar 22 poprtnikov prejelo zlato priznanje, 12 pa srebrno. Letos, že cetrtic, so sodelovali tudi ucenci OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce; ti so za pet licno okrašenih hlebckov prejeli srebrna priznanja. Zdenka Škrabec iz Roba in Magdalena Peterlin iz Dolšcakov pri Robu, obe clanici DPŽ Velike Lašce, ki sta prejeli za poprtnik vse možne tocke), Nevenka Peterlin iz Dolšcakov, Metka Staric iz Gornjih Retij, Ajda, Patricija in Lucija – Zavod Parnas iz Gornjih Retij so prejele zlata priznanja, cajanke iz Roba pa srebrno priznanje. 
Poprtniki ucencev OŠ Velike Lašce 
Gospodinje iz Velikih Lašc svoje znanje in izkušnje v peki poprtnikov prenašajo tudi na druge. Tako sta Milka Debeljak in Jelka Indihar vodili delavnico peke poprtnikov na OŠ Velike Lašce, Milka Debeljak je vodila delavnico peke božicnih kruhov v Ribnici, Zdenka Škrabec pa je v živo v kuhinji stare hiše predstavila peko poprtnikov v eni od decembrskih oddaj Dobro jutro RTV Slovenija. 
Dragica Heric 
aktivnosti in postavili temelje letošnjim izzivom. 
Uspešno prvo leto 
V preteklem letu smo se kot Kolesarsko društvo Velike Lašce udeležili grosupeljskega maratona, maratona Franja, tekme po Logarski dolini in kronometra na relaciji Želimlje–Turjak. V poseben ponos nam je 850-kilometrska tura preko nizkih, srednjih in visokih Tater iz Slovaške do poljskih Zakopan in nazaj na Slovaško. Poleg kolesarskih užitkov smo lahko obcudovali tudi prelepo naravo, gostoljubnost domacinov, ki so nas pogostili z okusno hrano in pijaco. S turo smo zaceli v Bratislavi, do koder nas je s kombijem pripeljal Mirko Pavšic, ta nas je potem spremljal tudi ob poti. Za vso pomoc in požrtvovalnost se mu na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Prav tako gre velika zahvala tudi avtohiši Zalar, ki nam je sponzorirala najem kombija. 


Maratona so se v najvecjem številu udeležili naši kolesarski prijatelji iz kolesarskega društva Grosuplje, med njimi tudi kolesarska legenda Franc Škerlj. Pri svojih 76 letih je še vedno navdušil s svojo kondicijsko pripravljenostjo in seveda s svojo veselo naravo. Za tiste, ki ne veste, naj omenim, da je bil Franc Škerlj v šestdesetih letih dvajsetega stoletja eden najuspešnejših slovenskih in jugoslovanskih kolesarjev. Po dvakrat je zmagal na najbolj prestižnih takratnih dirkah po Jugoslaviji, Sloveniji in Hrvaški in na dirki Alpe Adria. Skupno je v svoji karieri zmagal na 141 enodnevnih dirkah doma in na tujem, leta 1968 pa je bil tudi med udeleženci olimpijskih iger v Mehiki, kjer je na kronometru dosegel 16 mesto. Še vedno je lastnik rekorda na Vršic in nazaj. 

Zagnano v novo leto! 
V veliko veselje so nam klubski dresi; ti so po mnenju mnogih med najlepšimi. To nam daje zagon za organizacijo novih kolesarskih dogodivšcin. Tako bomo 2. junija organizirali tekmovanje z gorskimi kolesi. Štart bo pri gasilskem domu v Velikih Lašcah, pot pa bo vodila po gozdu do Jasnice in preko Grmade nazaj v Velike Lašce. Trasa je dolga 52 kilometrov. Organizirali bomo tudi cestni maraton, in sicer 18. avgusta. Kolesarji bodo lahko izbirali med 90- in 50kilometrsko traso. Na cesto se bodo pognali iz trga v Velikih Lašcah, nato pa bodo vrteli pedala proti Blokam in Svetemu Gregorju. Tudi tokrat bomo za otroke pripravili osemkilometrsko traso. Še enkrat vas vabim v naše vrste in na naše dogodke, kjer ni nikoli dolgcas. 
Kolesarski pozdrav 
Primož Jakše 


TROBLA 1/2018  48  Šport  Šport  49  TROBLA 1/2018  
ODLICNI DOSEŽKI MLADE KARATEISTKE HANE  Ne glede na to, da Hani treningi in tekmovanja vzamejo zelo veliko casa, je odlicna ucenka, ki vestno izpolnjuje svoje šolske  V zadnjih mesecih je dosegla še številne odmevne rezultate, ki jo po mnenju trenerjev uvršcajo med izjemno perspektivne  
DEBELJAK  obveznosti. Vodstvo šole spremlja in podpira njeno športno pot in ji je letos, že drugo leto po vrsti, dodelilo status vrhunske  mlade talente. Obcina Grosuplje (kjer je sedež kluba) ji je v letih 2015 in 2016 podelila priznanji za športne dosežke ter bronasto  
športnice.  plaketo za športne dosežke v letu 2017.  

Hana Debeljak je perspektivna mlada karateistka, ki tekmuje v športnih borbah. Kot clanica Shotokan Karate Kluba Grosuplje in Slovenske mladinske in clanske karate reprezentance v okviru Karate Zveze Slovenije (KZS) dosega vidne rezultate na državnem in mednarodnem nivoju. 
Športni karate (kate in borbe) je po dolgoletnem prizadevanju se med vikendi udeležuje številnih tekmovanj ali dodatnih vseh karate zvez in organizacij, ki delujejo pod okriljem Svetovne priprav. Tudi med poletnimi pocitnicami ne pociva, ampak se karate zveze ( WKF), postal olimpijska športna disciplina. intenzivno pripravlja na novo športno sezono in vecino poletja Mednarodni olimpijski komite je 3. avgusta 2016 uradno dodal preživi na športnih pripravah na razlicnih lokacijah v Sloveniji in karate med 28 športov na Olimpijskih igrah 2020 v Tokiu. na Hrvaškem. 




Podelitev priznanja za športne dosežke 2016 (podelitev 2017 bo šele ta petek, 19.1) 
Hana je osvojila številna odlicja na razlicnih tekmovanjih, nekateri najpomembnejši rezultati poleg državnega prvenstva leta 2017 pa so: 
– 
Grand Prix Croatia Samobor 2017: 1. mesto v mocni mednarodni konkurenci 27 bork v njeni kategoriji; 

–
 1. Pokalna tekma KZS Lucija 2017: 1. mesto (prvi nastop v kategoriji kadetinj); 

–
 ekipno državno prvenstvo 2017: 3. mesto (skupno 11 ekip); 

–
 mednarodni turnir Eurocup Istra 2017 (Hrvaška): 1. mesto; 

–
 mednarodni turnir Ljubljana open 2017: 2. mesto; 

–
 18. Balkansko prvenstvo za kadete, mladince in U21: 7. mesto posamezno in 2.mesto ekipno (med 24 tekmovalkami iz 9 držav 


V letu 2017 je na poletnih pripravah v Novigradu dokazala, da in 8 ekipami iz 8 držav). 
njeno znanje tehnik karateja dosega visok nivo, saj je uspešno 
opravila izpit za crni pas v karateju. Svoje mojstrstvo pa bo 

Poleg omenjenih rezultatov je Hana v skupnem seštevku tock za lahko potrdila, ko bo dopolnila 18 let. Hana je pri Karate zvezi Pokal Slovenije 2017 na tretjem mestu med vsemi kategorijami Slovenije registrirana že vse od leta 2013. V reprezentanco njene starostne skupine. 
Slovenije je bila prvic povabljena konec leta 2015 kot mlajša 
kadetinja, od avgusta 2017 pa je clanica kadetske in mladinske 

Vesna Lindtner Debeljak 
reprezentance. 
Tekmovanja v športnih borbah potekajo v razlicnih starostnih skupinah; te so razdeljene po teži. V sezoni 2017/18 Hana tekmuje individualno v konkurenci kadetinj pod 54 kg ter ekipno v kategoriji kadetinj brez omejitve teže. 
Hana se je rodila 16. 8. 2003 in trenutno obiskuje 9. razred Osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Lašcah. Že od malega je bila predana športu in borilne vešcine so jo zacele zanimati že v vrtcu. Ko je bila stara štiri leta in pol, je zacela trenirati kickbox v klubu, ki je takrat pouceval v Velikih Lašcah. Že od samega zacetka je vestno trenirala in vidno napredovala. Po treh letih treninga se je usmerila v karate in zacela trenirati v Shotokan karate klubu Grosuplje, kjer pod vodstvom mojstra Esada Bogaljevica trenira že 7 let. 
Hana v svojem klubu trenira štirikrat tedensko, poleg tega 



NEKAJ UTRINKOV Z IRSKEGA PODEŽELJA 




K
U
D 
M
A
R
I
J 
K
O
G
O
J 
T
U
R
J
A
K 


V 
S
O
D
E
L
O
V
A
N
J
U 
S 
P
O
D
R
U
Ž
N
I
C
N
O 


Irska je cudovit otok, znan po idilicni zeleni pokrajini, divji obali, izjemno prijaznih ljudeh, dobri glasbi in 

Š
O
L
O 
I
N 
V
R
T
C
E
M 
'
'
S
O
N
C
N
I 
Ž
A
R
E
K
'
' 


odlicnem pivu. Na irskem podeželju sem preživela kar nekaj mesecev. Ko nisi vec samo turist, opaziš tudi 
T
U
R
J
A
K 
druge stvari. Nekatere stvari, ki so pri nas v Sloveniji samoumevne, so marsikje v Evropi zelo dragocene. 
v 
a 
b 
i 
n 
a 




P 
R 
O 
S 
L 
A 
V 
O 

z 
a 


Na majhnih kmetijah so stari traktorji še vedno v uporabi. Ker Tradicionalna podeželska hiša sredi idilicne zelene pokrajine so lažji, so bolj uporabni na razmocenem terenu. Ko se traktor 
k
i 
b
o 
v 
d
v
o
r
a
n
i 
D
o
m
a 
k
r
a
j
a
n
o
v 
T
u
r
j
a
k
, 

pokvari, ga pustijo nekje na ozemlju kmetije, da tam zgnije in se 
v 
s
r
e
d
o
, 
7
. 
f
e
b
r
u
a
r
j
a
, 


Med državami EU ima Irska najvecji delež travniških površin, scasoma zlije z zemljo, ki ji je služil. najmanjši delež gozda in skoraj najmanjši delež njiv. Zaradi 
o
b 
1
8
. 
u
r
i
. 


milega in vlažnega oceanskega podnebja trava raste prakticno Zaradi izginjanja travniških cvetlic prihaja tudi do izginjanja celo leto, kar je zelo ugodno za živinorejo. Znani so po dobrem insektov, ptic in drugih živali. Spremembe obcutijo predvsem mesu in maslu. Kmetije so velike in majhne. Velike živijo cebelarji, zaskrbljeni so tudi pridelovalci sadja in zelenjave, ki 
V 
L 
J 
U 
D 
N 
O 
V 
A 
B 
L 
J 
E 
N 
I 
! 


bolje, majhne pa slabše. Kljub temu opušcanja kmetijstva in so odvisni od opraševanja. Proces obnavljanja biodiverzitete pa 


zarašcanja skoraj ne poznajo, saj je navezanost na kmetijsko zemljo izredno mocna. 

Ovce popotnik sreca na vsakem koraku, velikokrat tudi kot udeleženke v prometu. 
Na obmocjih, kjer je velik delež travnikov namenjen intenzivni živinoreji, imajo tudi številne probleme. Zaradi gnojenja primanjkuje dobre pitne vode. Soocajo se z izgubo biotske pestrosti. Cvetoci travniki, kakršni so v Sloveniji še precej samoumevni, so tam prava redkost. Na intenzivno gojenem travniku raste le nekaj vrst trav in nobene rože. Korenine trav so v isti višini, prst posledicno ni utrjena, zato ob stalnem dežju prihaja do ugrezanja težkih traktorjev. 
je dolgotrajen in drag. Cene za kilogram avtohtonih travniških rastlin se gibljejo od 200 funtov navzgor. 

Ponekod so se cvetoci travniki ohranili le še na obrobjih cest. Na mestih, kjer varnost dopušca, znaki opozarjajo cestno službo na pozno košnjo. Ce travnik pokosimo, potem ko rastline naredijo seme, in ce ga ne gnojimo pretirano, se cvetlice ohranijo. 
Zaradi hitrega razvoja kmetijstva so skoraj pozabili na nekatera stara orodja. Danes se zavedajo, da je tudi to del njihove kulturne dedišcine. Organizirajo tekmovanja v rocni košnji in prav zanimivo je gledati kmete, kako prvic v življenju držijo koso v rokah. Dobro se mi je zdelo, ko so mi povedali, da je naš alpski tip kose tehnicno dosti bolj dovršen kot njihov angleški. Irski kmetje dobre kose danes narocajo iz Avstrije. 
Angleški tip kose in grabelj 
Povprecen prebivalec Irske ne ve, kje je Slovenija. Radi vprašajo, kakšna država smo, kaj pocnemo in v cem smo posebni. Zgodbe o Slovencih, ki hodijo v gozd po gobe in borovnice, se jim zdijo precej eksoticne. Sem pa tja se najde kakšen cebelar, ki dobro ve, da je Slovenija svetovna cebelarska velesila. Srecala sem tudi lovca, ki bi rad k nam prišel ustrelit medveda. Bolj ko potuješ naokrog, bolj znaš odgovoriti na vprašanje, kakšna je tvoja domovina in v cem smo posebni. V lepi državi živimo. 
Martina Tekavec Foto: Giles Knight, Martina Tekavec 

Tako kot že vrsto let 
Kinološko društvo Grosuplje 
tudi letos organizira brezplacna strokovna predavanja za lastnike psov. S tem želimo doseci cim boljšo povezanost lastnikov in njihovih psov, predvsem pa lastnike psov seznaniti tudi z najnovejšimi dognanji v sožitju med ljudmi in psi. 

Datum in ura: cetrtek, 22. februar, 2018 ob 19. uri Dogodek in predavatelj: Strokovno predavanje z naslovom: »Spoznajmo govorico psov« Predavateljica Karmen Zahariaš, strokovnjakinja za vedenje psov Lokacija: Družbeni dom v Grosuplju, Taborska 2, Grosuplje Organizator: Kinološko društvo Grosuplje 
Vstop prost. 
Na predavanju zainteresirani lahko pridobijo informacije o vpisih v spomladansko šolanje psov. 
Marjan Balant, predsednik Kinološkega društva Grosuplje 

TROBLA 1/2018 52 	Stranke 
OBCANE IN OBCANKE VABIMO NA BREZPLACNO 
DELAVNICO VZGOJA LASTNIH SADIK KULTURNI DOM 



TURJAK – V PETEK, 9. 2. 2018, OB 17. URI 
Februar je mesec vzgoje lastnih sadik. V tem mesecu zavihamo rokave in posejemo prva semena. Predvsem plodovke potrebujejo dovolj casa za rast, zato s setvijo nikar ne cakajmo predolgo. 
Da boste še pravi cas pripravljeni na delo, vas lepo vabimo, da se nam pridružite na delavnici, kjer ne bo manjkalo idej, nasvetov in tudi dela. 
Na delavnici se bomo podrobno posvetili naslednjim vprašanjem: 
–
 Zakaj vzgajamo lastne sadike? 

–
 Katere sadike lahko vzgojimo doma? 

–
 Kaj vse potrebujemo za zacetek? 

–
 Kako izbrati prava semena, gnojila in zemljo? 

–
 Katere so najvecje napake pri vzgoji sadik? 



POGLED V LETO 2017 
Slovenska demokratska stranka Obcinski odbor Velike Lašce 
Veliko besed pa bomo namenili samemu postopku in pogojem kalitve, pikiranju in vse do same presaditve na prosto. Najvec pa se naucimo, ce skupaj tudi kaj naredimo, zato bomo skupaj posadili nekaj plodovk, ki bodo nato ostale v vaši oskrbi. Ves material (semena, zemlja, loncki) boste prejeli na sami delavnici brezplacno. 
Dogodek organizira OO SDS Velike Lašce ter društvo Zmorem domace Predava: Brigita Šušteršic, predsednica društva Zmorem domace 
Zaradi kakovostne izvedbe delavnice je število ljudi omejeno 
– najvec 25, zato predhodno zbiramo prijave na telefonski številki 040 566 329 ( Tina) do zapolnitve mest. 
Lepo vabljeni 

Clani OO SDS Velike Lašce smo se lani v vecjem ali manjšem številu aktivno udeleževali Slovenska demokratska stranka 
prireditev v organizaciji SDS. Prisotni smo bili na dnevu slovenske zastave v GEOSS-u, 
glasovali na 7. kongresu Ženskega odbora na Igu ter na 11. kongresu stranke v Mariboru in se Obcinski odbor Velike Lašce 
udeležili zakljucnega poletnega srecanja v Bovcu ter srecanja na dan državnosti na Grmadi. 



Jeseni smo organizirali tradicionalni kostanjev piknik, kjer smo se kljub slabemu vremenu družili in prijetno poklepetali o aktualnih temah. S financnimi donacijami smo v letu 2017 pomagali »Oratoriju župnije Velike Lašce«, »Društvu podeželskih žena Velike Lašce« ter »Konjerejskemu društvu Velike Lašce«. Svetniška skupina (v sestavi Jakob Jaklic, Ladka Deterding, Tina Kadenšek) se je med letom redno udeleževala sej Obcinskega sveta in aktivno sodelovala v obcinskih odborih. Na koncu se moramo zahvaliti vsem, ki nas kakor koli podpirate, spodbujate, predvsem pa opazite naše delo. Še naprej se bomo trudili za dobro vseh obcanov in vam znali tudi v prihodnje prisluhniti. Pridružite se nam tudi v tem zelo pomembnem volilnem letu. Vse dobro vam želi 
OO SDS Velike Lašce 

Podjetništvo 	53 TROBLA 1/2018 
PREDSTAVLJAMO PODJETJA V OBCINI VELIKE LAŠCE 
ELANDA, D. O. O., 

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1998, torej  smo stari lepih 20 let. Podjetje je družinsko in ima razlicne dejavnosti –  združili smo znanja in kompetence zaposlenih. 
STROJNE INŠTALACIJE 


Imamo izkušnje pri izvedbi inštalacij v razlicnih objektih – od stanovanjskih, poslovnih do industrijskih in javnih. Svetujemo in dobavimo tudi potrebne materiale. Izvajamo: – ogrevalne inštalacije – centralne kurjave 
– vodovodne inštalacije – odtocne inštalacije 
Telefon za informacije 041/344 – 711 (France Debeljak) 
VRTNARIJA 

– 	
v aprilu in maju  imate na izbiro veliko razlicnih enoletnih sadik za okras okenskih polic, balkonov, gredic in grobov; 

– 	
sadike trajnih grmickov; 


– 	
sadike zelenjave in jagodicevja; 


– 
substrate za presajanje, gnojila, lonce; 
Oktobra pa  je cas maceh, rezanih in loncnih krizantem, res, 
trajnic. 
Vse sadike so vzgojene v naših rastlinjakih in tako prilagojene na 
naše klimatske razmere,  tako bodo zagotovo lepo in uspešno 
rastle. 



Na facebooku nas najdete pod Vrtnarija Elanda, poklicite pa lahko na 041 /771 692  (Vladoša Debeljak). 
SPLETNA TRGOVINA WWW.ZLATORUNO.COM 


Letos smo vzpostavili spletno trgovino z volno, prejami, sukanci za šivanje, vezenje in klekljanje. Dobite lahko tudi pripomocke za ustvarjanje: pletilke, kvacke, igle za tatting, pribor za klekljanje … Vso ponudbo si lahko po predhodni najavi ogledate in potipate tudi v našem skladišcu. 
Pokukajte tudi na naš živahen Facebook profil: Elanda­vse za rocna dela.  Telefon pa je 041/753 031 (Danica Rojc Debeljak) 
POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMICNINAMI 

Ce potrebujete pomoc pri prodaji ali nakupu nepremicnine, 
vam lahko ponudimo našo pomoc. 
Danica Rojc Debeljak (041/753 031), številka licence za 
opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremicninami: 
02233. 

Elanda, d. o. o., Plosovo 2, 1315 Velike Lašce www.elanda.si 
TROBLA 1/2018 



54 

Zahvale 


Oglasi 55 TROBLA 1/2018 


TROBLA 1/2018 56 Oglasi Oglasi 57 TROBLA 1/2018 


NAJBOLJŠI TV PROGRAMI IN INTERNET TUDI V VAŠEM KRAJU 
Pooblašceni prodajalec: Odpiralni casi: 
Telemach Ribnica, Škrabcev trg 16, 1310 Ribnica, Pon­pet:09:00 ­ 12:00 in 14:00 ­ 19:00, 
Tel: 070 321 444, E­naslov: ribnica@posrednik.telemach.si Sob 08:00 ­ 12:00, Ned: / 


Akcijska ponudba » 50% cenejša narocnina tri mesece in Brezplacna prikljucnina« velja do preklica za nove narocnike na storitev Totalni trojcek z vezavo narocniškega razmerja za 24 mesecev. Razlika med akcijsko in redno ceno mesecne narocnine in prikljucnino se vkljuci v prejeto ugodnost ob vezavi. Storitve so možne, kjer obstajajo tehnicne možnosti za priklop. Prosto dostopni programi s satelita niso vkljuceni v programsko shemo Total TV, zato za dostopnost, kvaliteto in vsebino teh programov Telemach ne prevzema nikakršne odgovornosti. Brezplacni klici v skupini United Group vkljucujejo brezplacne klice znotraj .ksnih omrežij Telemach Slovenija, Telemach Bosna in Hercegovina, Telemach Crna gora ter SBB Srbija. Hitrost prenosa podatkov prek omrežja WiFi je odvisna od .zicnih ovir in vpliva drugih elektromagnetnih sevanj med oddajnikom in sprejemnikom ter strojne in programske opreme na oddajniku in sprejemniku. Nabor in število programov, ki jih lahko spremljate, sta odvisna od izbranega paketa in tehnicnih možnosti. Za spremljanje programov v visoki locljivosti HD potrebujete televizor z oznako FULL HD in sprejemnik za spremljanje programov v locljivosti HD. Za uporabo storitve EON je potrebno uspešno aktivirati svoj EON racun na portalu moj.telemach.si in naložiti aplikacijo EON za napravo oz. operacijski sistem naprave, na kateri bo aplikacija EON aktivirana. Najnižja potrebna hitrost prenosa podatkov za nemoteno delovanje storitve EON je 512 Kbps. Posebni pogoji storitve EON so na voljo na naslovu HYPERLINK "http://www.telemach.si" www.telemach.si in na prijavni strani storitve. UNIFI in UNIFI TRAVEL sta storitvi paketov VEC, ki omogocata brezžicni dostop do interneta prek brezžicnih (Wi­Fi) dostopnih tock UNIFI in UNIFI TRAVEL v vec kot 120 državah sveta. Za korišcenje 30­dnevnega testnega obdobja UNIFI TRAVEL je potrebna sklenitev narocniške pogodbe. Splošni pogoji storitev UNIFON in UNIFI so na voljo na naslovu HYPERLINK "http://www.telemach.si" www.telemach.si in na prijavni strani storitve. Za uporabo je potrebna registracija na portalu moj.telemach.si. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Pred sklenitvijo narocniškega razmerja se o akcijski ponudbi, splošnih in posebnih pogojih storitev, sklenitvi narocniškega razmerja in cenah ostalih storitev za narocnike ter aktivaciji storitev UNIFI, UNIFON in EON pozanimajte na HYPERLINK "http://www.telemach.si" www.telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha ali na telefonski številki 080 22 88. Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. 





 



CISTILNE NAPRAVE in ZBIRALNIKIzaVODO 
 
Cistilne naprave  

 
Za stanovanjske hiše 2-4 PE(oseb), 5PE, 6PE,  
8-9PE, 12PE, 14PE, 20PEinvse do 350 PE 



Cistilne naprave BREZ ELEKTRIKE 


X-PERCO od 5PE (oseb) do 30 PE(oseb) 
 

 BETONSKI BAZENI 

 
WATERFIX 4,5 m3 do 20m3 (možnostpovezave v vecje kapacitete) 
 



ZBIRALNIKI za VODO 

S5 PROJEKT d.o.o., PC Arnovski gozd, Arja vas 102, Petrovce 
info@s5projekt.si     www.s5projekt.si              gsm: 041-275-520   

s.p.



Mali oglasi: 
Najamemo ucitelja ruskega jezika za poucevanje 
10-letnega fanta enkrat tedensko na našem domu 
(Dobrepolje). Tel.: 031 634 080. 

Male oglase sprejemamo po e-pošti: 
trobla@velike-lasce.si. 



Koledar prireditev

(od 31. januarja 2018 do 21. marca 2018) 
PONEDELJEK, 5. FEBRUAR 2018, ob 18.00 
Knjižnica Frana Levstika –Velike Lašce 
URA PRAVLJIC – pravljico pripoveduje Slava Petric 
(MKL, Knjižnica Frana Levstika) 
SREDA, 7. FEBRUAR 2018, ob 18.30 
Župnijski dom Alojzija Grozdeta, Velike Lašce 
PREDSTAVITEV FILMA SLOVENSKE CERKVE, ŽUPNIJA VELIKE LAŠCE 
(Zavod Parnas in Župnija Velike Lašce) 
SREDA, 7. FEBRUAR 2018,  ob 18.00 
Dom krajanov Turjak 
PROSLAVA ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 
(KUD Marij Kogoj Turjak) 
CETRTEK, 8. FEBRUAR 2018, ob 18.00 
Levstikov dom, Velike Lašce 
PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU 
(KUD Primož Trubar, OŠ Primoža Trubarja, GŠ Ribnica in Obcina Velike Lašce) 
PETEK, 9. FEBRUAR 2018, ob 19.30 
Levstikov dom, Velike Lašce 
5. abonmajska predstava 
SRECNO LOCENA ( VALIC TEATER) (Obcina Velike Lašce) 
PONEDELJEK, 12. FEBRUAR 2018, 
ob 17.00 od 1.-4. razreda in  ob 18.00 od 5.-8. 
razreda 

Dvorana Glasbene šole v Velikih Lašcah 
GLASBENA MAŠKARADA 
(Glasbena šola Ribnica) 
CETRTEK, 15. FEBRUAR 2018,  ob 17.00 
Levstikov dom, Velike Lašce 
SVET ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZACIMB 
(KUD Primož Trubar, UTŽO) 
CETRTEK, 15. FEBRUAR 2018, ob 19.00 
Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašce 
OZVEZDJA KNJIG – BRANJA IN POGOVOR O KNJIGAH – SESTRE BRONTË 
(MKL, Knjižnica Frana Levstika) 
SOBOTA, 24. FEBRUAR 2018,  ob 18.00 
Levstikov dom, Velike Lašce 
LETNI ZBOR OZVVS 
(Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo) 
SOBOTA, 24. FEBRUAR 2018, ob 19.00 
Levstikov dom, Velike Lašce 
STRIPTIZ - MATJAŽ JAVŠNIK 
(King Kong Teater) 
CETRTEK, 1. MAREC 2018, ob 19.00 
Levstikov dom, Velike Lašce 
STRITARJEV VECER 
(Obcina Velike Lašce in MKL, Knjižnica Frana Levstika) 
PETEK, 2. MAREC, 18.30 
Župnijski dom Alojzija Grozdeta, Velike Lašce 
SVETOVNI MOLITVENI DAN ŽENA 
molitev iz države Surinam "Vse božje stvarstvo je 
zelo dobro" 
(Slovenski odbor SMD in Društvo kulturni most) 

PONEDELJEK, 5. MAREC 2018, ob 18.00 
Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašce 
URA PRAVLJIC – pravljico pripoveduje Slava Petric 
(MKL, Knjižnica Frana Levstika) 
PETEK, MAREC 2018, ob 19.30 
Levstikov dom, Velike Lašce 
6. abonmajska predstava ŠE VEDNO MAME – SiTi Teater BTC 
(Obcina Velike Lašce) 

Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.