m
OBČINA MORAVČE
Kulturni dom Moravče v a b i
na eksperimentalno predstavo, KUD Koroška Bela pri Jesenicah MAČEK V ŽAKLJU, ki bo v soboto, 22. 4. 2006, ob 19. uri v Kulturnem domu. Predstava bo za abonma in izven. Lepo vabljeni!
UOSCILO
Pred nami so velikonočni prazniki, Rokodelci Moravske doline se trudimo ohranjati naše ljudsko izročilo. Izdelujemo velikončne prte, pomladansko cvetje iz krep papirja in pirhe, ki so simbol rodovitnosti in izvor življenja.
Vsem želimo blagoslovljene praznike z željo, da bi jih lepo preživeli v krogu svojih družin in prijateljev.
ROKODELCI MORAVŠKE DOLINE
Občinski odbor Zveze združenj borcev
in udeležencev NOB Moravče
vabi vse svoje člane in občane, ki negujejo pridobitev NOB na Moravškem, na spominsko svečanost, ki bo 30. aprila 2006 ob 16.uri, pred spominskim obeležjem nad Češnjicami pri Moravčah.
Pripravili bomo kulturni program in tovariško srečanje.
OOZZB in udeležencev NOB Moravče vsem svojim članicam in članom ter vsem občanom ČESTITA ob prazniku 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela!
Društvo krajanov Zg. in Sp. Tuštanja bo tudi letos 1. maja organiziralo že 13. tradicionalno prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj, ki bo potekalo od 11:00 do 24:00.
Vabimo vse ljubitelje, lastnike in uporabnike starodobnih vozil (oldtimarjev), da se tudi letos udeležite in sodelujete v povorki in širšem občinstvu pokažete svoje lepotce.
Zbirno mesto je 1. 5. 2006 od 11:00 dalje pri Gostišču Soklič Zalog pod Sveto Trojico. Start pa ob 13:00. Povorka bo potekala po cestno prometnih predpisih na relaciji Zalog-Krašce-Tuštanj. Vse informacije dobite na tel: 041-530-030 (Franci).
Da bi bilo praznovanje praznika dela še lepše, pa bomo pripravili pester program. Nastopali bodo:
-	ANDREJA ZUPANČIČ (ŽIV-ŽAV),
-	STANE VIDMAR,
-	NATALIJA KOLŠEK,
-	SVETLINI,
-	MODRIJANI.
VABI VAS DRUŠTVO KRAJANOV ZG. IN SP. TUŠTANJA
OO Rdeči križ Moravče vabi na
AKCIJO MERJENJA VREDNOSTI KRVNEGA TLAKA, HOLESTEROLA IN KRVNEGA SLADKORJA.
Merjenje bo v soboto, 8. aprila 2006, od 8:00 do 10:00 nad trgovino Tuš v Moravčah. Na merjenje pridite tešči. Akcija je brezplačna za vse občane občine Moravče, tudi za člane RK Peče in Vrhpolje.
C^iiíiíiiíť
Spoštovani krajani Občine Moravče!
Podjetje TERMIT iz Moravč vas vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
v soboto, 8. aprila 2006,
na ogled obrata Peskokopi v Drliji od 9,-11, ure in na ogled obrata llpos v Selu pri Ihanu od 9.-11. ure.
Po ogledu od 11.-12. ure pogovor s predstavniki podjetja na upravi v Drtiji.
Vabljeni!
Spoštovani!
Kar ne morem verjeti, kako živahno dogajanje beležimo v naši občini. Strani je zmanjkalo, 4 članki so obtičali v uredniški mapi, presegli smo načrtovani obseg, zato pa iskreno upam, da bo vsakdo našel vsaj del zanimivega branja.
Pred nami je mesec, v katerem se bo narava gotovo prebudila in nas povabila, da poberemo navlako, ki se je nabrala ob cestah, potokih, gozdičkih kljub organiziranemu rednemu in kosovnemu odvozu smeti. Sicer nihče ni najavil čistilne akcije, pa se jim vseeno z veseljem pridružimo, če jih bomo opazili! Pokažimo brezbrižnežem, da nas je vsak dan več, ki se zavedamo pomena ohranjanja Zemlje in njihovi nemarnosti dihamo za ovratnik. Strokovnjaki pravijo, da imamo samo še 20 let časa, da svoj planet ali ozdravimo ali pa prepustimo dokončnemu propadu.
Sredi meseca boste nekateri posedli ob praznično pogrnjeni mizi s svojimi najbližjimi in želim vam, da bi se umirili in odprli svoja srca za doživeto praznovanje velike noči.
BERNARDA MAL, odgovorna urednica
I
8
8
AS
DOM2ALE
Moravška surf rock skupina The Matching Suits vabi na koncert, ki bo 28.4.2006 pred lovsko kočo v Moravčah. Pričakujemo vas!
<x><x>oo<x><x><x>c><c>c><^^
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o.	\
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, i Veterinarska uprava RS, Veterinarska inšpekcija območnega urada f Ljubljana, izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 45 čl.	\
Zakona o veterinarstvu, 207.čl. Zup-a in 18 čl. Zakona o inšpekcijskem t nadzoru, v upravnem postopku o izvajanju sistematičnega spremljanja j kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2006, da se bo vršilo splošno i cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Moravče. \ RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI TOREK, 11. 04. 2006
09.00-09.15 Velika vas, pri Gasilskem domu
09.30-9.45 Sp. Peker, Dom krajanov, Hrib nad Ribčami 7
10.00-10.30 Katarija, pri Srenjščku, Katarija 11
10.15-10.45 Dešen, pri Ribiču Dešen 6
11.00-11.30 Gora pri Pečah, na križišču za Sp. in Zg. Goro
11.45-12.15 Peče, pri Malu, Peče 3
12.30-13.15 Gaberje pod Limb.goro, pri Urankarju
13.30-14.00 Drtija, pri Mrčunu, Drtija 14
SREDA, 12. 04. 2006
10.00-11.00 Vrhpolje, pri Dominiku Lenčku, Vrhpolje 18 11.15-12.00 Krašce, pri Gasilskem domu 12.10-12.30 Dole pri Krašcah 26, pri Tomažu Cerarje 12.45-13.15 Češnjice pri.Moravčah, pri Cirilu Veselu, Češnjice 16 13.30-14.45 Moravče, pri KZ Emona 15.00-15.15 Negastrn, pri Martinu Koviču
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu:
ČETRTEK, 4. 5. od 8.00 do 12.00 in od 13.30 do
18.00 v Moravčah na parkirišču ob cerkvi. PETEK, 5. 5. 2006 od 8.00 do 12.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi.
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA registrirati v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda!
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila!
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter mestih v rednem cepljenju. SREDA, 19. 04. 2006
15.00 Vrhpolje, 15.30 Moravče in 16.30 Peče
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov!
Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 01. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 07.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00 ter ob sobotah od 07.00 do 09.00. Stroški cepljenja znašajo 7.800,00 Sit.
Naslednja številka Novic iz Moravške doline bo predvidoma izšla 28. april. Vaše prispevke pričakujemo do 12. aprila, ko jih med 17. in 18. uro lahko osebno oddate tudi v prostorih uredništva na Vegovi 7 (nad trgovino Tuš).
Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si.


Novice iz Moravške doline
31. marec 2006, Letnik VII, Številka 3
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022.» Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Peterc, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravške doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Jana Kovič. • Oblikovanje naslovnice: Blaž Slapar • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Spoštovane občanke in občani
Verjetno tudi vam jutranje žvrgolenje ptičkov daje novo energijo. Pomlad je tukaj, osnutek našega občinskega proračuna je bil sprejet. Nujna naloga, ki je pred občinskimi svetniki pa sedaj je, da na naslednji seji Občinskega sveta dokončno potrdijo proračun za leto 2006. Občani ga dodobra poznate, kajti predstavljen je bil po KS, v MN, dostopen vsakemu občanu. Samo od pravočasne potrditve proračuna je odvisno pravočasno izvajanje le tega.
V	Moravčah se nam v letošnjem letu ponuja možnost kar treh investicij, kjer občini ne bo potrebno vložiti proračunskega denarja, ker imamo v vseh treh primerih zagotovljene investitorje.
-	Največja in najpomembnejša investicija je izgradnja doma starejših občanov, za katerega smo pridobili investitorja. Vložek občine je samo komunalno opremljeno zemljišče. Izgradnja doma za ostarele sedaj čaka, da jo bodo v roke dobili svetniki na prvi seji občinskega sveta in dali zeleno luč za pričetekpostopkov. Sigurno občani komaj čakajo na ta dom, saj bo nudil starejšim sigurnost, mlajšim pa številna delovna mesta kar v domačem kraju.
-	Tudi Tuš nadaljuje postopke za izgradnje nove trgovine, na vhodu v Moravče nasproti Petrolove bencinske črpalke. Tako bomo tudi v Moravčah končno dobili sodobno trgovino, primerno času.
-	Na prvi naslednji seji občinskega sveta bom svetnike seznanil tudi s ponudbo Elktroproma Izlake, ki izraža pripravljenost za izgradnjo daljinskega ogrevanja in kurilnice na bio maso (lesni sekanci). Podjetje je pripravljeno vložiti finančna sredstva v kompleten sistem ter toplotno energijo zagotavljati uporabnikom po konkurenčni ceni.
V	načinu gradnje z zunanjimi investitorji imamo možnost za hitrejši razvoj občine.
V	vsakodnevnih pogovorih z občani ugotavljam, da so za skupnost pripravljeni storiti zelo veliko in se odpovedati tudi tistemu, kar je za nas Slovence sveto. To je koščku zemlje, ki so jo podedovali ali pa s trdim delom prigarali sami. Žal znova in znova ugotavljam, da so se v preteklih letih s strani občine sklepali dogovori s projektanti o poteku tras cest, avtobusnih postaj in komunalnih vodov, ne da bi v to bili vključeni prizadeti občani ali pa bili vsaj obveščeni, kje bo natančna lokacija določenega objekta ali trase. Poskušalo se je že z dokončanimi projekti »>pritisniti ljudi ob zid«, češ, da je zdaj že tako ali tako prepozno, ker je vloženo toliko in toliko denarja. Čeprav bi s pravočasno obveščenostjo lahko rešili veliko zapletov, saj bi velikokrat že z minimalno korekcijo poteka tras ali lokacij preprečili poznejše zaplete in nepotrebne stroške s popravki projektov. Z obveščanjem ljudi že v samem začetku postopka in njihovo vključenostjo v postopke, bi se odpravili kasnejši problemi okrog pridobivanja zemljišč.
Očiten primer za tako ravnanje v preteklosti se je pojavil v vasi Selo pri Moravčah. V petek, 17. marca, smo imeli s predstavniki DDC-ja, odgovornimi za gradnjo avtobusnih
postajališč, sestanek v tem kraju. Pogovarjali smo se o pridobivanju zemljišč za izgradnjo avtobusnih postajališč. Prav tu se je pokazal popolnoma napa-čenpristop, saj so lastnike zemljišč izključili iz postopkov in se jim pravzaprav ni povedalo, kje bo lokacija objekta. Tako je bil lastnik zemljišča, kjer naj bi bila postaja, seznanjen šele, ko je bil projekt že končan. Lahko razumemo, da je lastnik zemljišča izgubil zaupanje v delovanje občine.
Aktivnosti za rekonstrukcijo ceste skozi Moravče potekajo dobro, saj je bil opravljen že prvi krog pogovorov za dve etapi rekonstrukcije od odcepa za Grmače do gostilne Kavka. Pridobivanje zemljišč poteka zelo dobro.
V	okviru rekonstrukcije ceste skozi Moravče se bo urejalo tudi središče Moravč, za kar se prav v tem času nadaljuje priprava dokumentacije na podlagi pred leti sprejete idejne zasnove.
V	zadnjem časuje v slovenski strokovnijavnosti in tudi v medijih v ospredju razprava o skladnem regionalnem razvoju, zaradi prevelikih razlik v stopnji razvoja posameznih regij. Podobna zgodba kot na državni je tudi na lokalni ravni, in seveda tudi v naši občini. Tistim krajem, ki se jih razvoj zadnje desetletje ni dotaknil, je potrebno nameniti finančna sredstva za izgradnjo cest in komunalne infrastrukture in jim tako omogočiti nadaljnji razvoj in ohranjanje kulturne krajine in okolja. Če tega ne bomo storili, bomo čez čas ugotavljali, da imamo v občni demografsko ogrožena okolja. Zato je v to smer naravnam tudi letošnji proračun.
V	finančni perspektivi 2007-2013 je za Slovenijo namenjeno 4.517 mio EU. Občina Moravče bo v letošnjem letu pristopila k pripravi nekaterih projektov, s katerimi bomo lahko kandidirali na razpisih za pridobitev sredstev evropske skupnosti. Občine bodo lahko črpale finančna sredstva iz evropskih skladov, to je sklada za regionalni razvoj in sklada za razvoj podeželja. Sredstva iz teh dveh skladov bodo namenjena predvsem za izgradnjo komunalne infrastrukture, to je gradnjo vodovodov in kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
Želim vam, da bi si čim večkrat lahko vzeli čas in uživali v sončnih žarkih, ki dobro vplivajo na zdravje ter dobro počutje.
MARTIN REBOLJ, župan
«5
Možnost črpanja evropskih sredstev v obdobju 2007 do 2013 je tudi za našo občino zelo velikega pomena. Moravski župan Martin Rebolj se je na to temo udeležil srečanja županov, ki se ga je udeležil tudi Borut Pahor.
XiKiital ikimlnilt
Druga tema, ki se je je Borut Pahor dotaknil, je delovanje županov. Po Pahorjevih besedah je prepričljiv tisti župan, ki deluje v interesu svoje občine in ne v interesu stranke. Tudi svetnikom SD mora biti lokalno okolje v ospredju njihovega delovanja.
Veseli smo, da tudi na državni ravni naši stranki podpora vztrajno raste. Vsekakor je to vzpodbuda, da bomo delovali v prid občanov z dobrimi programi, odkrito in pošteno.
Odbor OOSD
M.Si
Hova Siovenlia
KriÉétMwifít tJwíMtf wtntnfíti
Predsednik Sveta Nove Slovenije JožeJ Horvat je 10. marca sklical prvo sejo konference stranke, kjer so strankini funkcionarji spregovorili o dosežkih posameznih ministrstev v luči priprav na lokalne volitve.
V drugem delu so udeleženci čestitali dr. Bajuku za prejem nagrade Finančni minister leta 2005 za Evropo. Vodja poslanske skupine Sok je izpostavil zakonske spremembe pred prihajajočimi lokalnimi volitvami v jeseni: "Kot politična stranka ne mislimo, da so občine strošek, ampak da so velika dodana vrednost razvoju države in njeni demokraciji." Navzoče je še spomnil, da je N.Si prav s pomočjo predsednika stranke in finančnega ministra Bajuka uspela popraviti način financiranja občin, tako so v letu 2005 glavarino povečali za 10 odstotkov nominalno. Predsednik N.Si Andrej Bajuk pa je dejal: "Močno verjamemo v lokalno samoupravo, saj je to temelj demokratične ureditve Slovenije, zato se bomo zares zavzeli, da bomo nastopili v skladu s temi našimi stališči in ponudili naše najboljše ljudi po celi Sloveniji, da bodo prevzeli odgovornosti na področju lokalne samouprave." Glede prejema priznanja za najboljšega finančnega ministra leta 2005 v Evropi, pa je Bajuk dejal: »Vesel sem tega priznanja. Vem, da to ni priznanje samo eni osebi, ampak celi Sloveniji.«
In še nekaj besed o diktatorskem ravnanju župana Martina Rebolja: v nasprotju s sklepom Izdajateljskega sveta Novic in brez vednosti odgovorne urednice je objavil proračun kot prilogo k Novicam; OS je sprejel sklep o podpori gradnji Baragovega doma, sedaj župan propagira nov dom za starejše brez podpore OS in brez finančne podlage za to, namesto da bi občina pomagala pri pridobivanju prostorskih dokumentov za izgradnjo Baragovega doma; povsem si je tudi prilastil poročila na ATV Litija in prepoveduje snemanje dogodkov, ki jih pripravljajo in najavljajo občani, društva, krajevne skupnosti in drugi; občinske proslave pa postajajo izključna domislica njegove žene, z vabljenjem številnih gostov in obilnimi zakuskami na veliko zapravlja občinski denar. Vsem želimo veselo praznovanje velike noči.
OO N.Si Moravče
V Novicah iz moravške doline je bil objavljen plan proračuna Občine Moravče za leto 2006 - I. predlog, tako si ga vsak posameznik
lahko natančno pregleda. Ta predlog pa so svetniki potrdili na seji 9. 3. 2006. Predhodno pa ponovno poudarjamo, da je bil proračun za leto 2005 sprejet 27. 7. 2005, župan pa je sprejeti proračun objavil v Uradnem vestniku šele 20. 8. 2005, kar je bila čista samovolja župana. Tako so se vse aktivnosti začele izvajati skoraj mesec dni po sprejetem proračunu. Ko pa se je proračun začel izvajati, pa očitno tudi ni bilo kakšne posebne volje in niti ne naglice, v kar se občani lahko sami prepričate, saj je iz plana proračuna za leto 2006 točno razvidno, kako malo projektov je bilo realiziranih - od sprejema proračuna 27. 7. 2005 do 31.12. 2005, torej več kot 5 mesecev - oz. narejeno skoraj nič in koliko je bilo neporabljenih sredstev prenesenih v leto 2006. Samo nekaj poudarkov iz objavljenega plana proračuna, ki so vredni pozornosti! - postavka za povečanje osebnih dohodkov (zanimiva primerjava 2004/2005 in 2005/2006), kakšen skok? Po tem planu proračuna je kar dobršen del postavk, ki v znesku, ki ga je župan namenil za posamezne postavke, nimajo niti osnovne podpore v dokumentaciji. Če
pa ni nobene dokumentacije, se tudi ne morejo začeti nove investicije pri izgradnji cest in vodovodov. Nasprotno pa! Kar nekaj postavk je, ki imajo zagotovljeno vso dokumentacijo in bi se z deli lahko takoj pričelo, pa teh projektov župan v svoj plan proračuna ni niti uvrstil npr. Limbarska Gora, kjer imajo vso potrebno dokumentacijo že nekaj časa in so tudi krajani sami že prispevali dobršen del lastnih sredstev. To je samo eden izmed primerov, da ne naštevamo še drugih. So pa primeri, ko je pridobljena dokumentacija, pa je projekt župan uvrstil v okvir zadolževanja, ki se v letošnjem letu planira v predvideni višini 37.293.000,00 SIT. Iz navedenega je več kot očitno, da se župan ne vede kot dober gospodar. Saj dober gospodar dokonča najprej projekte, ki so že začeti, v skrajnem primeru le projekte z dokumentacijo, da se ne dela škoda, istočasno pa pridobiva nova dovoljenja. Nikjer pa iz plana proračuna niti slučajno ne izhaja, da bi se občina prijavljala na razpise in poskušala pridobiti dodatna sredstva npr. za regionalni razvoj in ogrožena hribovska naselja, na kar pa SLS že vseskozi opozarja. Potrebno bi bilo malo manj besed in pa več konkretnih dejanj.
Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku, posebej še vsem nagrajencem. Želimo vam tudi blagoslovljene in vesele velikonočne praznike.
OO SLS Moravče
V	občinskem odboru SDS smo veseli podpore občank in občanov, ki nam jo izražate pri naših prizadevanjih, da bi ostali razvojno naravnana občina in pri tem obdržali čisto naravo. Seveda pa razvoj ne pomeni dovažanje industrijskih odpadkov in njihovo skladiščenje na območju, kjer je glavni vir pitne vode.
V	OO SDS Moravče bomo kljub molku ostalih političnih strank v občinskem svetu nadaljevali z aktivnostmi, ki jih že vodimo skupaj z civilno iniciativo.
Prav tako smo pričeli s sestavljanjem liste kandidatov za občinski svet in dogovarjamo se o županskem kandidatu. Smo odprti za vse, ki bi želeli sodelovati in tako prispevati k razvoju občine.
V	zadnjem času se nam je pridružilo kar nekaj uglednih občank
SDS
in občanov, ki podpirajo naše delo na občinski ravni. Še naprej vabimo vse, ki bi želeli sodelovati in prevzeti odgovornost pri odločitvah. V postopku sprejemanja je tudi občinski proračun. Predlog proračuna je dobra osnova za sprejem, saj je razvojno naravnan. Posebno smo zadovoljni, ker je del sredstev namenjen področjem na obrobju naše občine. Ali pa bo proračun sprejet in v kakšni obliki, pa je odvisno od politične preračunljivosti tistih svetnikov, ki so glasovali proti predlogu proračuna.
Občinski odbor SDS Moravče
Iz poslanskih klop
Čeprav so nekateri člani izdajateljskega sveta izrazili zahtevo po neobjavi prispevkov na tej strani, me je spodaj napisana utemeljitev in interpretacija osnutka novega zakona izpod peresa naših poslancev v DZ o medijih prepričala, da imata naša poslanca možnost seznanjati občane preko našega občinskega medija. Bom dobila še eno črno piko ali rdečo zvezdico?
UREDNICA
Novi Zakon o medijih bo uredil dosedanje pomanjkljivosti s tega področja
Moram priznati, da sem se zelo težko odločil za pisanje tokratnega prispevka Iz poslanskih klopi. Razlog ni bil pomanjkanje časa ali pomankanje idej, ampak zapis odgovorne urednice Novic iz Moravške doline v njenem februarskem uvodniku. Zapisala je, da je izdajateljski svet, ki mu predseduje župan Martin Rebolj, izrazil zahtevo, da naj se iz Novic izločajo prispevki Iz poslanskih klopi razen, če se ne nanašajo konkretno na našo občino. Zastavlja se mi vprašanje, zakaj poslanec v DZ ne bi smel pisati o svojem delu in sprejetih zakonih, ki veljajo za območje Republike Slovenije, torej tudi občine Moravče? V DZ je 90 poslancev in malo je občin, ki imajo enega, kaj šele dva poslanca, kot je to primer v občini Moravče. Kot poslanec lahko objavljam v občinskem glasilu občine Lukovica in Domžale, edino v Moravčah, mi je bilo objavljanje praktično preprečeno s strani izdajateljskega sveta. Prepričan sem, da marsikoga v Moravčah zanima, kaj počnem v državnem zboru in kateri zakoni so bili sprejeti. Občani imajo pravico vedeti in kdor meni odreka pravico pisanja, odreka občanom pravico do obveščenosti, kar pa je osnovna človekova pravica.
Spet smo na nekem področju postali prepoznavni in izvirni, tokrat v nestrpnosti do poslanca DZ in z željo, da se ga utiša. Samo tako razumem zahtevo izdajateljskega sveta, da mi je dovoljeno pisati le v primeru, če bom pisal o občini Moravče. Stvar meji že na cenzuro, ki je nismo bili vajeni tudi v najbolj svinčenih časih. Ali smo spet tam? Toliko o zahtevi izdajateljskega sveta.
V DZ Republike Slovenije je bila v začetku marca javna predstavitev mnenj o Zakonu o medijih. Pripravil jo je odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport z namenom, da se pridobi čim širša stališča in mnenja k osnutku zakona, ki ga bomo pričeli obravnavati na marčevskem zasedanju. Glavni poudarki v razpravi so se osredotočili predvsem na tri glavna področja:
•	Pluralnost medijev. Za zagotavljanje pluralnosti sta predvidena dva vira financiranja: financiranje programskih vsebin medijev in izboljšava podeljevanja soglasij za pridobitev več kot 20 % deleža v posameznih medijih.
•	Zaščita otrok in varstvo mladoletnikov. Mišljena je predvsem zaščita pred pretiranim nasiljem v medijih in prikazovanjem nasilnih vsebin in zaščita mladine pred pornografskimi vsebinami.
• Pravica do popravka. Nedvoumno je določeno, da je pravica do popravka vezana na vsebino objave in da oblika objave vsebine popravka v nobenem primeru ne more biti razlog za zavrnitev objave popravka. Na javni predstavitvi je bilo največ prispevkov na temo zadnjih dveh vsebin, ki sta se pokazale za ključni v tem zakonu. Podobno pričakujemo tudi na zasedanju državnega zbora. Upam in pričakujem, da bo spremenjen zakon o medijih naredil red tudi na naši lokalni sceni.
Naj vas na koncu še spomnim, da sem vam na voljo v poslanski pisarni v Moravčah vsak 1. in 3. ponedeljek od 18. do 19. ure. Pisarna leži nad prostori trgovine TUŠ v Moravčah.
mag. FRANC CAPUDER, poslanec v DZ
Vlada Republike Slovenije je pripravila novelo Zakona o medijih z namenom, da uredi več področij, za katere se je dosedanja ureditev izkazala za pomanjkljivo.
S spremembo zakona bo preprečena nadaljnja monopolizacija lastništva v medijih. Na ta način bodo mediji postali bolj pluralni. Oblikovan bo tudi poseben proračunski vir za pluralizacijo medijev. Namenjen bo predvsem manjšim medijem, kar 40% pa ga je rezerviranega za medije posebnega pomena - lokalne, regionalne in študentske. Sredstva se bodo delila izključno na osnovi javnega razpisa, torej na evropsko primerljiv način. Glede na ostre napade opozicije lahko sklepamo, da sedanja opozicija, predvsem LDS, (ZL)SD v tem vidi dodatno grožnjo svojemu dosedanjemu medijskemu monopolu v osrednjih javnih glasilih in se z vsemi sredstvi bori, da ohrani njihov dosedanji politični vpliv v medijih. Vladajoča koalicija pa je mnenja, da ne potrebujemo političnih medijev, temveč bi mediji morali biti neodvisni od katerekoli trenutno vladajoče politične večine v državi ali na lokalnih nivojih.
Novela Zakona o medijih bo tudi dejanska uresničitev v ustavi zagotovljene pravice do popravka v medijih. Pravica do popravka je pravica šibkejšega, saj je posameznik proti mediju vedno v šibkejšem položaju. Slovenska ustava jo opredeljuje zelo demokratično, prav tako tudi pravico do odgovora. Zapisani sta v poglavju o človekovih pravicah, v katerem 15. člen ustave izrecno prepoveduje vsako oženje teh pravic. S tega vidika so očitki sedanje opozicije, LDS in (ZL)SD ter njunih satelitov (kot se to

v praksi izkazuje, je to tudi vrh Društva novinarjev Slovenije), o "širitvi" te pravice naravnost absurdni. So pa tudi smešni, saj so najbolj napadli odstavka, ki sta prepisana iz dosedanjega zakona, s čemer so razgalili lastno nepoznavanje zakona, ki bi ga morali že vrsto let izvajati. Tak odnos nas ne preseneča, saj je v resnici sedaj veljavni zakon dovoljeval tudi najbolj absurdne oblike izigravanja te ustavne pravice. Pri tem je potrebno poudariti tudi to, kdaj ta pravica sploh postane aktualna - samo v primeru, ko medij stori nekomu krivico in objavi neresničen ali napačen oziroma zavajajoč podatek. Prizadevanje za dosledno uresničevanje ustavne pravice do popravka je torej prizadevanje
za več profesionalnosti v medijih in s tem tudi za doslednejše uresničevanje pravice do obveščenosti, ki je tudi ustavna pravica vseh državljank in državljanov.
Novela Zakona o medijih ureja tudi zaščito otrok in mladoletnih na Evropsko primerljiv način. Tu velja posebej poudariti, da se je sedanja vlada za to odločila na predlog Mirovnega inštituta, danega v obsežni, več mesečni javni razpravi o osnutku zakona, saj je sedanja zakonska ureditev, ki jo je pripravila stara oblast (in se sedaj kot opozicija bori proti spremembi zakona), v neskladju z evropskimi.
ROBERT HROVAT, poslanec SDS v DZ RS
Poročilo s 34. redne seje OS občine Moravče
Osnutek proračuna sprejet
V	četrtek, 9. marca 2006, je Občinski svet Občine Moravče ponovno odločal o predlogu Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2006 in o razvojnem programu Občine Moravče za obdobje 2006-2009. Na dnevnem redu so bili tudi sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Moravče, obravnava in sprejem sklepov o podelitvi priznanj Občine Moravče v letu 2006. Župan je kot četrto točko dodal razpravo o sklepu, da se javno razgrne predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev.
Svetniki soglasno sprejeli zapisnik 33. seje. Pod drugo točko je župan predstavil predlog Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2006. Svetniki so s 5 glasovi za in 4 proti sprejeli sklep, da je predlog proračuna primerna osnova za nadaljnjo obravnavo in se daje v 30 dnevno javno obravnavo in sklep, da je predlog razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2006-2009 primerna osnova za nadaljnjo obravnavo in se prav tako daje v 30 dnevno javno obravnavo.
Svetniki so soglasno sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Moravče od 1. 4. 2006 do 30. 6. 2006.
V	nadaljevanju so svetniki prešli na odločanje o priznanjih Občine Moravče. O delu komisije za občinska priznanja je poročal njen predsednik Vitomir Cerar. Komisija je preverila, ali so predlogi ustrezno pripravljeni in pravočasno oddani ter sprejela petnajst predlogov. Zavrnjen je bil le en predlog, ker je bil oddan prepozno. Ker se Občinski svet lani ni strinjal s predlogom komisije o izbranih nagrajencih, se letos komisija ni opredelila, kdo naj bi priznanja dobil. Svetniki so menili, da komisija ni opravila svojega dela. Prosili so direktorico občinske uprave, Nevenko Zaviršek, za pravno mnenje o Pravilniku o priznanjih, predvsem o tem, kdo naj bi se odločal o nagrajencih. Po njenem mnenju je komisija opravila svoje
delo, kot je opredeljeno v pravilniku. O izbranih nagrajencih bi se moral odločiti Občinski svet. Čeprav običajno Občina podeli eno priznanje za častnega člana, tri plakete in pet priznanj, Nevenka Zaviršek meni, da glede na pravilnik, tudi ni strogo določeno število posameznih priznanj. Svetniki so se odločili, da glasujejo o vsakem predlogu posebej. Tako imamo letos kar dva častna občana, sedem podeljenih plaket in štiri priznanja.
Pod četrto točko so svetniki soglasno sprejeli sklep, da se javno razgrne predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) Občine Moravče za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij za območje Moravče. Javna razgrnitev predloga odloka bo izvedena na Oddelku za okolje in prostor Občine Moravče v času uradnih ur od 24. 3. 2006 in do 24. 4. 2006. Javna razprava osnutka sprememb in dopolnitev odloka o PUP bo organizirana 18. 4. 2006 ob 13. uri v prostorih avle Kulturnega doma Moravče.
Pod zadnjo točko je Danilo Cerar ponovno spregovoril o nezakonitem dovozu umetno pripravljene zemljine na območje občine, kar ni določeno v planskih dokumentih Občine. Opozarja, da je potrebno najprej spremeniti prostorske akte. Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je posredoval več vprašanj o problemu. Na omenjeno temo je pripravil članek, ki bo vseboval tudi odgovore MOP, ki bo objavljen v Novicah iz Moravške doline.
Rajka Vavpetiča je zanimalo, koliko občinskih stanovanj je oddanih in koliko je praznih. Anton Stenko je podal pobudo o izvedbi spomladanske čistilne akcije. Branka Bizjan je vprašala, kdaj se bo začela sanacija plazu nad vodohramom v Dešnu. Plaz hitro napreduje in grozi škoda na vodovodu in plinovodu.
K.P.
Aktivnojsti na pr^j'ektu s^pr^memb in do^otnite^ PUP
V skladu s programom priprave za pridobitev sprememb in dopolnitev sedaj veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev, ki ga je sprejel župan občine Moravče, je po terminskem planu 7. 3. 2006 potekala druga prostorska konferenca za nosilce urejanja prostora. Ni bilo velikega odziva, kljub vsemu pa je bilo nekaj vprašanj in pobud sodelujočih za dopolnitev sedanjih veljavnih ureditvenih pogojev. Na tej konferenci je izdelovalec ureditvenih pogojev predstavil predlog odloka v tekstualnem delu
in grafičnih prilogah z vsemi smernicami in pogoji prizadetih nosilcev urejanja prostora. Sodelujoči so imeli možnost preveriti podane usmeritve iz prve prostorske konference ter podati priporočila, usmeritve, predloge in pripombe pred začetkom javne razgrnitve.
Naslednja faza po programu je javna razgrnitev predloga tega prostorskega dokumenta, ki bo trajala od 24. 3 do 24. 4.2006.
V tem času bo navedeno gradivo na vpogled vsem občanom in ostalim zainteresiranim strankam v prostorih Oddelka za okolje in prostor na Občini Moravče, Trg svobode 4. Vsak si bo lahko celotno gradivo ogledal, nanj podal pisne ali ustne pripombe, ki bodo zapisane v zvezek pripomb. Pripomniti je potrebno, da
se s tem aktom ne spreminja namenska raba ter način urejanja prostora, temveč samo pogoji in usmeritve za gradnjo na tistih zazidljivih območjih, kjer ni potrebno sprejemati lokacijskih, zazidalnih ali ostalih ureditvenih načrtov. Torej gre predvsem za gradnje individualnih stanovanjskih hiš in drugih manjših poslovnih ali gospodarskih objektov (razen enostavnih in pomožnih objektov), za katere se zahteva gradbeno dovoljenje. V času javne razgrnitve bo tudi javna obravnava, in sicer
18. 4. 2006 v avli Kulturnega doma Moravče s pričetkom ob 13.00 uri. Takrat bo vsakdo lahko še enkrat vprašal, kar ga bo zanimalo o tem prostorskem aktu in poskušal dobiti odgovore na zastavljena vprašanja.
Občinski svet občine Moravče je na 34. seji sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga odloka o spremembah PUP in o nameravani javni razpravi. Vabljeni.
MARJAN BRICLJ, občinska uprava
Občina Moravče, Trg svobode 4, Moravče, objavlja na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in ZVKSES, Uradni list RS, št. 18/04; v nadaljevanju: SZ-1), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04; v nadaljevanju: pravilnik) ter 37. člena Občinskega statuta občine Moravče (Uradni vestnik, št. 02/96 in 7/98) objavlja Župan Občine Moravče
J A V N I R A Z P I S ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1.	PREDMET RAZPISA
Občina Moravče razpisuje oddajo v najem naslednjih treh stanovanj:
-	enosobnega stanovanja v izmeri 33,54 m2 v stavbi Vegova 1, Moravče,
-	enosobnega stanovanja v izmeri 50,86 m2 v stavbi Trg svobode 4, Moravče in
-	enoinpolsobnega stanovanja v izmeri 45,56 m2 v stavbi Trg svobode 4, Moravče.
Najemnina za stanovanja bo izračunana v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 in 142/04; v nadaljevanju: uredba) ter se bo prilagajala veljavni zakonodaji. Za mesec marec 2006 znašajo najemnine za razpisana stanovanja 26.246,00 tolarjev za stanovanje v izmeri 33,54 m2 v stavbi Vegova 1, Moravče, 21.755,30 tolarjev za stanovanje v izmeri 50,86 m2 v stavbi Trg svobode 4, Moravče, in 19.934,00 tolarjev za stanovanje v izmeri 45,56 m2 v stavbi Trg svobode 4, Moravče. Najemniki stanovanj lahko uveljavljajo pravico do subvencionirane najemnine skladno s cit. uredbo oziroma drugim predpisom, veljavnim v času oddaje stanovanja v najem.
Skladno z 90. členom SZ-1 se bodo najemne pogodbe sklenile za nedoločen čas. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom.
2.	RAZPISNI POGOJI
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:
•	državljanstvo Republike Slovenije;
•	stalno prebivališče na območju občine Moravče;
•	da prosilec ali kdo izmed članov prosilčevega gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba oddana v najem za nedoločen čas, z ne-
profitno najemnino;
da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja;
da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2005 niso presegali gornje meje, določene v odstotkih od povprečne mesečne neto plače v državi, ki je v letu 2005 znašala 176.311 tolarjev, kot je opredeljeno v spodnji tabeli:
velikost gospodinjstva	%	meja neto dohodka
1-člansko	do 200 %	352.622 tolarjev
2-člansko	do 250 %	440.777 tolarjev
3-člansko	do 315 %	555.380 tolarjev
4-člansko	do 370 %	652.351 tolarjev
5-člansko	do 425 %	749.322 tolarjev
6-člansko	do 470 %	828.662 tolarjev
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 25 odstotnih točk.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:
-	ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju občine Moravče;
-	invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v občini Moravče možnost zaposlitve ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.
Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. Na razpisu ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov.
3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
Stanovanjske in socialne razmere prosilcev se bodo ocenile skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa pravilnik. Poleg navedenega se na podlagi 6. člena pravilnika na tem razpisu določijo kot prednostna kategorija prosilcev za dodelitev neprofitnega stanovanja:
-	prosilci z daljšo delovno dobo
(moški nad 13 let, ženske nad 12 let)	50 točk
Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg kriterijev, ki so določeni v pravilniku, še dodaten pogoj stalnosti bivanja na območju občine Moravče, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja, in sicer:

stalno bivanje na območju občine Moravče	število točk
nad 5 do 10 let	20 točk
nad 10 do 15 let	40 točk
Nad 15 do 20 let	90 točk
nad 20 let	110 točk
Pri točkovanju dobe bivanja se upošteva število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve se leta seštevajo.
Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, imajo prednost prosilci z daljšo delovno dobo.
4. RAZPISNI POSTOPEK
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 31. 3. 2006 do vključno 20. 04. 2006 na sedežu Občine Moravče, Trg svobode 4, Moravče oziroma ga pridobijo s spletne strani Občine Moravče, kjer je objavljen skupaj z razpisom.
Ob vložitvi vloge je treba plačati upravno takso po tarifnih številkah 1 in 4 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo) v višini 4.250,00 tolarjev. Vlogo s prilogami je treba oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti na Občino Moravče, Trg svobode 4, Moravče, najkasneje do 20. 04. 2006. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci obvezno priložiti dokazila, navedena pod točkami 1., 2., 3. ali 4. in 5., druge listine pa le, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. Če prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezna priloga pa ni priložena, se prosilca pozove k dopolnitvi. Če prosilec vloge ne dopolni, se vlogo obravnava, kot da prosilec ni uveljavljal dodatnih točk.
1.	Fotokopijo osebne izkaznice ali drugega osebnega dokumenta za vse polnoletne družinske člane;
2.	Izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov;
3.	Odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 ter potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2005 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi; kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče);
4.	V primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje);
5.	Veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba, pogodba o bivanju v delavskem domu, dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih - potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti;
6.	V primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.);
7.	V primeru utesnjenosti navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki posamezne prostore uporabljajo;
8.	Kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju zunajzakosnke skupnosti;
9.	Kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka;
10.	Potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;
11.	Zdravniško potrdilo o nosečnosti;
12.	Odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);
13.	Dokazilo o statusa roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec): dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;
14.	Izvid osebnega zdravnika, ki ne sme biti starejši od 30 dni, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami;
Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem ne vrača.
5. SPLOŠNE DOLOČBE
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog, njihovo popolnost ter stanovanjske in druge razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in posameznikih.
Komisije si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledajo. Ogled se opravi nenapovedano. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe, razen glede spremembe glede ožjih članov družine prosilca se ne upoštevajo. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. V primeru izselitve iz stanovanja, za katerega je izpolnil obrazec opisa stanovanjskih razmer, je dolžan prosilec pravočasno, najmanj 10 dni pred izselitvijo, obvestiti razpisnika, da bo komisija lahko predčasno opravila ogled zaradi zavarovanja dokazov. Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku enega meseca po zaključku razpisa.
Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika, o njej pa odloči Župan Občine Moravče. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen dokončen seznam upravičencem, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Neprofitna stanovanja, ki so predmet razpisa, bodo upravičencem na voljo v okvirnem roku 4 mesecev.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.
Vsa informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Moravče v času uradnih ur ter na telefonski številki 72 32 700.
MARTIN REBOLJ, ŽUPAN
IŠČEMO IN ^ NAJDEMO?!
Ze v decembrski številki Novic iz Moravške doline (št. 10/ letnik VI., stran 7) smo objavili vprašanje na temo javnih prevozov in enotnih mesečnih vozovnic za dijake in študente. Vprašanje smo posredovali Občinski upravi oz. županu, vendar nam žal niso posredovali odgovora. Zato smo se ga odločili poiskati sami. Kako nam je to uspelo, si preberite v naslednjem članku.
v
Ze jeseni enotne dijaške mesečne vozovnice?
Velika večina nas je na lastni koži poizkusila, kaj pomeni biti »vozač«. To pomeni, da se z avtobusom voziš v šolo in nazaj. Če imaš krasen urnik, imaš veliko srečo in zjutraj po prihodu v Domžale ali Ljubljano do začetka pouka mine le nekaj minut, popoldan pa ravno toliko do odhoda avtobusa proti Moravčam. Žal imajo le malokateri in malokrat toliko sreče. Tako je včasih čakanje prava mora. Ta je še večja, če opaziš, da pravzaprav ob ravno pravšnji uri proti domu pelje avtobus, a bi ga moral plačati, saj na njem ne velja tvoja vozovnica. Dijaški ali študentski žep pa je odločno preplitek, da bi si lahko privoščil dodatne stroške ^
Zgodba se ponavlja iz generacije v generacijo. Če je mogoče na tem področju kaj spremeniti na bolje, smo se pozanimali pri obeh podjetjih, ki opravljata javne prevoze skozi našo občino. Integral Zagorje izvaja prevoze na relaciji Zagorje-Peče-Moravče-Domžale-Ljubljana in obratno. Na vprašanje, ali poznajo naš problem in kako bi ga skušali rešiti, nam je direktor g. Janez Pavšek prijazno odgovoril: »>Kljub temu, da čakamo sprejem zakona, ki bi poenotil vse dijaške vozovnice v celi državi, smo se pripravljeni dogovarjati. Podoben dogovor imamo že s podjetjem SAP Trbovlje in na tem področju smo že uvedli enotne mesečne vozovnice. Podoben dogovor bi lahko sklenili tudi s podjetjem Kam Bus, ki prav tako opravlja prevoze v Moravški dolini. Pobuda je prišla ob pravem času, saj se šolsko leto že skoraj bliža koncu. Vsaj za prihodnje šolsko leto lahko sklenemo dogovor.« Obetaven odgovor. Mnenje direktorja g. Pavška smo posredovali še drugemu prevozniku.
Kam Bus opravi večino prevozov dijakov in študentov iz naše občine. Zato smo na direktorja podjetja g. Antona Zlatnarja naslovili enako vprašanje. Takoj se nam je prijazno odzval in nam posredoval izčrpen odgovor. Tudi on omenja obljubo države, da bo pripravila zakon, ki bo uredil prosto izbiro prevoznika za dijake in študente, v svojem pismu pa med drugim navaja: »>Kot direktor družbe KAM-BUS d.d., na katero ste naslovili pismo, v katerem nas prosite za obrazložitev zadeve »>enotna mesečna vozovnica za dijake in študente« vam lahko povem, da se enotna vozovnica izvaja na področju sedmih občin, kjer družba KAM-BUS izvaja svoje linije in ima podeljene koncesije. Enotna vozovnica velja za vožnjo z avtobusom, vlakom in mestnim prometom v Ljubljani z možnostjo prestopanja. O možnosti uvedbe kombinirane vozovnice na področju, kjer se srečujeta prevoznika KAM-BUS in Integral Zagorje, pa to lahko realiziramo takoj, ko bosta prevoznika imela usklajen oz. enak sistem prodaje in kontrole elektronskih vozovnic. Upamo in želimo si, da bi bilo to že jeseni v začetku šolskega leta 2006/2007. V najkrajšem času se bosta na to temo srečala predstavnika obeh prevoznikov in zadeve uskladila ter poiskala čim hitrejšo rešitev. O tej problematiki so seznanjeni na Ministrstvu za promet in Direkciji RS za ceste, a zadeve nikakor ne premaknejo z mrtve točke, očitno te ustanove le čakajo, da bodo prevozniki vse uredili sami. Moramo pa še dodati, da so cene prevoznika KAM-BUS d. d. za
20% nižje kot cene ostalih slovenskih prevoznikov, kar pa tudi predstavlja določen problem pri usklajevanju interesov.« Izjava je vsekakor zelo razveseljiva. Torej lahko upamo, da bosta tako g. Pavšek kot tudi g. Zlatnar sklenila dogovor, ki bo koristil obema podjetjema, še najbolj pa dijakom in študentom. In morda se bo končno nehalo ločevanje avtobusov in ne bomo več poslušali razočaranih izjav: »>Na ta bus pa ne grem. Ta je Zagorjan/Moravčan.«
Seveda bomo zadevo spremljali in o njej še poročali.
Za odgovora se je trudila JELKA LALIČ
Oskrba in namestitev zapuščenih živali v občini Moravče
Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99 in 126/03) določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali; določa pogoje za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu; določa nagrade in priznanja na področju zaščite živali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter kazenske sankcije za kršitelje določb. Občina je na podlagi 27. člena navedenega zakona ter Pravilnika o pogojih zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/00 in 78/04) dolžna zagotoviti zapuščenim živalim pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje. Da ima občina urejeno oskrbo in namestitev zapuščenih živali, mora skleniti z enim od registriranih zavetiščem pogodbo, s katero zagotavlja izvajanje oskrbe in namestitve zapuščenih živali za območje svoje občine.
Občina Moravče ima za leto 2006 urejeno oskrbo in namestitev zapuščenih živali. Treba je bilo izvesti ustrezen postopek, zbrati ponudbe in skleniti pogodbo z izbranim ponudnikom. Tako smo najprej od veterinarske uprave RS pridobili podatke o številu registriranih psov v občini, teh je 475, ter informacijo o registriranih zavetiščih na območju Slovenije. V postopku naročila male vrednosti smo prejeli tri ponudbe tudi krajevno najbližjih zavetišč in izbrali kot najugodnejšega ponudnika Meli center Repče, Zavetišče »Meli« Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje. Občina je z zgoraj navedenim zavetiščem sklenila pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine Moravče v letu 2006 in si tako zagotovila izvajanje navedene dejavnosti v skladu z Zakonom o zaščiti živali. Predmet navedene pogodbe je izvajanje dejavnosti za oskrbo zapuščenih živali na območju občine Moravče, pri čemer bo izvajalec po pogodbi opravljal naslednje naloge:
-	spremljal prijave o zapuščenih živalih od centra za obveščanje oziroma lokalne skupnosti,
-	zagotavljal ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču,
-	zagotavljal ustrezno potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim,
-	skrbel za ažurno vodenje evidenc oziroma registra psov,
-	sodeloval s pristojno inšpekcijsko službo in organizacijami za zaščito živali,
-	opravljal vse ostale naloge pod pogoji in na način kot to določajo predpisi s področja zavetišč za zapuščene živali.
NEVENKA ZAVIRŠEK

Pregled bruto plač zaposlenih v občinski upravi občine Moravče - marec 2006
Naziv delovnega mesta	Vrednost bruto plače v SIT
Nevenka Zaviršek Direktorica občinske uprave	607.782
Marjan Bricl, vodja oddelka za okolje in prostor -višji svetovalec I	452.290
Franci Kos Referent za komunalne zadeve I	241.221
Marjanca Urbanija Višji svetovalec II	378.278
Marija Mal, finančnik V	178.175
Milan Kokalj, koordinator V za kulturne zadeve	178.175
Pavel Močilnikar, vzdrževalec	146.377
Franc Ciril Lavrič, vzdrževalec	146.377
Lidija Slibar, čistilka	63.868 (polovični del.čas)
Simona Steničnik, pripravnica	177.626 (pripravništvo - 70% plače)
Alenka čuček Svetovalec III za splošne zadeve	252.734 (za določen čas)
Martin Rebolj Župan-neprofesionalni	205.586
Pregled obračuna plač je pripravljen po osnovnih količnikov in pripadajočih dodatkih po veljavnih sklepih v skladu z novo sistematizacijo za mesec marec 2006. Izračun je narejen na vrednost količnika izhodiščne plače za negospodarstvo v višini 54.823,00 SIT. Od bruto plače se zaposlenim obračunajo prispevki v višini 22,10% in akontacija dohodnine. Pri neprofesionalnem županu se od bruto plače obračuna od 90% bruto plače 25% dohodnine.
Pripravnica je zaposlena za določen čas enega leta, svetovalka III za splošne zadeve pa za določen čas dveh mesecev.
MARTIN REBOLJ, župan
Zbor kra/anov KS Peče o občinskem proračunu
V dolino Moravsko prihaja pomlad, na klopeh občinskih svetnikov pa se bo v kratkem obračal tudi občinski proračun. Nič novega torej, tako kot vsako leto. Upamo lahko le, da se bo letos manjkrat preobrnil, saj je v I. predlogu plana proračuna Občine Moravče za leto 2006, (Novice iz moravške doline, letnik VII, št.2) zapisano: »Predlog proračuna je pripravljen na podlagi predlogov KS in skupnega predloga opozicije (Novice iz moravške doline, VII, 2, str.1/11- priloga). Iz take novice pa lahko sklepamo tudi to, da so vse razprave o predlogu proračuna po krajevnih skupnostih namenjene seznanitvi z njegovo vsebino, prostora za dodatne potrebe pa seveda ni. Mimogrede strani v prilogi so postavljene tako, da moraš časopis vrteti okoli osi za 1800, če hočeš kaj prebrati. Krajani KS Peče so se imeli možnost seznaniti s predlogom proračuna v sredo, 15.3.2006 v dvorani gasilskega doma v Pečah. Vodil ga je predsednik KS Peče g. Franc Avbelj, zboru pa se je po pol ure kasneje pridružil tudi župan Občine Moravče, g. Martin Rebolj. Župan je predstavil program predvidenih investicijskih in vzdrževalnih del predvsem za ceste za KS Peče. Predvidena dela na vodovodnem omrežju pa so še vsa v fazi izdelave projektov. Najbolj pereč problem oskrbe z vodo je zaselek Tlačnica, kije še odvisen od štirn. Vsi, ki so razpravljali, so se strinjali, da mora voda čimprej priteči na Tlačnico, različna pa so bila mnenja, s katerimi sredstvi naj se ta del vodovoda zgradi: ali samo z občinskimi sredstvi ali pa je za to treba pridobiti tudi sredstva iz za to namenjenih državnih skladov. Seveda so najbolj gotova občinska sredstva in ker je bil župan mnenja, da Občina to zmore, je prav, da čimprej predstavi dejanski projekt izgradnje in verjamemo, da mu svetniki ne bodo nasprotovali.
Pereč problem v Pečah je javna razsvetljava, ki jo je predlog proračuna obšel. Dela so obstala na pol poti, cesta skozi Peče je še vedno v temi in prav tako avtobusno postajališče, kjer otroci in drugi krajani čakajo na prevoz. Občina bi morala ta dela zaključiti že zaradi varnosti otrok. Ne čakajmo, da se kaj zgodi! Proračunskega denarja prav tako ne bo deležna večnamenska stavba za šport, kulturo in gasilstvo. Kljub temu da je bilo ogromno narejenega s prostovoljnim delom, da je v Pečah veliko mladih, ki tak objekt potrebujejo, ni predlagatelj proračuna pokazal »dobre volje«, da bi z nekaj sredstvi podprl dograditev te stavbe. Župan je odgovarjal še na vprašanja v zvezi s pridobivanjem subvencij za kmetijstvo.
Upamo, da bodo v kratkem odpravljeni finančno manj zahtevni, z vidika varnosti ljudi, pa zelo pomembni problemi. Eden takšnih je postavitev ogledala v Reki, kjer tam živeči krajani vedno tvegajo pri izvozu iz stranske poti na cesto. Pa avtobusna postaja v Reki, kjer otroci dobesedno na cesti čakajo na avtobus. Ker je na tem delu eden redkih malo daljših ravnih odsekov ceste, vozniki tam zelo pogosto pridrvijo mimo in s tem ogrožajo varnost čakajočih otrok. Razprava pa ni tekla samo po odhodkovni strani, ampak tudi po dohodkovni. Izraženo je bilo mnenje, da se mora Občina Moravče zelo potruditi za pridobitev sredstev iz raznih državnih in tudi evropskih programov. Tako je vlada namenila več kot 6 milijard SIT za dodatna sredstva za sofinanciranje občinske prometne in komunalne infrastrukture. Vsaka občina lahko konkurira za ta sredstva na podlagi pripravljenih projektov. Tu so še sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj, pa evropska sredstva za razvoj podeželja in še kaj. Morda bi moral župan in občinska uprava razmisliti o več sredstvih za pripravo projektov, na podlagi katerih bi morda že letos, naslednja leta pa zagotovo lahko pridobili dodatna sredstva. Brez njih bo zelo težko.
Županu je bilo tudi predlagano, da občina vzpodbudi tehnično dopolnitev telefonske centrale v Moravčah tako, da bi do hitrejših povezav, kot je ADSL, prišli tudi malo bolj oddaljeni občani. Tu gre samo za občinsko iniciativo, ki ne zahteva dodatnih sredstev. Predsednik krajevne skupnosti Peče Franc Avbelj, je predstavil še predvideni program investicijskih del na območju KS Peče do leta 2009.
B. BRVAR
Zbojř kra'ano^v Dejšna
Na željo župana Martina Rebolja je bil v četrtek, 16. 3. 2006 sklican zbor krajanov. Zbrali so se v domu na Hribu. Zbor krajanov je vodil predsednik KS Dešen Miha Trdin. Župan je predstavil predlog proračuna za leto 2006 za Krajevno skupnost Dešen. Povedal je, da sta za to krajevno skupnost letos namenjena le dva milijona in poudaril, da verjame, da krajani s tem niso zadovoljni.
V razpravi so krajani županu očitali, da piše in govori, kako je upošteval predloge krajevnih skupnosti za sestavo proračuna, v resnici pa kot vidijo ni prebral njihovih predlogov, sicer bi bile številke v proračunu drugačne. Postavke sanacija plazu na cesti Dešen-Žerenk, na kateri je bilo v lanskem proračunu milijon šeststo osemdeset tisoč tolarjev, ni realiziral. V letošnjem proračunu pa jo je enostavno izpustil. Krajani so mu očitali, da sprejetih proračunskih postavk namenoma ne realizira. Da je vodja komunalnega oddelka nesposoben, da nihče na občni ne dela na razpisih, kar je župan tudi sam potrdil. Župana so ponovno opozorili na probleme kraja zaradi delovanja kamnoloma Industrije apna kresnice na Ušeniščah. Kljub opozarjanju krajanov tako direktorja kamnoloma kot Občine se stvari ne premikajo na bolje in življenje krajanov je včasih neznosno zaradi prahu, hrupa in potresov, ki nastajajo ob miniranju. Plazova ogrožata hiše in zajetje pitne vode. Ponovno so zahtevali revizijo zazidalnega načrta kamnoloma, revizijo pa mora naročiti Občina, saj je potrdila zazidalni načrt in Odlok o zazidalnem načrtu kamnoloma Ušenišče. Županu so postavili še vprašanja glede plačila rente IAK in plačila odškodnine za degradacijo okolja.
Zaprosili so tudi za geologa, ki bi pregledal razpoke na hišah, ki nastajajo zaradi miniranja.
Krajani so od župana zahtevali, da v predlog proračuna ponovno vnese postavko sanacija plazu na cesti Dešen-Žerenk in doda vsaj pet milijonov za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Dešen-Dašnik.
Dešnani so radi tudi dobri sosedje, zato so na sestanek povabili tudi predsednika KS Velika vas, Aleša Lavriča. Pod točko razno so obravnavali dokončanje povezovalne ceste iz Moravč v Zasavje, ker jo vsi nujno potrebujemo. Aleš Lavrič je povedal, da je v letošnjem letu njihova prioriteta cesta Sp. Prekar-Zalog. Vsi skupaj pa so bili mnenja, da je nujno potrebno dokončati eno cesto v dolino. Cesti Zg. Prekar-Ribče in Sp.Prekar -Ribče sta nedokončani, zato so predlagali, da naj se dokonča tista, kjer ni problemov z lastniki, saj je povezovalna cesta nujno potrebna.
BRANKA BIZJAN
Podjetja in podjetniki naše občine
PRODAJALNA ZANNA
Osebna izkaznica:
Zg. Dobrava 3, Moravče
Dejavnost:
Leto odprtja:
Direktor:
Število zaposlenih: Prodajalna: Delovni čas:
Suzano Kovačič s.p.
Zgornja Dobrava 3 _1251 MORAVČE_
ZANNA, Suzana Kovačič s. p.,
prodajalna s tekstilom 2006
Suzana Kovačič dve
ZANNA, Trg svobode 7 od ponedeljka do petka, od 9. do 13. uew in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
Opazili smo, da so zaprli prodajalno Elita na Trgu svobode 7. Čez nekaj dni pa je prodajalna dobila novo ime in novo podobo. Odpravili smo se pogledat in bili prijetno presenečeni. Pozdravila nas je prijazna lastnica Suzana Kovačič, s katero smo spregovorili nekaj besed tudi za vas bralci Novic. Povedala nam je, da je bila zaposlena pri Eliti. Ko so jo zapirali, je bilo samo vprašanje ali jo prevzeti ali ostati brez dela. Njena tiha želja, da bi imela svojo prodajalno, se je tako začela izpolnjevati in prevzela je prodajalno. Vesela je, da je prodajalna ostala v Moravčah, saj so kupci radi prihajali k njim. Vesela je tudi zato, ker je blizu doma, saj jo doma težko čakata sinova Nejc in Nik.
Lepo preurejena prodajalna ZANNA kupcem ponuja otroška, ženska in moška oblačila, perilo, torbice in še kaj se bo našlo po zelo dostopnih cenah. S prometom je zadovoljna, zato se bosta s prodajalko Ireno trudili, da bodo kupci tudi v prihodnje zadovoljni.
Suzana vas vljudno vabi v njihovo prodajalno, kjer boste gotovo kaj našli zase in za vaše malčke.
BRANKA BIZJAN
Postopek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP)
Javna razgrnitev: 23. 3. - 24. 4. 2006 na Oddelku za okolje in prostor, Občina Moravče Javna obravnava: 18. 4. ob 13.00 v avli Kulturnega doma

Sktt^a* P^t/ drogám!
Droge - na neki način so nam daleč, dejansko pa so že tu - na naši ulici, šoli, morda celo v našem domu.
Vsako prepričevanje da jih v našem okolju ni, je slepljenje. Dejstvo je, da se v Sloveniji z njimi srečujemo tako v velikih količinah (po deset in celo sto zaseženih kilogramov, ki jih kot del organizirane mreže tihotapcev drog vede ali ne po Evropi prevažajo posamezniki) kot z manjšimi količinami, po katerih segajo vse mlajši in celo otroci. Kriminal in prekrški, ki spremljajo narkomanijo, so del našega vsakdanjika, tako da se trendi v Sloveniji prav nič ne razlikujejo od tistih v Evropi. Tudi v Sloveniji narašča število kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in trgovine z mamili, v porastu je tudi sekundarna kriminaliteta, saj si skušajo narkomani predvsem s premoženjskimi delikti (tatvinami, vlomi, ropi pridobiti sredstva za nakup mamil. Na slovenskem trgu je možno kupiti vedno večje količine mamil, največje povpraševanje je po heroinu, ecstasyju in marihuani ter njenih derivatih. Z načrtovanimi akcijami smo pretrgali marsikatero preprodajno verigo in zasegli večje količine mamil, predvsem heroina, ecstasyja in hašiša. Zla, ki ga prinašajo s seboj, je vse več, pa naj gre za smrtne žrtve - predoziranje, družinske tragedije ali pa vse pogostejša kazniva dejanja, predvsem kraje in vlome, v katere so odvisniki prisiljeni, da pridejo do svoje vsakodnevne doze. Droge tako niso problem posameznega odvisnika ali družbe kot celote, ampak vsakega od nas, saj lahko "prevzamejo" našega otroka ali posredno ogrožajo naše premoženje. Število "uničenih" življenj se veča, zato so po mnenju mnogih, ki to problematiko spremljajo na cesti, v živo in ne le v filozofsko razpoloženih krogih, vsaka
razmišljanja o legalizaciji mehkejših drog zdijo nesprejemljiva. Tudi samo represija na drugi strani ne daje želenih rezultatov, zato je, kot kaže, edina rešitev v široki družbeni akciji, ki bo temeljila na preventivi. Starši, učitelji..., bodite pozorni na:
-	spremembe v šolskem uspehu,
-	fizične spremembe (rdeče oči, sledi vbodov, zanemarjenost in neurejenost), spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah (nespečnost, dremanje in spanje ob neobičajnih urah, izgubljanje telesne teže, nenadno povečanje ali zmanjšanje teka),
-	novo družbo (novi prijatelji, ki se razlikujejo od prejšnjih po videzu in obnašanju),
-	spremembe v obnašanju (slaba volja, potrtost, preganjavice, sovražnost, laži, izredna občutljivost, izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, poznavanje kulture nedovoljenih drog in zbirališč uživalcev),
-	fizične dokaze (pripomočki za uživanje nedovoljenih drog in same droge, papirčki za zavijanje cigaret, razne pipe, ožgane žlice, injekcije za vbrizganje, citronka, čudni vonji ali vonji, ki poskušajo prekriti čudni vonj, razne praškaste in rastlinske snovi, tablete ...).
-	izginjanje denarja (mladostniki kradejo denar iz denarnic staršev, prodajajo svoje stvari in predmete iz stanovanja ...).
V kolikor se vam je pri prebiranju porodilo kakršnokoli vprašanje vam bom poskušal nanj odgovoriti. Prav tako se lahko obrnete name, če želite nasvet ali imate informacijo glede uživanja in preprodaje prepovedanih drog. (tel. št. PP Domžale - 01/724-65-80)
MARKO KLADNIK, vodja policijskega okoliša
Obcm* zbo^ Združenja eko/o^kt*A kmetov Zdravo ž/vij'enj'e
16. marca je v gostišču Furman v Lukovici potekal že 7. občni zbor Združenja Zdravo življenje, ki se ga je udeležilo preko 60 članov od 115-ih. Nekaj jih je bilo tudi iz Moravške občine. Predsednik Združenja Janez Ocepek je še prav posebej pozdravil predsednika društva Ajda, g. Sešlarja, ki je izrazil željo, da bi se jih več odločilo za biodinamično metodo. Povabljeni so bili tudi župani vseh občin, iz katerih izhajajo člani. Župana iz Lukovice in Trbovelj sta se opravičila, ostali pa se niso odzvali. Že to kaže na neprimeren odnos do ekoloških kmetov, še bolj pa v finančnem smislu, saj so v Moravčah ukinili subvencioniranje obvezne in zelo drage ekološke kontrole.
Delovna predsednica Alenka Pokorn je pozvala predsednika, da poda poročilo o delu v lanskem letu, ki je bilo zelo pestro. Združenje je sodelovalo na različnih sejmih, organiziralo ekskurzijo po Notranjski in srečanje članov s predstavitvijo ankete. Nekaj kmetij je v septembru pripravilo dan odprtih vrat, kjer so se predstavili še drugi ekološki kmetje. Posamezne utrinke teh dogodkov smo si lahko tudi ogledali. Še vedno je največji problem trženje ekološkega mesa, zato so potekali pogovori o možnosti skupnega nastopa na trgu. Nekaj se premika tudi pri odkupu mleka. Uspešno deluje predstavitev na internetu. Promocijsko je Združenje sodelovalo z občino Lukovica, za katero je pripravilo izdelke za novoletna darila. Finančno poročilo je podal strokovni tajnik Tomaž Močnik, poročilo nadzornega odbora, ki se je izreklo pohvalno, pa predsednica Ivanka Kocjančič. Vsa poročila so bila sprejeta. G. Ocepek je nato predstavil še plan za letošnje leto, ki je zelo obširen, zato je izrazil povabilo, da bi sodelovalo več članov,
ne samo IO. Pripravili bodo razna izobraževanja, predavanja o nabiranju zdravilnih zelišč, predstavitev biodinamičnih pripravkov iz gnoja in gnojnice, organizirali ekskurzijo na avstrijsko Štajersko. Izdelali naj bi projekt ogledov po ekoloških kmetijah za razne skupine npr. šole. Veliko bo potrebno narediti na promociji in predstavitvi, zato bi radi nabavili nekaj promocijskega materiala in sodelovali na čim več sejmih, in na bio prazniku na ljubljanski tržnici. Za take priložnosti bi postopoma nabavili nekaj zložljivih stojnic. Čim več kmetij naj bi se predstavilo na dnevu odprtih vrat, saj je to najboljši način, da prepričajo možne odjemalce. Prijavljali se bodo na vse javne razpise, sodelovali z Zvezo pri mednarodnem projektu Bio užitek in v programu Darfur, kjer bi darovali kakšen izdelek, po primernem oblikovanju pa bi se ga prodalo na dražbi. Sproti je potrebno dopolnjevati internetne strani, saj je to v današnjem času zelo pomemben način obveščanja. Precej bo potrebno narediti pri odkupu mesa, mogoče bi problem rešili z odprtjem prodajalne nekje v središču Ljubljane. Tudi vaške klavnice so en možni člen k rešitvi. Vsekakor pa je to najtežja in težko uresničljiva naloga.
G. Ocepek je predlagal, da bi bolj približali ekološko ponudbo tudi Zasavju, primeren kraj je Kisovec, kjer se bodo potrudili ponudbo predstaviti.
Nekaj negodovanja je prinesel predlog za povišanje članarine, vendar je bil kljub temu sprejet.
Po uradnem delu je sledila pogostitev in družaben klepet ter izmenjava izkušenj in mnenj, pa morda tudi kakšna kupčija.
FRANCKA TOMAN
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Bogata bira občinskih priznanj
Moravče, 18. marec 2006
V soboto pred praznovanjem občinskega praznika, ki ga naša občina praznuje 23. marca ob rojstnem dnevu rojaka Jurija Vege so obiskovalci napolnili dvorano Kulturnega doma in pospremili podelitev kar 12 občinskih priznanj. Čestitke ob prazniku so poslali župani Tone Peršak iz Občine Trzin, Primož Zupančič iz Občine Dol pri Ljubljani in Tomaž Štebe iz Občine Mengeš. Komorni zbor Limbar je uvodoma zapel slovensko himno in še dve pesmi. Kulturni program so oblikovali Nika Dostal na klavirju, mladinski pevski zbor Muc-art OŠ Jurija Vege, Anamarija Javornik Zupanc in Franc Javornik, Peter in Petra Pirnat, mladi harmonikarji, Leseni rogisti ter Tamburaški orkester Vrhpolje. Kot povezovalca sta nastopila Simona Kosmač in Matic Hrovat. Učenci OŠ so bili nagrajeni za izbrana likovna in literarna dela na temo Moj kraj in Kako sem povezan z Jurijem Vego.
Pred podelitvijo priznanj je župan Martin Rebolj v slavnostnem govoru pozdravil navzoče in podžupana občine Domžale Vinka Juharta ter predstavil svoje poglede na gospodarsko in komunalno delo v občini Moravče v enajstih letih samostojnosti in načrte za prihodnje leto, v katerem bo polovico občinskega proračuna namenil za komunalo. Govor je zaključil z mislijo, da sta vizija in pripravljenost obet za razvoj naše občine na vseh področjih ob stalni prisotnosti skrbi za ekološko neoporečno okolje.
Pesem o Juriju Vegi
Tisoč sedemsto štiriinpetdesetega rodil se je naš Jurij Vega. V Zagorici bil on je doma, matematika ga je zanimala.
Moravški dolini je Jurij v ponos, celemu svetu bil je on kos. Krater na luni ima njegovo ime, vse knjige in šole njega slave.
Jurij Vehov bil je baron, v vojski zračunal je topov naklon. Logaritemske tablice on je učil, veliko priznanj in medalj je dobil.
Tisoč osemsto drugega, Jurij poslovil se je s tega sveta. Veš, Jurij nesmrtni, ti si moj vzor, matematika predmet najljubši je moj.
ERIK LANGERHOLC, 5.b razred
Osrednji del prireditve je bila podelitev nazivov častni občan, plaket in priznanj. Potekala je v prisotnosti Vitomira Cerarja, predsednika Komisije za podelitev občinskih priznanj, ki je nagrajence pozval na oder in župana, ki je po predvajanju vnaprej posnetega predstavitvenega besedila priznanje tudi podelil. Komisija je prepustila odločitev o letošnjih priznanjih svetnikom, preverila je le pravočasnost prispelih predlogov in ustreznost razpisu. En predlog ni prispel pravočasno. Tako je od 15 ustreznih predlogov OS izglasoval 13 dobitnikov. Eden izmed njih, in sicer Iztok Vladimir Cajhen, je zavrnil občinsko plaketo, ker je o njej izvedel iz vabila in ne ve, kdo ga je predlagal in za katero delo je dobil plaketo. Njegova hči Nuša je prebrala obsežno očetovo obrazložitev vsega, kar je napravil za skupno dobro. Moti ga, da se v zadnjem desetletju za njegov kraj ni naredilo s strani lokalne skupnosti nič in se pri avtobusnem postajališču Selo ne morejo premakniti z mrtve točke. Po podelitvi se je v imenu vseh dobitnikov zahvalila za prejeta priznanja predlagateljem in OS Eva Karažija. V svojem imenu pa je v zahvali dodala še željo, da bi to priznanje rada delila s še dvema velikima možema naše občine: s svojim očetom Leopoldom Goetzem, ki je bil dolga leta tajnik Občine Moravče in tako doprinesel veliko dobrega za kraj ter svojim predhodnikom Maksom Zajcem, ki je zaslužen za gradnjo nove šolske stavbe.
Tako se je osrednja občinska akademija iztekla, vendar z grenkim priokusom, da prireditelj ni upošteval predpisanega protokola, saj so dobitniki priznanj sedeli kjerkoli v dvorani so našli proste sedeže, kar pa bi lahko razumeli tudi kot izraz nespoštovanja.
Dobitniki občinskih priznanj za leto 2006
Naziv ČASTNI OBČAN prejmeta:
Peter Učakar iz Velike vasi,
predlagatelja PGD Velika vas in Dom občanov KS Velika vas
V letu 1963 je pričel z gradnjo cest Velika vas-Senožeti in Velika vas-Križevska vas. Bil je predsednik PGD Velika vas. V času, ko je bil predsednik KS Velika vas, se je zgradil dom krajanov na Hribu. Vsa leta je deloval na gospodarskem in političnem področju.
Kaj vam pomeni dobljeno priznanje?
Je plačilo za minulo delo ali obveza za prihodnost?
Dobljeno priznanje je dokaz, da se je v Veliki vasi veliko delalo, predvsem z udarniškim, prostovoljnim delom. Toliko dela zagotovo ne bi bilo opravljenega, če v vasi med krajani ne bi vladala sloga in prijateljstvo in sicer tako po načelu: »Vsi za enega, eden za vse«- tega smo se držali in skupaj nam je uspelo.
Sam sem s priznanjem »>častnega občana« zadovoljen, saj je priznanje dokaz, da moje minulo delo ni ostalo neopaženo, vendar pa je dobljeno priznanje, priznanje vseh krajanov, saj sam brez njihove pomoči in podpore ne bi mogel opraviti vsega dela, katerega sad uživamo sedaj in ga bodo uživali tudi še naslednji rodovi.

Eva Karažija iz Moravč,
predlagatelj OŠ Jurija
Vege
Naziv se dodeli za dosežene trajne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju v Moravčah, ki so pomembno prispevali k razvoju šolstva na Moravškem, na področju uveljavljanja otrokovih pravic, skrb za mlade v izvenšolskih dejavnostih, pa tudi k razvijanju konstruktivnih odnosov med učenci in njihovimi starši. Sodelovala je v številnih komisijah, spodbujala številne raziskovalne naloge in pri tem usmerjala mentorje in učence. Med prvimi je uvedla devetletno osnovno šolo z vsemi pripravami nanjo. Skrbela je za promocijo šole. Spodbujala je zaposlene k izobraževanju, dokončanju študija, opravljanju strokovnega izpita ter napredovanju v nazive. Na šoli in v vrtcu je bilo opravljenih tudi veliko gradbenih del vključno z obema prizidkoma.
Zavedam se, da je prejem naziva velika čast. Občutki ob tem so lepi in nepopisni, saj je to potrditev, da si izbral pravo pot v življenju in so to opazili tudi tisti, s katerimi si sodeloval. Vesela bi bila še bolj, če bi to čast kdaj doživeli tudi tisti, ki so bili že predlagani, vendar je OS menil, da niso dovolj zaslužni. Nekaj mesecev je od odhoda z mesta ravnateljica, zato se želim najprej odpočiti in naužiti stvari, ki sem se jim morala odrekati v času opravljanja poklica. Rada sodelujem pri posameznih nalogah, za enkrat pa se ne želim zelo aktivno in obvezujoče vključiti v nobeno društvo.
PLAKETE OBČINE MORAVČE
Pavla Lebar s Sela, predlagatelj Člani RK Vrhpolje
Plaketa se podeli za organizacijo in sodelovanje v humanitarnih akcijah KS Vrhpolje, predsednica, ki je to že več kot deset let. Predvsem pa za pomoč rejniškim družinam ter socialno ogroženim otrokom, vsakoletno organizacijo krvodajalskih akcij in organizacijo različnih odmevnih prireditev. Plaketo sprejemam po eni strani z veseljem, po drugi pa s težkim srcem, ker vem, da je še veliko takšnih, ki bi jih zaslužili. Pri RK imamo vedno dovolj dela, saj imamo letni načrt, ki ga vsako leto realiziramo. Tako bo tudi v prihodnje, če bo le zdravje služilo in bo dovolj pomočnikov. Po delu pa bom tudi še potegnila za meh in koga ogrela za petje ali celo ples. Harmonika je moje veselje, ki ga rada delim z drugimi.
Marijan Gril iz Moravč, predlagatelj Kulturno izobraževalno društvo
Limbar Moravče in Planinsko društvo
Marijan Gril je od ustanovitve član Planinskega društva Moravče. Kot mentor mladih planincev je opravljal zelo pomembno
t
■V;. 'i
\
vzgojno-izobraževalno nalogo. Sodeloval je pri organizaciji Baragovega duatlona. Kot član uredniškega odbora, in dopisnik Novic iz Moravške doline ter član Sveta Knjižnice Domžale, je veliko pripomogel k ugledu občine Moravče. Osebno sem bil zelo presenečen, da sta me kar dve društvi predlagali za prejem Plakete Občine Moravče. Gore so me privlačile ie kot kmtkohlačnika, ko sem jih od daleč spoštljivo opazoval. Moja želja za obisk gora se je izpolnila ob pomoči prijateljev, med katerimi ima častno mesto Franc Vesel. Za časopis Slamnik in kasneje za Novice iz Moravške doline sem rad napisal kakšen prispevek. Menim, da sem bil dobro sprejet. Planinec sem s srcem in dušo, nič manj pa ne knjigožer, tudi od malih nog. Z veseljem sodelujem pri vzgoji mladega planinskega naraščaja, želim pa še aktivno nadaljevati z dosedanjim delom v okviru zmožnosti in zdravja, ki mi ne služi najbolje.
Cilka Urankar z Limbarske Gore, predlagatelj Franc Majdič
Do sedaj je imela v rejništvu deset rejencev. V rejništvu ima tudi dva otroka s posebnimi potrebami. Je izjemno močna in srčna oseba, ki odgovorno opravlja svojo izjemno zahtevno delo z rejenci, ki so bili hudo oškodovani, prizadeti v razvoju. Vzorno sodeluje z matičnim Centrom za socialno delo v Domžalah in s centri, iz katerih prihajajo otroci. Je članica Društva rejnic in rejnikov Domžale, sodeluje tudi v Društvu Sožitje Mengeš. Na predlog Centra za socialno delo Domžale, Centra za socialno delo Jesenice in OŠ Roje Domžale je decembra 2003 je prejela Priznanje za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve.
Ja, smeji se mi od zadovoljstva, je veliko priznanje za moje delo, ki je večkrat bolj naporno kot služba in traja vsak dan celih 24 ur. V tem delu bom vztrajal, dokler bom lahko. Tudi hči Pavla se je odločila in moje začeto delo nadaljuje. Pravzaprav sva dobri sodelavki pri prizadevanjih za dobro otrok, ki so pri nas našli varno zavetje.
Iztok Vladimir Cajhen s Sela, predlagatelj Krajevna skupnost Vrhpolje
Vsa leta zelo dejaven in aktiven pri komunalnem urejanju in napredku kraja Selo in gornje Goričice ter KS Vrhpolje. Aktivno je sodeloval pri izgradnji vodovoda Dvorje-Selo, pri izgradnji telefonskega omrežja in avtobusne postaje Selo. Kot predsednik gradbenega odbora je 1990 prevzel težko nalogo izgradnje ceste in javne razsvetljave v vasi Selo in gornja Goričica. V letu 1992je dal pobudo in vodil ter opravil zidarska dela pri obnovi vaškega znamenja v vasi Selo. Še vedno si prizadeva za novo avtobusno postajo ter za ureditev vodotoka Rače pod vasjo Selo.
Iztok Vladimir Cajhen je zavrnil prejem Plakete Občine Moravče. Več o tem piše v poročilu s prireditve.
Janez Učakar iz Drtije,
predlagatelj PGD Moravče
Od leta 1968 je aktiven član društva. Vestno se je udeleževal usposabljanj in vaj ter uspešno sodeloval na operativnem področju. Posredoval je svoje znanje mladini in tako prispeval k požarni preventivi. Sodeloval je pri izgradnji doma, vzdrževalnih delih na domu, spremljajočih objektih in opremi.
Od ustanovitve Planinskega društva je aktiven na vseh področjih društva, predvsem pri izgradnji novega planinskega doma.
Plakete sem zelo vesel, sem srečen in zadovoljen. Imam določene zasluge, vendar brez zaslug mojih tovarišev gasilcev ne bi mogel doseči to, kar smo lahko skupaj. Imam veselje in velike načrte za naprej. Prav za letos imamo namen zamenjati ostrešje in kritino na gasilskem domu, izbrali so me za predsednika gradbenega odbora, tako že pripravljamo les, čeprav nas je malo zadržala zima. Delamo s sredstvi, ki jih darujejo ljudje in delno s sredstvi, ki jih prispeva lokalna skupnost. Upam, da bo letošnji proračun sprejet in bomo načrtovano delo lahko izvedli.
Milan Brodar z Dol pri Krašcah, predlagatelj KD Tine Kos Moravče
Milan je v društvu aktiven od leta 1973. Od tedaj je aktiven član Moškega pevskega zbora. Pomembno vlogo je imel pri organizaciji jubilejne prireditve ter snemanju CD-ja ob 40-letnici zbora. Vsa leta je bil član sestava pevcev, ki so peli na pogrebih. Vodil je društveno blagajno. V letih 1982-2005 je bil predsednik KD Tine Kos.
Sem vesel in hvaležen kulturnemu društvu. Sem počaščen. Moje življenje pa je bilo posvečeno še mnogim drugim nalogam in delu. V kulturi se bom še udejstvoval, trenutno mi nove službene obveznosti ne dopuščajo prav veliko časa za kulturno delo. Vem, da me še potrebujejo zlasti pri organizaciji, zato sem »zraven« kolikor mi dopušča čas.
v
Podružnični OŠ Vrhpolje, predlagatelj SLS -Slovenska ljudska stranka
Vrhpoljska šola je bila ustanovljena leta 1888 kot zasilna šola. Pouk je bil najprej v župnišču, kasneje zaradi prenove le tega pri Spodnjem Požarju ah Tadolnu. Nova šola se je začela graditi 1900. leta. Po vojni je pouk zaradi velikega števila učencev potekal tudi v zasilnih prostorih v Mrgusovem hlevu in župnišču. Porušeno stavbo so obnovili do leta 1949. Prej samostojna šola se je 1962 kot podružnična pridružila OŠ v Moravčah. Podružnično šolo vodi Francka Pačnik. Obiskuje jo trenutno 30 učencev. Oktobra 2005 je šola organizirala odmevno prireditev "Vrhpoljska šola prvih 100 let", kjer so skozi program prikazali delovanje šole in izdali zbornik z istim naslovom.

Fani Pačnik, vodja šole: Krasni občutki. Priznanje vsem zaposlenim, krajanom in učencem. Veseli smo. Je pa to tudi velika spodbuda in motivacija za delo v prihodnje. Živimo s krajem in kraj z nami, zato smo zadovoljni in veseli, marsikatero »>skupaj zagodemo«.
PRIZNANJA OBČINE MORAVČE
Zinka Rokavec iz Peč, _
predlagatelj Anton Stenko
Je rejnica od leta 1998 in v tem času je vzgajala 11 otrok. Sprejela je tudi deklico s posebnimi potrebami, Downovim sindromom. Je posebna ženska prav zato, ker se je odločila skrbeti za tuje otroke, ki so imeli v življenju slabe izkušnje. Otrokom nudi oporo, ljubezen in skrb, da imajo vse, kar potrebujejo za uspešno vključitev v družbo.
Bila sem presenečena, da me je Tone Stenko predlagal za občinsko priznanje, nato pa vesela, da je moje delo opazila tudi širša skupnost. Moram poudariti, da je to delo celotne družine in ne le moje. Priznanje je vzpodbuda za nadaljnje delo, ki ga že sedaj z veseljem opravljam. Sedaj imam »>luštno« ekipo, ki jo sestavljajo 8-letna Nina, 10-letna Tjaša in 13-letni Anže, ki so lepo uglašeni. Med seboj se veliko igrajo in vsi smo srečni.
Natalija Brodar z Vrhpolj,
predlagatelj Kulturno društvo Vrhpolje
Priznanje za njen prispevek na področju kulture, še posebej pri širjenju poezije in za ustvarjalnost pri pripravi prireditev. Najprej je začela igrati pri Tamburaškem orkestru Vrhpolje, kasneje je začela delati in organizirati kulturno dejavnost predvsem na dramskem področju in kot voditeljica različnih prireditev.
Vsaka medalja ima dve plati. Vesela sem, da ljudje opazijo, kar delaš in to cenijo. Druga plat pa ta: »>Ja Natalija še boš delala, pa še več in še boljše.« Načrti za naprej so kratkoročni. V letu 2006 naše društvo praznuje 20. obletnico, nekaj želja in idej že imamo, koliko in kako jih bo mogoče realizirati, boste pa videli na praznovanju, kamor vas že sedaj vabim.
Janez Groboljšek iz
v
Cešnjic,
predlagatelj Pihalna godba Moravče
Član godbe je že od svojega enajstega leta. Je član upravnega odbora PGM. Sodeloval je pri izgradnji Godbenega doma. Bil je gospodar doma, sedaj opravlja nalogo arhivarja. Od leta
1998 je član Lesenih rogistov. Je tudi član PGD Vrhpolje in več let gospodar Gasilskega doma Vrhpolje.
Nagrado sprejemam z zadovoljstvom, sem vesel, da so moji kolegi opazili moje dobro delo. Rad bom še naprej delal za godbo in

kulturo v Moravčah. Med godbeniki se dobro počutim, ker sem s prijatelji glasbeniki preživel marsikatero nepozabno urico, pa tudi preizkušnjo. Že včasih pomisliš, naj delajo mlajši, vendar se dela nisem nikoli branil in se ga tudi vnaprej ne bom.
Milan Kosmač iz Drtije,
predlagatelj Pihalna godba Moravče
Milan je njen član od leta 1974. 0d leta 1993 je član upravnega odbora PGM, sodeloval je pri gradnji Godbenega doma. Od leta 1997 je gospodar Godbenega doma in godbenega inventarja. Od leta 1998 je član Lesenih rogistov. Kot rejnik pa dokazuje tudi druge dobre lastnosti.
Nagrado sprejemam rad, z veseljem in zadovoljstvom. Aktiven
Nagrajenci za izbrana likovna in literarna dela na temo Moj kraj in Kako sem povezan z Jurijem Vego.
bom še naprej na vseh področjih kot do sedaj, dokler bo služilo zdravje, me bo veselilo druženje in se bom dobro počutil.
MAL, foto Branka Bizjan in Dani Jančar
POGOVOR Z LETOŠNJO DOBITNICO NAZIVA ČASTNI OBČAN
Moje srce je v Moravčah
Na moravških ulicah pogosto lahko srečamo zamišljeno gospo, ki vedno hiti po opravkih, k prijateljem in znancem ali pa je zatopljena v pogovor z naključnim mimoidočim. Saj ste uganili, da imam v mislih gospo Evo Karažijo, do nedavnega ravnateljico OŠ Jurija Vege v Moravčah. Od letošnjega poletja pa se posveča drugačnim življenjskim izzivom. Kot dobitnico najvišjega občinskega priznanja pa sem jo povabila h kratkemu pogovoru, ki se je prav zanimivo odvil in pokazal na mnoge skrivnosti v osebnosti na videz krhke vendar odločne, prodorne in uspešne Moravčanke.
Od rojstva živite v Moravčah. Imate kakšne posebne spomine na otroštvo?
Imela sem prelepo otroštvo. Moji starši so znali otroke upoštevati, spoštovali so nas. Na dvorišču smo imeli pravo otroško vas, vedno se je kaj dogajalo in vedno smo se igrali otroci iz več hiš skupaj. V času mojega otroštva so bile sobote delovne, toda skoraj ni bilo nedelje, da ne bi šli na izlet na okoliške hribe. Pogosto se je naši družini pridružila še kakšna, da nas je bilo več. S seboj smo vzeli eno konzervo in velikooo kruha. Vsi smo na poti prepevali. Na vrhu smo priredili pravi igralni direndaj, v katerem pa smo se igrali vsi, tudi starši. Pred odhodom v dolino smo še pomalicali. Takšnega otroštva se ne pozabi.
Po poklicu ste profesorica matematike in fizike. Kako ste izbrali poklic?
Želela sem biti zdravnica, in sicer kirurginja. V gimnazijskih letih pa sem ene počitnice preživela v vojaški bolnišnici, oblečena v belo z zaščitno masko na obrazu. S prijateljico sva se poleg dela tudi veliko pogovarjali z zdravniki, ki so naju prepričevali in tudi prepričali, da to ni poklic za ženske. Prijateljica je postala sodnica, jaz pa sem se odločila za učiteljski poklic. Matematik sem imela in jo imam zelo rada, poseben izziv so mi bile križanke in logika. Poleg ljubezni do predmeta me je v dokončno odločitev vodila tudi možnost zaposlitve, ker je takrat matematikov zelo primanjkovalo. Fizika pa je bila drugi predmet poleg matematike na moji študijski smeri. Moram pa reči, da je naravoslovje vedno burilo mojo domišljijo in usmerjalo razmišljanje. Vsa službena leta, lahko bi rekla kar dneve, od prvega do zadnjega, ste prebili na domači osnovni šoli. Kako to? Pre-
pričana sem, da ste imeli možnosti za delo izven domačega kraja.
Ja, imela sem jih, toda na Moravče sem res navezana. Ko sem dokončala 150-urni tečaj računalništva, bi lahko dobila službo kjerkoli in s precej večjo plačo. Ampak srce me je vleklo v moj osnovni poklic in tako sem ostala tukaj. Pa mi ni žal, to so bila lepa leta.
Pravzaprav bi vaših 32 let službovanja razdelili na dva poklica; učiteljskega in ravnateljskega. Kateri Vam je ljubši?
Učiteljski poklic ima v zelo lepem spominu. Vedno sem si prizadevala, da bi učenci znali in snov razumeli. Kadar sem naletela na učenca, ki mu matematika ni šla, sem se vedno zamislila, kako bi se jaz počutila v njegovi koži. In sva našla skupni jezik ter se naučila vsaj temeljnega znanja, jezilo pa me je, če je kdo z lahkoto razumel snov, pa se je ni naučil ali pa me je hotel »>prinesti okoli«. Nepozabna leta. Še sedaj, ko srečam svoje učence in mi kdo reče, da sem bila stroga vendar pravična, čutim posebno veselje, zadoščenje za ves vloženi trud. Za pravičnost in doslednost sem se vedno trudila, toda pri več sto učencih se tudi kdaj zgodi, da je kdo oškodovan. Ni mi pa bilo vseeno in sem poskusila krivico popraviti. Še danes z veseljem srečam vsakega svojega učenca in se pozanimam, kako mu gre, s čim se ukvarja, je uspešen, . del njihovega otroštva smo potovali skupaj in preko tega se ne da.
Kaj pa ravnateljevanje?
Za vodenje šole sem se morala odločiti v enem tednu. Zame je bil
to izziv. Nisem pa imela dovolj časa, da bi temeljito pretehtala vse prednosti in pomanjkljivosti. Izziv sem preprosto sprejela. Potem pa so se začeli zelo dejavni dnevi: »>borba« za prizidek k šoli in kasneje še k vrtcu. Srečo sem imela tudi z župani, ki so mi pomagali pri obeh nalogah. Imela sem dobre sodelavce, s katerimi smo dosegali odlične rezultate na športnem področju, projektnih nalogah, tekmovanjih iz znanja, začeli smo s koncerti, božičnim in v Tuštanju in drugo. Uvedla sem devetletko, ogromen projekt z veliko ur dela, vendar sem sedaj zelo zadovoljna, da sem ugriznila v to trdo jabolko. Napisala sem stotine strani poročil, obrazložitev, pojasnil zadnje leto pa je bilo tako težko, da še enega takšnega ne bi zdržala. Zdi se, da je ravnateljstvo čisto drug poklic? Res je. Morda bi kdo pomislil, da je glavno biti dober pedagoški vodja. Zahteve sodobnega časa pa so usmerjene predvsem v menedžerko delo, kar pomeni zagotavljanje prostorskih in materialnih pogojev za delo. Ravnatelj je tudi vedno »na tapeti« tako sodelavcem, staršem kot učencem. Včasih upravičeno, večinoma pa ne. Prepogosto sem se srečevala z nekulturnimi ali celo anonimnimi sogovorniki, ki so se samo »>izpeli in olajšali
dušo«, niso pa hoteli odkrito in konstruktivno sodelovati pri reševanju problema. To pa utruja, izčrpava in zaposluje misli. Bistveno lepši so spomini na učiteljski poklic in rada se s spomini pomudim pri njih. Ostali ste v Moravčah. Zakaj?
Ko sem se poročila, sva z možem najprej živela v Trbovljah, kjer je bil mož zaposlen pri rudniku, imel je pred seboj lepo poklicno kariero, udobno stanovanja, toda mene je vleklo le v Moravče. Tako sva prišla, sem sprva sva živela pri teti v eni sobici z dvojčkoma. Imeli smo še kuhnjico in shrambo. Pa smo zmogli. Junija niste želeli komentirati svojega nenadnega odhoda z mesta ravnateljice za naš časopis. Želite to storiti danes? Ne, nerada se spominjam teh mesecev. Zavestno se trudim, da bi pozabila hudo in svoje misli usmerjam na lepe trenutke poklicnega potovanja. Teh je bilo veliko več. Gospe Evi, prijetni sogovornici, se zahvaljujem za pogovor in ji želim, da bi našla čas za vse tisto, čemur se je v času delovanja za druge, za svoje poslanstvo, odrekala. Iskrene čestitke ob javnem priznanju za vse njene uspešne poklicne poti.
MAL, foto BRANKA BIZJAN
POGOVOR Z DOBITNIKOM NAZIVA »Častni občan za leto 2006«
Odločen in skromen
V hribovski vasici Velika vas, vasi pod Miklavžem, od koder pogled splava proti Savi in dalje proti Zasavskemu hribovju, preživlja jesen življenja Peter Učakar, letošnji dobitnik priznanja »>častni občan« Občine Moravče.
Na njegovem domu v Veliki vasi sva malo »>pokramljala« in obujala spomine na dni, ko sva oba še aktivno delala v Krajevni skupnosti Velika vas-Dešen. Vseskozi je bil Peter skromen, vendar odločen človek in takšen je tudi sedaj, čeprav ima v rokah priznanje, s katerim se ne more ponašati prav vsak.
Prepričana sem, da mnogim občanom ime Peter Učakar, kot dobitnik priznanja »častni občan« ne pove veliko ali skoraj nič in marsikdo se upravičeno sprašuje, kdo ste in od kod prihajate, zato se boste našim bralcem kar sami predstavili.
Prihajam iz vasi Velika vas, to je kraja, ki meji na občino Dol pri Ljubljani. Rojen sem bil 14. julija 1921. leta v Spodnjem Prekru, v Veliko vas, pa sem prišel leta 1953. Od leta 1937 pa vse do upokojitve leta 1978 sem bil zaposlen pri PTT v Ljubljani kot kabelski monter in sem imel tako možnost dobro spoznati montažo kabelskih linij, zadnjih 10 let pred upokojitvijo pa sem bil celo glavni monter za koaksialne telefonske kable. V sami vasi kjer živim, pa tudi v širši okolici sem bil vseskozi aktiven, tako pri gradnji cest, napeljavi elektrike, kot tudi pri aktivnem vključevanju v družbeno življenje, takrat pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti, še zborov volivcev. Prav zaradi mojega aktivnega dela v kraju, sem bil predlagan za predsednika Krajevne skupnosti Velika vas-Dešen in to funkcijo sem opravljal 4 leta. Pod mojim vodstvom je v skoraj vsakem gospodinjstvu krajevne skupnosti zazvonil telefon. Pri uspešno opravljenem delu napeljave telefona mi je še kako prav prišlo znanje in praksa mojega 40-letnega dela pri PTT-ju, kar sem, v dobro vseh krajanov, uspešno izkoristil.
Prav tako sem bil v Veliki vasi 18 let predsednik gasilskega društva, predsednik gradbenega odbora pri izgradnji rezervoarja v Veliki vasi ter tudi organizator dela pri napeljavi vodovoda za spodnji del Velike vasi. Zmeraj sem rad delal in v času, ko se je pričel graditi gasilski dom v Veliki vasi, sem pri gradnji le-tega
delal, kot da bi bil gasilski dom moj.
Kdo je bil predlagatelj, da se vam podeli priznanje oz. naziv »častni občan«?
Predlagatelja sta bila Stane Merela in Darko Avbelj, moja sokrajana in najbrž še kdo iz moje vasi. Nisem se strinjal, da me predlagajo za priznanje, saj mi več kot priznanje pomeni opravljeno delo, vendar pa verjamem, da sem bil za priznanje predlagan zaradi opravljenega minulega dela.
Kaj vam pomeni dobljeno priznanje. Je priznanje plačilo za minulo delo ali obveza za naprej?
Dobljeno priznanje je dokaz, da se je v Veliki vasi veliko delalo, predvsem z udarniškim, prostovoljnim delom. Toliko dela gotovo ne bi bilo opravljenega, če v vasi med krajani ne bi vladala sloga in prijateljstvo, in sicer tako po načelu: »>Vsi za enega, eden za vse« - tega smo se držali in skupaj nam je uspelo. Sam sem s priznanjem » častnega občana« zadovoljen, saj je priznanje dokaz, da moje minulo delo ni ostalo neopaženo, vendar pa je dobljeno priznanje, priznanje vseh krajanov, saj sam brez njihove pomoči in podpore ne bi mogel opraviti vsega dela, katerega sad uživamo sedaj in ga bodo uživali tudi še naslednji rodovi.
Peter mi je dobljeno priznanje s ponosom tudi pokazal in z njegovim komentarjem, da je priznanje res nekaj posebnega, se v celoti strinjam.
V sproščenem pogovoru s Petrom in njegovo ženo Tonco, je čas prehitro minil in počasi se je začelo temniti, zato se je bilo potrebno posloviti in ostal mi je samo še stisk roke in želja, da ostaneta zdrava in da prijetno preživita tople pomladne dni.
IVICA ZUPANČIČ, foto: arhiv Petra Učakarja
Ob občinskem prazniku
2. pohod na Pivkeij turn
V počastitev občinskega praznika 23. marca je Krajevna skupnost Dešen 19. 2. 2006 organizirala 2. pohod na najvišji vrh občine Moravče Pivkelj turn - 880m. Ob 14. uri so se pohodniki zbrali na vrhu. Preko sto pohodnikov je prišlo iz smeri Slivne, Gore pri Pečah, Kovačije, Dešna in Žerenka, kjer so se ustavili v planinskem domu. Praznovanje na najvišjem vrhu je nekaj posebnega. Prvi pohodniki so že zvonili na zvon želja, ki je ostalim naznanjal, da se bližajo cilju. Pod lipo, slovenskim simbolom, so se kot nekoč tudi ta dan zbrali, da bi praznovali vsi, ki dobro v srcih mislijo. S planinsko himno, ki jo je zapel moški pevski zbor GEOSS, KUD Lipa Vače se je slovesnost ob občinskem prazniku začela. Pohodnike je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Dešen Miha Trdin. Posebej se je zahvalil evropski poslanki Ljudmili Novak, ki je našla čas in s svojo prisotnostjo počastila praznik Občine Moravče. Zaželel je, da bi »Pohod želja«, tako ga je poimenoval, postal tradicionalen, da bi združeval ljudi v središču Slovenije, saj je Pivkelj turn oddaljen le streljaj od geometričnega središča Slovenije. Besedo je dal tudi slavnostni govornici, evropski poslanki Ljudmili Novak. V svojem govoru je poudarila, da so Dešnani lep primer, kako je
treba skupaj delati in skupaj praznovati ne glede na politično pripadnost. Da se da praznovati tudi na najvišjem vrhu, je dokaz, da se je praznovanja udeležilo tako veliko število ljudi. Čestitala je vsem ob občinskem prazniku, prazniku žena, mater in prazniku družine, ki ga ta dan praznujemo. Poudarila je, da se vsi skupaj premalo zavedamo prihodnosti, da se Evropa »stara« in z njo tudi mi, da imamo premalo potomcev. Ponosna je, da ima tri otroke in želi, da bi imeli mladi več odgovornosti do življenja in svojih naslednikov. Pevski zbor GEOSS je zapel himno Pivkelj turnu, ki jo je napisal na melodijo Ipavče-ve pesmi O mraku, Jože Razpotnik. Himna se je razlegala daleč naokoli. Želja pohodnikov je bila, da se jo do prihodnjega leta naučijo, zato jo objavljam.
»Na Pivkelj turnu zvon doni, ko vlega mrak se po vasi, le doni zvon iz lipe te, le vzbujaj mi na dom spomin.
Zato pa zvon le zvoni mi,
bom, bom,
na Pivkelj turnu doni, doni mi,
bom, bom,
ti zvonček sreče, zvon želja, izpolni želje mojega srca. Na Pivkelj turnu je lepo, Ko se prijatli zberemo, si zaželimo srečno pot, po naših gorah in drugod. Zato pa zvon le zvoni mi^
Tatjana Ustar je v predstavitvi poti in praznovanju rojstva Jurija Vege (23. marec 1754), ki ga je Občina Moravče vzela za svoj občinski praznik, poudarila, da je tudi Jurij Vega hodil po teh poteh iz Zagorice na Vače, ki so bile v tistih včasih središče tega območja. V neokrnjeni naravi si popotniki nabirajo novih moči in energije za naporno delo. Slovesnost je zaključil predsednik krajevne skupnosti Miha Trdin in zaželel, da se prihodnje leto na nedeljo pred občinskim praznikom dobimo na »Pohodu želja« na Pivkelj turnu.
BRANKA BIZJAN, foto Bojana Dorič
Vega nas zdruzuje
Na tradicionalni skupni prireditvi ob občinskih praznikih Občine Moravče in Občine Dol pri Ljubljani, so se v soboto, 25. marca 2006, zbrali občani obeh občin in gostje na prireditvi ob 252- letnici rojstva barona Jurija Vege na njegovi domačiji v Zagorici.
O Juriju Vegi smo se učili in slišali že marsikatero zgodbo. Dve, ki smo jih tokrat slišali, pa bi rada predstavila tudi vam bralcem, ker sem prepričana, da ju redki poznate.
Prvo Vegova in Grubarjeva »strojna ladja« je predstavil dr. Stanislav Južnič. Baron Benjamin Ferdinand Erbeg iz bližnjega gradu v Dolu, ki je bil takrat vodilni fizik in matematik med tedanjimi ljubljanskimi jezuiti, je imel velik vpliv tudi na Jurija Vego. Upi graščakov Er-bergov so ravno pri Juriju padli na plodna tla. Poleg profesorjev Erbergov ga je v Ljubljani učil tudi izjemen strokovnjak, Gabrijel Gruber. Ko je Vega pričel z višjimi študiji v Ljubljani, je Gruber urejeval plovbo po Ljubljanici in še posebej njen izliv v Savo ob Erbergovi posesti. Vega si
je dela pozorno ogledoval vsakič, ko jo je mahal mimo po poti domov v Zagorico. Grubar je o delu pripovedoval svojim študentom in hitro navdušil Vego in
njegove sošolce. Mnogi so kmalu kot prvovrstni navigacijski inženirji skupaj z Gruberjem razmišljali o novih strojih za pogon ladij po reki navzgor.
Mladi Vega je bil poln novih idej in rešitev. Vendar je moral počakati še dolgih pet let, da je Gruber svojim inženirjem ukazal izdelati model »strojne ladje« za plovbo proti toku večjih rek. Denar so priskrbeli Štajerski deželni stanovi, saj je Gruber Vego in njegove sošolce tisti čas zaposlil na urejevanju reke Mure. Inženirji so se z navdušenjem lotili dela. Kmalu so sestavili tako leseni, kot kovinski model »strojne ladje«. Dolgo časa
Dr. Stanislav Južnič vsako leto odkrje novo znanstveno udejstvovanje velikega rojaka. Letos je spregovoril o snovanju strojne ladje, ki bi plula poroti toku na velikih rekah.
so se pogajali za denar v Gradcu in na Dunaju: izum je bil namreč kar se da »vroč«, saj so prav tedaj sestavljali prve parnike v Franciji in kmalu še v Angliji ter Ameriki.
Žal ni šlo vse tako gladko, kot bi si Gruber in Vega želela. Medtem ko je Marija Terezija s polno mošnjo podpirala njuno urejevanje rek in poskuse s strojno plovbo proti toku, je bil njen naslednik Jožef II.
Franc Gradišek opisauje zgodbo velikega obiska z Dunaja.
veliko bolj zadržan. Razvoj strojnega pogona ladij so prevzeli bolj podjetni Američani ter tako pobrali smetano pri izumu parnika, ki bi ob večji podpori dunajskih oblasti prav lahko padla v žep Gruberju in Vegi. Šele v zadnjem času odkrivamo pomen in veličino njunega dela, čeravno je le malo upanja, da bomo po tolikih stoletjih kje našli zaenkrat pogrešani model njune »>strojne ladje,« je navdušeno pripovedoval dr. Južnič. Drugo zgodbo o slavju v Zagorici je predstavil France Gradišek: »Slovenski časopisi, Danica in Slovenec v Celovcu ter Novice v Ljubljani so že v začetku septembra 1865. leta najavljali veliko slavje v spomin na Jurija Vego, katerega naj bi se udeležili Dunajčani, politični veljaki Kranjske dežele in številno okoliško prebivalstvo ob namestitvi dveh spominskih obeležij, ki naj bi 23. septembra prispeli z vlakom na Laze in od tu slovesno na dan, 26. septembra, k Sv. Križu in v Zagorico. Govorilo se je, da bo na to srečanje z vlakom na Laze prispelo veliko število obiskovalcev in gostov, zato so za to priložnost popravljali pot iz Dolskega, da bi številni gostje lažje premagovali vzpon do kraja prireditve. Andrejčkov Jože, ki je dopisoval v časopis Slovenec, je zapisal, da je le malokdo vedel povedati to, kar je sam prebral v časnikih! Vse je bilo že prestrojeno in predelano. Če sem se le ganil iz hiše na cesto, našel sem že tu po tri, tu zopet po dve baburi skupaj, ki so urno z jezički opletale in si pravile, kakšen »mirakelj« se je zgodil na Moravškem. Ena je rekla, da bodejo svetnika vzdignili, druga je trdila, da bodo pripeljali bronastega sv. Jurija, tretja pa je še celo vedela povedati, da pride Vehovčev Jurček, pervi »manister« na Dunaji, sam k Sv. Križu.
Na dan slovesnosti so se prihajajoči spraševali: »>Kaj neki se godi tam gori na griču, da je ves hrib poln kmetiškega
ljudstva v praznični opravi, vmes pa tudi gospode, da možnarji pokajo in se zgodba razlega čez hribe in doline«. Z Dunaja pa so prispeli le trije predstavniki topničarjev, prvaki dežele Kranjske in župan ljubljanski. Po maši, ki jo je vodil dekan moravški, Janez Toman - ob polni cerkvi je večina prisotnih stala zunaj - so se vsi napotili k rojstni hiši Jurija Vege v Zagorico, proti kateri je kmet Peterka v rokah nosil leseno spominsko tablo, ob njem pa dva spremljevalca z venci. Ob prihodu na dvorišče Vegove hiše so govornikom postavili na mizo, s katere so prisotnim spregovorili in jih navduševali dr. Bleiweis, dr. Lovro Toman in nazadnje še Kajetan Huber, fajmošter čemšeniški.
Pred zaključkom so nazdravljali topni-čarju Vegi, skupaj z godbo zapeli cesarsko pesem, nazdravljali prijateljstvu Slovanov od severa do juga in na kraju prepevali še domačo »>Hej Slovani« in »>Naprej zastava slave«. Domačini in
Na Vegovo željo so mu v čast pritrkovali pritrkovalci z Vrhnike.
Iz prve vrste so si prireditev ogledali častni gostje.
okoliško prebivalstvo je v popoldanskih urah odhajalo domov, gostje pa so se pri obedu zadrževali v farovžu Sv. Križa, Sv. Helene in Pr Krač v Dolskem ter nazdravljali zvestobi slovanski do naše svetle cesarske hiše. Ko so v večernih urah odhajali z brodom preko Save na železniško psotajo Laze, so jih na desnem bregu pozdravljali kresovi in preden so se odpeljali proti Ljubljani ugotavljali, da bi s postaje na Lazah moral biti viden na levem bregu Save postavljen spomenik matematiku, znanstveniku in vojaku, našemu baronu Juriju Vegi.« V programu so poleg županov obeh občin sodelovali še: učenci osnovnih šol Dol pri Ljubljani in Moravč, pritrkovalci iz Kulturnega društva Raskovec, Pihalna godba Moravče, mladinski pevski zbor OŠ Jurija Vege Muc-art in trobilni kvintet Slovenske vojske. Športno društvo Partizan Dolsko je razglasilo rezultate gorskega teka in pohoda na Murovico.
BRANKA BIZJAN, foto: Milan Kokalj
Popotnik ne ve, kje so občinske meje
Kar nekaj let že sameva opuščeni železni stebriček, na katerem je bila nekoč lepa nova tabla, ki je oznanjala prihod v Moravško dolino iz smeri Domžal - v Občino Moravče v »Sokličevem klancu«. Je Občina Domžale brezmejno bogata, da take table ni nikoli postavila na omenjenem mestu, ne kot dobrodošlico iz smeri Moravč ali kot poslovitev na drugi strani ceste? Ali meja še ni določena? Ni bila morda postavljena na nepravem mestu brez soglasij in dogovorov, zato ukradena ali samo prenesena v hrambo ali bolj pomembno mesto na severu Občine pod Negastrnom ali smer Izlak, pač na drugo mesto, če jih je primanjkovalo? Sicer pa se tudi postavlja vprašanje, kije nekoč bilo burno aktualno, ko sta se odselili vasi Zalog in Kokošnje v staro Občino in da so se pojavile govorice, da bi to najraje storilo tudi del vasi Goričice pri Moravčah. So bile katastrske - občinske meje na novo določene, mi ni znano! Nič ne bi bilo čudno, saj v vseh letih še iz stare KS Vrhpolje - Zalog iz Občine Domžale ni vas dobila nič, kot tudi ne sedaj iz Moravč. Niti uboge ene same javne luči vrh »Sokličevega klanca«, kaj šele kakšnega metra asfalta, čeprav je bilo neštetokrat obravnavano. Sicer zadnji prikaz Proračuna v PR.POST. 045243 nekaj neki »GORIČICI« obljublja, tako tudi table občinskih meja v 047105 - žal pa še ni potrjen. Bomo, bodo dočakali ali bo le zapisano v pozabo?
IZTOK
EKOLOŠKA PRIZADEVANJA
V Moravsko dolino z odpadki in muljem /z papirnice Količevo
Koliko časa bomo še dovoljevali nezakonita ravnanja pod vodstvom župana Rebolja in Občinske uprave?
Na zadnji seji občinskega sveta sem ponovno občinski svet obvestil o nezakonitem vnosu zemljine in odpadkov iz Papirnice Količevo v opuščene peskokope Termita Moravče. Vsa ta ravnanja se odvijajo pod okriljem našega župana in celo pod t. i. komisijo, ki spremlja postopke umetno pripravljene zemljine pri deponiranju na območju opuščenih peskokopov. Strokovnjaki, ki sestavljajo komisijo pod vodstvom svetnika Romana Cerarja (člani Vito Ce-rar, Matjaž Kočar, varuh zakonitosti - sicer zaposlen kot glavni inšpektor na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Andreja Hodnik, vodja pedagoškega laboratorija Biotehniške fakultete) so strokovnjaki, ki jih je župan kot nestrokovnjak pooblastil za VSE postopke preverjanj vnosa industrijskih odpadkov - MULJA IZ ČISTILNE NAPRAVE Papirnice Količevo in umetno pripravljenih zemljin, ki naj bi se UVOZILI od vsepovsod v MO-RAVŠKO DOLINO. Objava o aktivnostih komisije v Moravških novicah VII februar iz česar velja sklepati,da se odpadki ž^e veselo vozijo v Moravško dolino!!!
Glede na vse dosedanja prizadevanja župana in svetnikov koalicije na čelu s svetnikom Stanetom Ravnikarjem, ki je mimogrede tudi vodilni sindikalni delavec v Papirnici Količevo, da bi skozi razpravo na občinskem svetu dobili zeleno luč za nezakonita deponiranja, seznanjam občane s sledečimi dokumentiranimi dejstvi:
1.	Županje s sklicem izredne seje 29.6.2005, na katero je uvrstil razpravo o soglasju za dovažanje raznih industrijskih odpadkov v Moravško dolino, izvedel prvi preizkus, da se do problematike opredeli občinski svet. Zainteresirani predstavniki povabljeni in javnost naj bi z argumenti stroke, svetnike prepričali, da je dovoz odpadkov in zemljine najboljše za Moravško dolino. Opozicija v občinskem svetu smo glede na poznana dejstva ( nestrokovno pripravljeno gradivo za razpravo) in posledice, ki sledijo iz namere o deponiranju; ZAVRNILA razpravo, dokler ne bodo poznana vsa dejstva o zakonski podlagi za vnos odpadkov. Tedanjo razpravo »ogorčenega župana« zaradi lažjega razumevanja citiram: Ko obrazložitev zakaj predlog ni strokovno pripravljen: »Žal nikjer nismo mogli dobiti mnenja o negativnih učinkih na okolje, vsa dovoljenja, tako so pojasnili na ministrstvu, so zadosti to kar so izdali, občina ni stranka v postopku. Kar se tiče deponije gospoda Lončarja ni deponija, Ministrstvo za okolje jih obravnava kot depresije ali jame po veljavni zakonodaji, jih ima lahko vsak zasebnik. Če izpolnjuje pogoje, lahko to počne. Mi tukaj notri ( mislil je na 14 svetnikov Občinskega sveta) boste morali reči JA ali NE
Komentar g. Ravnikarja kot voditelja seje občinskega sveta pa je bil; da se zavrnitev razprave o deponiranju odpadkov; pomeni po njegovem mnenju običajno nagajanje in izogibanje odgovornosti.
2.	MOP Agencija za okolje je 8. 7. 2005 podala prvi odgovor na vprašanje o zakonitosti postopka za vnos zemljine. Na osnovi zahteve po dopolnitvi, ga je 25.7. 2005 dopolni z navedbo, da je dovoljenje za vnos izdano izključno na podlagi Zakona o varstvu okolja. Agencija je pojasnila, da dovoljenje ne nadomešča ostalih soglasij in dovoljenj po Zakonu o urejanju prostora in Zakonu o graditvi objektov.
3.	Zapisnik 23. izredne seje OS, na kateri je opozicija zavrnila razpravo o deponiranju je bil predložen šele konec oktobra 2005. Dobil nisem nobenih dodatnih obrazložitev s strani župana ali
Občinske uprave v zvezi s pridobitvijo dodatnih mnenj oz. obrazložitev, čeprav sem mnenja Agencije za okolje MOP predložil županu.
4.	V Moravških novicah stranke županove koalicije ponavljajo potrebo po obravnavi Predloga o odlaganju odpadkov, kot ste bili seznanjeni s strani Občinske uprave. V zadnji, februarski, številki Moravških novic pa si stranka SDS pripisuje zaslugo o »spremljanju« deponiranja. Iz navedb sledi, da se v Moravško dolino vozijo odpadki in odpadna zemljina. In vse to se celo spremlja pod okriljem vladajoče stranke v RS.
5.	Občina Lukovica je 28.11.2005 sprejela Odlok o lokacijskem načrtu območja proizvodne cone Želodnik (soglasje Občine Moravče ???), ki v lokacijskih pogojih za projektiranje in gradnjo platojev opredeljuje, citirano: »Material od izkopov, ki ga ne bo možno uporabiti za nasipe, odvečni humus in štore se bodo odlagali na urejenih deponijah Termit d.d. Moravče in Lončar Franc Prikrnica 4 Moravče.«
Ocenjena odvečna količina materiala naj bi znašala čez 1 milijon m3 ali 228 tovornjakov (12m3) na dan oz. 19 tovornjakov na uro skozi celo leto 365 dni.
6.	Vprašanje o deponiranju v Termit d. d. Moravče in t.i. deponiji Franca Lončarja v Prikrnici sem postavil Občinski upravi in županu v juliju in septembru 2005, ponovno v februarju 2006. Seveda kot običajno brez odgovora!
7.	Vprašanje z isto vsebino - deponiranje industrijskih odpadkov in odpadnih zemljin v Občini Moravče pa sem postavil dne 27. 2. 2006 Ministrstvu za okolje in prostor in MOP Agenciji RS za okolje ter Občinski upravi in županu.
Odgovor najodgovornejših inštitucij v državi Slovenije so mi posredovali v rekordnem času, in sicer 3.3.2006 s strani Ministrstva in 9. 3. 2006 s strani Agencije za okolje.
8.	Na osnovi dejstev in ugotovitev najodgovornejših inštitucij lahko nesporno ugotovimo:
-	da je dosedanje odlaganja odpadkov iz Papirnice Količevo na področja opuščenih peskokopov Termit Moravče nezakonito. Podobno velja za deponijo g. Lončarja v naselju Prikrnica.
-	da je odnos Občinske uprave in župana pasiven. Z imenovanjem komisije za spremljanje deponiranja pa lahko ugotovim, da celo TIHO soglašajo z dejanjem, saj je od zavrnitve razprave na občinskem svetu 29. 6. 2005preteklo več kot 7 mesecev, svetnikom pa še ni bila predložena nobena obrazložitev. Župan nima popolnoma nobene želje, da bi zaščitil okolje Moravške doline.
-	da najbolj poklicani predstavnik občine (predvidevam z razlogom) ne opravlja svojega prvopoklicanega dela, to pa je zaščita okolja in zagotavljanje pravice bivanja občanom v čistem in urbanem okolju.
9.	Občinski svet je bil na seji 15. 2. 2006 ponovno seznanjen z dejstvi nezakonitega deponiranja industrijskih odpadkov in odpadnih zemljin. Župan je bil ponovno brez odgovora! Na njegovem obrazu si lahko videl samo cinični posmehljiv izraz ob naštevanju dejstev in stališč Ministrstva za okolje!
Zaradi objektivnosti poročanja predlagam, da si preberete še vprašanja, ki sem jih zastavil Ministrstvu za okolje in prostor in Agenciji za okolje o vnosu z emljine in odpadkov iz Papirnice Količevo v opuščene peskokope Termita Moravče in odgovore, ki sem jih dobil od obeh ustanov.
V okviru Razvojnega kluba Moravške doline nameravamo pri-
praviti okroglo mizo na temo »>Zaščita okolja v Moravški dolini«, na katero bodo povabljeni vsi prizadeti, med drugim tudi predstavniki podjetja Termit d. d. Moravče, ki so že seznanjeni s celotno problematiko.
Glede na vsa navedena dejstva pa javno postavljam še naslednja vprašanja:
-	Zupanu Občine Moravče
Rad bi izvedel, kakšen je razlog za vaš pasiven odnos do deponiranja, čeprav osebno menite, da » zakonito« ravnate pri odlaganju odpadkov in zemljin. Kdaj je bilo izdano soglasje za deponiranje zemljine iz cone Želodnik? Kakšen je razlog za nezakonito ravnanje na področju varovanja odpadkov? Kdaj bo sklicana izredna seja OS na temo; nezakonitosti v primeru odlaganja odpadkov in zemljin na področju Občine Moravče?
-	Predstavnikom Termit d.d. Moravče
V katerem prostorskem aktu je opredeljeno deponiranje odpadkov in pripeljane zemljine? Kdo in kdaj je izdano dovoljenje po ZurP in ZGO??? Koliko m3 odpadkov in zemljine je bilo pripeljano v Moravško dolino od julija 2005 do danes?
Razvojni klub Moravške doline vabi na okroglo mizo z naslovom,
»Varujmo in ščitimo OKOLJE Moravške doline«, ki bo v avli Kulturnega doma Moravče v petek 7.4.2006 s pričetkom ob 18. uri.
Na okrogli mizi bodo predstavljena stališča Ministrstva za okolje in Agencije za okolje v o nameri deponiranja zemljin in odpadkov na območju Občine Moravče. VLJUDNO VABLJENI!
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, P.P.653, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422
Številka: 35001-88/2006 Datum: 03. 03. 2006
Zadeva: Vprašanja glede deponiranja industrijskih odpadkov in odpadnih zemljin v Občini Moravče
Zveza: Dopis g. Danila Cerarja posredovan po E-pošti dne, 27. 02. 2006
Prizadeti krajani iz Občine Moravče, ki jih predstavlja g. Danilo Cerar, so se obrnili na MOP zaradi problematike deponiranja industrijskih odpadkov in odpadnih zemljin na območju Občine Moravče, ki nastajajo z izvajanjem lokacijskega načrta za proizvodno območje Želodnik iz sosednje občine Lukovica. Posredovali so naslednja vprašanja:
1. Kako lahko občina sprejme prostorski dokument, ki posega (določba 6. člena Odloka) na območje sosednje občine? Odgovor:
Tega ne more storiti, razen, če se s sosednjo občino skupaj ne dogovorita za izvajanje nalog s področja urejanja prostora. Urejanje prostora, vključno s prostorskim načrtovanjem, je v izvirni pristojnosti občin razen stvari in zadev, ki so državnega ali skupnega pomena. Po 2. členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno opravljajo zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. 21. člen ZLS pravi, da
-	Predstavnikom Papirnice Količevo
Kaj predstavljajo industrijski odpadki in mulj iz čistilne naprave? Kolikšna je dnevna in mesečna količina odpadnega mulja pri redni proizvodnji? Koliko od odpadnega mulja v času od julija do decembra 2005je bilo prepeljano v Občino Moravče?
-	Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektoratu za okolje in prostor in Inšpektorat za Rudarstvo
Kdaj in kateri inšpekcijski ukrepi so bili izvedeni v primeru deponiranja odpadkov v opuščenih peskokopih Termit Moravče? Osnovna naloga lokalne skupnosti Občine je gospodarjenje s prostorom, Torej deponiranje zemljine in odpadkov; četudi v opuščenih peskokopih; MORA biti predvideno v veljavnih prostorsko izvedbenih aktih OBČINE. Sprejem le-teh in morebiti tudi pogojev za deponiranje, če se bomo OBČANI odločili za to, bo šele zakonita osnova za izdajo dovoljenj. Do takrat pa so dovoljenja, ki jih izdaja Agencija za okolje, na katera se vseskozi sklicuje ŽUPAN le eno od mnogih soglasij, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Marsikateremu občanu je poznan postopek, ki je potreben za gradnjo nekega objekta, pa četudi je to le garaža na lastnem dvorišču.
Po zgledu sosednje občine, pa bi lahko tak prostorski lokacijski načrt; seveda če si občani TO želimo; sprejeli veliko prej kot v 6. mesecih!!
Javne polemike v zvezi z mojim člankom ne mameravam voditi, predlagam pa, da svoja dejstva in videnja predstavijo na okrogli mizi »Zaščita okolja v Moravški dolini«.
DANILO CERAR, svetnik OS Občine Moravče
občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine oz. so določene z zakonom, med drugim tudi načrtuje prostorski razvoj in v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Pristojnosti občine na področju urejanja prostora so podrobneje urejene v 12. členu ZUreP-1.
2. Kje je zakonska osnova za sprejetje takega dokumenta, ne da bi pri sprejemanju sodelovali krajani in za njih občina, ki naj bi ščitila interes prizadetih območij?
Odgovor:
Zakon ne omogoča sprejetja prostorskega akta, ne da bi bila občanom zagotovljena pravica do sodelovanja v postopkih priprave in sprejemanja v vseh fazah postopka. Občinski svet mora odrediti javno razgrnitev in v času javne razgrnitve sklicati javno obravnavo, po postopku in na način, kot to predvideva zakon. Občani se v tem času lahko seznanijo s predlogom prostorskega akta, strokovnimi podlagami za njegovo pripravo in mnenjem različnih udeležencev v postopku priprave in lahko dajo svoje pripombe in predloge. Javnost je lahko udeležena tudi na dveh prostorskih konferencah, ki jih mora sklicati pripravljavec prostorskega akta. Preko elektronskega dostopa je lahko javnost tudi vključena v postopek priprave prostorskega akta, v kolikor ga pripravljavec zagotovi.
Na podlagi določbe 10. člena ZUreP-1 ima vsakdo pravico biti obveščen o postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov ter o drugih zadevah urejanja prostora v skladu z zakonom, prav tako pa ima tudi pravico, da s pobudami, mnenji in na druge načine sodeluje pri zadevah urejanja prostora. Skladno z drugim odstavkom 67. člena lahko vsakdo poda pobudo za pripravo občinskih prostorskih aktov. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane, o njih pa odloča občinski svet na predlog župana, in sicer najmanj enkrat na štiri leta.
Nosilci urejanja prostora morajo vsakomur omogočiti vpogled v zadeve urejanja prostora ter o teh zadevah obveščati javnost v skladu z zakonom. Na podlagi 26. člena ZUreP-1 morajo biti državni in občinski prostorski akti ter njihove spremembe in dopolnitve na vpogled javnosti na sedežu pripravljavca v vseh fazah priprave in veljavnosti prostorskega akta razen sestavin, ki so v skladu z zakonom zaupne narave.
3.	Ali odločbe Agencije za okolje nadomeščajo dovoljenja, ki so potrebna za deponiranje po ZUreP-1 in ZGO-1?
Odgovor:
Nikakor. Na vsakem območju, na katerem se bodo odlagali odpadki, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za prostorsko ureditev oziroma objekt, namenjen odlaganju in nato, po njegovi ureditvi oziroma zgraditvi še uporabno dovoljenje v skladu z določbami ZGO-1.
4.	Ali je potrebno v primeru podjetja Termit deponiranje pripeljane zemljine opredeliti v prostorskih dokumentih občine, ali je dovolj uporaba določil zakona o rudarstvu?
Odgovor:
Po ZUreP-1 je tudi deponiranje materialov, še posebej pa če gre za deponiranje zemljine, prostorska ureditev, ki jo je potrebno opredeliti v prostorskih aktih.
Kolikor je pripeljana zemljina posledica rudarskih del, je na
podlagi zakona o rudarstvu povsem jasna zveza s prostorskim planiranjem. Po določbah 10. člena ZRud je splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami le strokovna podlaga za izdelavo prostorskih sestavin planskih aktov države in lokalne skupnosti. Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je strokovna podlaga za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta. Prostorski izvedbeni načrt pa je podlaga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na podlagi določb zakona, ki ureja naselja in druge posege v prostor.
5. Kdo je zadolžen za kontrolo vnosa zemljine v opuščene peskokope; še posebej na vnos industrijskih odpadkov Papirnice Količevo?
Odgovor:
Glede na zgoraj navedeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za deponiranje zemljin ali odpadkov v opuščenih peskokopih iz določb ZGO-1 sledi, da je nadzor nad izvajanjem predpisov v pristojnosti inšpekcijskih organov.
Metka Černelč, Generalna direktorica Direktorata za prostor
Pripravil: MOJMÍR PRELOG, Sektor za sodelovanje z občinami
VODA, VODA
Voda je vsaj za sedaj dobrina, ki nam bi morala biti vsem enako dostopna.
Če se vprašamo, kdo izmed nas je pred desetimi, petnajstimi leti pil ustekleničeno vodo, kaj hitro pridemo do spoznanja, da se je zgodilo nekaj zelo hudega, nekaj česar še ne moremo povsem razumeti. Voda v plastenkah pomeni nezaupanje sistemom javnega vodovoda in njihovo nemoč vodooskrbe z enako vodo, kot je v plastenkah. Številne so države v Evropi in še večjih je v preostalem delu sveta, ki to tudi ne skrivajo več in javno priznavajo, da si bodo premožnejši že lahko kupovali steklenice. Zaradi industrializacije in zaradi interesa kapitala so njihovi viri »pitne« vode praktično neuporabni. V razcvetu pa so podjetja, ki so uspela pridobiti koncesije za stekleničenje naravne izvirske vode.
Če danes v svetu divja še vedno veliko vojn zaradi nafte, pa analitiki napovedujejo, da bodo v bodočnosti spopadi prav zaradi vode. Na to nam kaže tudi podatek, da v nekaterih arabskih državah stane liter vode prav toliko kot liter nafte. Najbolj prodorna svetovna podjetja pa že polnijo posebne steklenice z vodo pridobljeno iz čistega ledu Antarktike. Zanimiv je podatek, da je Izrael v Turčiji kupil reko. Ta se ne bo več izlivala v morje, ampak jo bodo po velikem cevovodu speljali do Izraela.
Prizadevanja za ohranjanje zdrave pitne vode v neokrnjeni Moravški dolini so vse močnejša.
Vedno več vas je, ki podpirate prizadevanja civilne iniciative in vseh tistih, ki se borijo za osnovno dobrino življenja - vodo. Ljudje, pravico imate vedeti, kaj se dogaja. Celo več pravico imate odločati in pravico imate do pravne pomoči, ko se odloča o okolju in posledično o zdravju vas, vaših otrok in generacij, ki prihajajo.
To niso le prazne fraze, ampak je to besedilo Arhus-ške konvencije oziroma konvencije o dostopu do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva. To konvencijo je podpisala tudi Republika Slovenija.
Interes in kopičenje kapitala, ki se vse bolj koncentrira zgolj pri
posameznikih v podjetju, ne sme in še enkrat ne sme biti razlog, da bi s sklonjenimi glavami poslušali »bič« delodajalca tudi tisti, ki vam to podjetje reže kruh.
Vse bolj so zaskrbljujoče tudi tolažilne besede občinske uprave, ki v našem časopisu piše kako je vse v najlepšem redu z vodo v občini Moravče.
Podobno razmišljajo tudi posamezniki v uredniškem odboru časopisa in enačijo prizadevanja za ohranjanje pitne vode s trenutno politično zmešnjavo v občinskem svetu. Politika nima s pitno vodo nič skupnega. Je pa res, da v danem trenutku lahko le politika obrani naša zajetja pitne vode pred vsemi neracionalnimi dejanji in ozkosrčnostjo ter posrednim terorjem nad občani.
Vsak izmed sedanjih svetnikov mora izprašati svojo vest, ali je ravnal prav, ali je ravnal človeško, ali je ravnal v dobrobit človeštvu naše doline.
Posameznikov iz vrst občinskih svetnikov in njihovih svetovalcev enostavno ne prepoznam več. Ali so to res še tisti ljudje, s katerimi sem včasih tako rad poklepetal, se pošalil in jim z veseljem prisluhnil ? Kaj in kdo vas vodi danes?
Ker sem po naravi ustvarjalec in ne kritik, bom z veseljem zapisal, kaj in kako bi ravnal, če bi bil v tem času sam župan.
Zavedajoč se potreb po novih delovnih mestih in glede na poznavanje razmer v strategiji razvoja Slovenije skozi različne evropske sklade, bi vodstvu podjetja Termit predlagal delno prestrukturiranje podjetja. Ekonomska analiza namreč kaže enormno povečevanje tržnega deleža v prodaji ustekleničene pitne vode. Naša dolina je geološko zelo raziskana in ima velike zaloge pitne vode. (Vsaj upam, da je še pitna). Prav voda, bi lahko bila tržna niša. Namesto, da je podjetje Termit zaprosilo Ministrstvo za okolje za dovoljenje za odlaganje strupenih industrijskih odpadkov v neokrnjeni dolini, bi lahko zaprosilo za koncesijo za stekleničenje izvirske vode iz neokrnjene narave. V občinskem proračunu bi zagotovil zagonska sredstva kot pomoč podjetju Termit in jim predstavil možnosti črpanja strukturnih EU skladov. Če bi bilo potrebno, bi najel strokovnjake za pripravo vlog za ta sredstva.
Ker geologija ni ravno neznanka podjetju Termit, bi to dejavnost
nadgradil z dodatno raziskavo, kajti prvi pokazatelji kažejo, da imamo v Moravčah tudi izvire termalne vode. Koliko novih delovnih mest, bi prineslo takšno turistično središče, lahko samo ugibate.
Da se to res da narediti, so nam dokazali sosedje v neposredni bližini. Tudi za tak projekt danes sploh ni težav pridobiti investitorje. Glavni nosilec bi bil nedvomno tudi tu Termit. Kako bi to vplivalo na storitveno dejavnost, gostinstvo, kmečki turizem, koliko ljudi bi dobilo službo praktično doma, si lahko le zamišljamo.
Ker pa nisem župan, to pišem zgolj kot krajan. Naj bodo te misli opomnik za vse tiste, ki danes vodite politiko v občini, in podpora vsem tistim svetnikom in krajanom, ki se zavedate pomena vode in vlagate vse napore za ohranitev doline. Civilna iniciativa in verjamem vsi tisti, ki sodelujete z nami, bomo na volitvah podprli tiste zdrave politične sile v občini, ki strmijo za ohranjanje virov vode in s tem zdravja ljudi in živali ter okolja. Še nekaj suhoparnih dejstev.
Birokratski mlini meljejo počasi a vedeti morate, da s svojimi aktivnostmi nismo zaključili.
O problematiki odlaganja industrijskih odpadkov je bil seznanjen pristojni minister. Sklicujemo se na Arhus-ško konvencijo in zahtevamo interno presojo, uvedbo ukrepov po nadzorstveni pravici, ukrepanje proti tistim, ki so svoje delo opravili malomarno ali celo z določenim naklepom.
Prav tako sem dobil informacijo, da je s problemom seznanjen tudi predsednik vlade.
Na internetnih spletnih straneh bomo kmalu predstavili širši pogled na problem in dali možnost tudi vam, da se oglasite in poveste svoje mnenje.
Za sedaj zaupamo pravnemu redu države. Odkrita beseda in jasni cilji so edino orožje civilne iniciative. Od župana ponovno zahtevamo, da odločno ukrepa v okviru svojih pristojnosti. Pristojnosti vsekakor ima. Na občinske svetnike apeliramo (naj mi bo oproščeno za besedo), da odstranijo spone politične za-plankanosti in pokažejo, da so vredni zaupanja nas občanov, ki smo vas izvolili. Veličina duha človeka se ne meri po tem, kaj uspete blokirati in ustaviti, ampak kaj uspete narediti. Podajte roko sprave županu in župan naj poda roko sprave vam. Dajte, naredite kaj koristnega za občino. Če bomo izgubili še eno leto v razvoju, se nam res slaba piše. Zavedati se morate, da vas v občini zelo dobro poznamo, ker se pač vsi poznamo med seboj.
K vašemu ugledu in morebitni ponovni izvolitvi takšno početje res ne bo prineslo ničesar. Podobna dejanja sprave pričakujemo tudi od župana.
Naj se ne ponovi seja občinskega sveta, ko ste izglasovali sklep,
Spoštovane občanke in občani! Krajani vasi Drtija, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja v naši okolici, in Civilna iniciativa smo vam pripravili spletno stran z naslovom DRTIJA, MOJA VAS NA DLANI. Na tej strani vas bomo sproti obveščali o vseh dogodkih in pomembnih odločitvah v zvezi z odvažanjem in nalaganjem strupenih industrijskih odpadkov v naši neposredni bližini.
Naj nas prizadevanja za zdravo pitno vodo povežejo. Vodo potrebujemo prav vsi ne glede na politične ali druge različne poglede in nazore. V enotnosti je moč. Ohranimo vodo! Naslov spletne strani je http://users.volja.net/drtija/
VITOMIR CERAR, MATJAŽ KOČAR
da se o problematiki oskrbe z vodo ne razpravlja. Vaših imen, ki ste glasovali proti, ne bom našteval, a občani jih poznamo. In še komentar na članek iz prejšnje številke našega časopisa: »>Aktivnosti na področju komunalne dejavnosti«- »>Poročilo meritvah in vrednotenje«. Dober opazovalec bi lahko na tem dokumentu odkril, da kemijske analize sploh ni bile opravljene. Da vse ni tako lepo, kaže rezultat analize in mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo EHP PV 468-2005 z dne 11. 10. 2005. Mnenje pravi tako: Vzorec, odvzet za mikrobiološko preiskavo na vodovodu Krulc (MB prot. št: 3400 PV) ne ustreza določilu navedenega pravilnika, ker vsebuje skupne koliformne bakterije (SKB: 2,2/100ml). Enostavno rečeno voda je bila oporečna. Upam, da takšnih pojavov v naših vodovodih ni ravno veliko. In za zaključek. Zakaj je že bilo potrebno tako hitro v popolnosti izključiti zajetje Straža, saj bi bil odlična točka za »>spremljanje« dogajanj pri »>sosedu«?
In zakaj strokovnjaki priporočajo županu, naj kar se da hitro začne iskati nadomestni vir vode in pripravi proračunska sredstva za novo vrtino? Zakaj le? Veste mogoče vi?
MATJAŽ KOČAR
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARST\^0 KR.\NJ 41X10 KRANJ. Cosposvetsk» IJ _Iti.: 04 JCIT lOtt. faii: m 2017 113_


JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o.	»
- l 03 OT *.■
SAVSKA CESTA 34 t2,in DOMŽALt


Datum; 23.02.2006 Mnenje'ElIPPV M - 2(X16
I'OROČILO O MEKU VAH IN VREDNO IKNJE
Une 17,02.2006 smo 17. vodouoiia PJ« - Moravie - Drlija - Strain odiítli 4 (Iliri) v/o«t Iíitni; v-odE ii nilkrahialaílu prcUkivc, «len i^inHd njth je bil mlkrahiatoiki líitri Irst. Omenjene ™rce smo odvîcii ni) odvwninill mestih, ki so navcderta v spodnji tabeli.
Ob odvrnili ^TCWÏTV PJIIK ^ïjdc imo [jpraiiii iiiji lererwitc mcrtt^ï tcmpçiilwt in pnisiei^ iLkmi v piuiL vodi. ^^odaù:! o ifnjpřraiuri ti wtmwfi prwwji kki« v piiFii %tïdi WN	v 7j|ítsnil(it o VTnfítujii ptinc v
prilDři. VTOiťcrjr snu opravili v jikMu i atHKlHdotn S15T RW 3ÍM7.2 {l^A). Itofwmitwijc in niiviMiyc z ram s™ cptiinli [K> daki^ilih stsndsnij SIST BJ ;5667.3 ( 1ÎB61.
(Mv/emnu incstazÍEvidi mikrobioloških ptediîkav in osmi tmi podatki vam podajamo v Idbcll.
Ditum iiůrír	Luluciii úd^Tvma	Tami	iketÉeH<»/afï		livid mikix^glo^kc itnisfcavt	livid l^oiijil^ itp^llrf
		1'vndc Ce,	DCfinf. ci,;uv	vonj		
17 o; Oft	írpaliiír Ples - PRtn KLORIRANJEM	12.<»	ne	brez	uïtrvTi	!
17.02.06	onirrfje. Gompri I'fiSah 16	2.-Í 4.S	da - Cfj da-Cl,	brw brc^	Uli razí uiírc/M	1
17.02.1»	ťniircíji:. Urtija M					!
lï.vidc niiktubioluSkih preiskav vïoimv pitne vtidu sniu primerjali t. tloloiili Pfiviloika o pitni vodi (Lir. I. RS, it. 19/2004 in it. 35/2(104).
MNEINJE:
Vsi vzon;! iidv^tti /ji mikrobiološke preiskQ\c pilnc vode ij. viidovodii Ples - Moravte Drtija - Strain (MB prot. St.: 309, 310 in 311 PV), glede na ohscg opravljenití prtiskav, ustre/ajo doloiilnm /gMa) isavt^encga Pravilnika.
Odgovorna oseba: Rok Oblak, dipl.s^m.ini^.
Majda Pohar dr, med., spec, higiene

18. POHOD PO NAGELJ
ZfđAtno^st pjř/red/tve z/et/ narašča
Ideja Marjana Štruklja iz Krašnje in članov Športnega društva Krašnja ostaja kljub menjavi organizatorjev ostaja. Tako je bilo tudi tokrat, v nedeljo, 26. marca 2006. Vse poti iz Črnega grabna, Moravške doline in od drugod so vodile k istemu cilju - Po nagelj na Limbarsko goro. Pohodniki so se zbirali. Radovedni novinarki sva se pomešali mednje in jih povprašali o njihovih vtisih in doživetjih.
Mojca in Micka iz Radovljice: Slišali sva za ta pohod, zato smo se odločili, da se ga udeležimo in ni nam žal. Še bomo prišli.
Marjetka in mama Minka iz Moravč: Pot
na Limbarsko goro ni težka, zato radi pridemo v vsakem vremenu, saj je ta pohod že del našega marčevskega praznovanja.
Ivanka in Minka iz Deš-na: Ne štejeva najinih pohodov. Vedno sva veseli, ko sva tu in srečujeva ljudi, ki jih ne vidiva celo leto.
Marija in Ani iz Dobovca: Tretjič sva tu, vleče naju druženje in praznovanje. Tu je enkratno.
Dada iz Šentvida na Koroškem - Avstrija: Občutek biti na Limbarski gori je enkraten. Navdušena sem nad tradicijo pohodov v Sloveniji in nad mladino, ki jo vidim tu.
Martin Rebolj - župan Občine Moravče. Obisk je dokaz, da je usmerjenost občine v turizem prava. Vključevati bi se morala domača društva. S krajani Limbarske gore bi morali najti skupen jezik in preseči pretekla nesoglasja.
Franci Logaj - predsednik Društva krajanov Limbarska gora in organizator: Pričakujemo deset do dvanajst tisoč obiskovalcev. Manjka nam le sonca. Gostinsko ponudbo smo oddali v najem zaradi poostrenega inšpekcijskega nadzora. Upam, da se obiskovalci lepo zabavavajo in da bomo dočakali tudi tople sončne žarke, ki nas bodo ogreli in obvarovali pred močnim vetrom.
V programu so sodelovali: Študentski trio s pevkama Julijo in Andrejo, recitatorji, plesalci in sestri Kristina in Martina Ravnikar s harmonikama iz moravške osnovne šole pod vodstvom Marije Gotar, pevka Eva Černe, brata in sestrična Logaj, povezovalec Milan Bitenc in Ansambel bratov Poljanšek.
Župan Martin Rebolj je v svojem nagovoru poudaril, da tujci vse pogosteje obiskujejo Slovenijo in so navdušeni nad našimi lepotami. Od nas pa je odvisno, kako bomo svojo deželo obdržali in zavarovali, da bo ostala čimbolj naravna, neokrnjena, čista in prijazna. Čestital je materam za praznik in dejal, da je tudi ta pohod priložnost, da se jim zahvalimo za trud.
Današnji čas prinaša nove izzive in potrebe družbe. Če je bilo pred nekaj leti še več izobraženih moških kot žensk, se je v Sloveniji ta trend močno obrnil v prid žensk. Tudi mit o pametnejših in sposobnejših moških na vodilnih delovnih mestih se počasi podira, saj je v poslovnem svetu vedno več uspešnih žensk. Izobražene ženske lahko bistveno pripomorejo k razvoju družbe in k uresničevanju lizbonske strategije, je pred kratkim zatrdil predsednik Evropske komisije Barroso. Vse to je lepo in prav, če nas ob tem ne bi vznemirjal problem rodnosti in zaskrbljujoča demografska slika Slovenije.«
V	nadaljevanju je razmišljala o zaposlenosti žensk, vprašanju materinstva, povezavi obojega in pričakovanjih družbe, da bo zaposlena ženska rojevala ter se odrekala šolanju ali zaslužku.
V	zgodovini je veliko civilizacij propadlo zaradi rodnosti na vrhuncu svojega razvoja. Nekaj je potrebno storiti, to pa je vzgoja otrok, deklic in fantov, v skupno skrb za naraščaj. Največ, kar si moški in ženska darujeta drug drugemu je otrok, otrokom pa je to največje darilo, če imajo brate ali sestre. Bo naša družba zmogla ?
Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Ljudmila Novak. Del njenega govora vam spoštovani bralci predstavljamo: »Slovenska žena je pri rasti in razvoju naroda imela zelo pomembno vlogo. Ne samo da je bila pripravljena sprejeti številne otroke, pač pa je morala, čeprav je novorojeno dete komaj položila v zibelko, trdo prijeti tudi za kmečko delo. Blagor ženi, ki je imela dobrega in skrbnega moža, saj jima tudi skupaj ni bilo lahko nahraniti številnih lačnih ust. Gorje pa tisti ženi, ki je ostala sama, ker ji je moža vzela ta ali ona vojna, neredko pijača, samomor ali kakšna druga nesreča.
Čas socializma je slovensko ženo odtrgal od doma, od zemlje, morala je v tovarno. Potreba družbe je bila močnejša, rojevanje je postalo kontrolirano, eden ali največ dva otroka je bil nenapisan zakon in visoka moda. Tisti, ki se niso ustrašili biti nemoderni so bili pripravljeni sprejeti še tretjega, četrtega ali morda še kakšnega otroka več, so bili zasmehovani, veljali so za starokopitne, morda celo za neumne. In to javno mnenje, se je tako globoko zakoreninilo v slovenskega človeka, da smo sedaj zajadrali v globoko demografsko krizo, katere posledice bodo sčasoma še bolj planile na dan.
Mnogi so po programu še ostali na gori, se greli (beri plesali) ob zvokih Poljanškov ali pa se veselili preprostih srečanj in klepetov z znanci.
Društvu krajanov želimo, da bi tudi v prihodnje zmogli takšen prireditveni zalogaj.
BRANKA BIZJAN, foto: Bojana Dorič
Pojasnilo organizatorja prireditve Pohod po nagelj
Vec tisoc nageljnov podarili, a nobenega prodali!
Pred letošnjo prireditvijo se je o njej ogromno govorilo, predvsem pa je bilo veliko natolcevanj in krivičnih obtožb, zato v DK Lim-barska gora menimo, da je potrebno nekaj stvari pojasniti. Dejstvo je, da je zadnjih 11 let vse priprave na prireditve zelo uspešno vodil g. Marko Urankar s pomočjo nekaterih sodelavcev. Za vse njegovo delo smo se mu v društvu tudi primerno zahvalili, saj smo ga lani predlagali za dobitnika občinskega priznanja. Po njegovem odstopu pa se je prav tako z vso resnostjo, odgovornostjo in požrtvovalnostjo organizacije lotil novi predsednik Franci Logaj, saj je tudi njegov namen prireditev kar najbolje izpeljati.
Žal, pa se je letos v zakonodaji marsikaj spremenilo. Ob pridobivanju potrebnih dovoljenj so na inšpekciji pojasnili, da je Društvo lahko samo organizator prireditve, ne more oz. ne sme pa na njej opravljati gostinskih storitev, ker ni registrirano za to dejavnost. Kazni za kršitelje pa so zelo visoke. Tako ni kazalo drugega, kot poiskati primernega ponudnika gostinskih
storitev. To je bila težka odločitev, vendar pa edino pravilna in rentabilna.
Zato poudarjamo, da razne čenče, da smo prodali Nagelj (prireditev namreč), da jo peljemo v pogubo, da smo nesposobni . nikakor ne držijo. Vsa organizacija in pridobivanje sredstev za pokritje stroškov (plačilo nageljnov, ansamblov je ostala na naših plečih, v najem smo dali izključno samo gostinske storitve in to zaradi višje sile (beri zakonodaje) in ne naše nesposobnosti.
Domnevamo, da so bila vsa podtikanja, natolcevanja in tudi žalitve zgolj posledica nevednosti in nepremišljenosti in niso imela namena uničiti prireditve, ki je tako priljubljena med po-hodniki iz cele Slovenije.
Obenem bi se zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, pa tudi vsem, ki nam zaupajo in cenijo nesebično delo za skupnost.
FRANCKA TOMAN, za DK Limbarska gora
Praznoval/ mednarodni dan žensk
V nedeljo, 5.marca, je bila v Kulturnem domu Moravče kulturno-zabavna prireditev v počastitev mednarodnega dneva žena. Na prireditvi je bilo veliko nastopajočih, ki so obiskovalcem predstavili različne točke. Na uvodu so za prijetno vzdušje poskrbele članice dekliškega ansambla »>Najlepši cvet«. Člani gledališke skupine OŠ Jurija Vege so predstavili priljubljeno gledališko delo » Županova Micka« v režiji Doroteje Šporn. Osrednja gostja na prireditvi je bila priznana umetnica Neža Maurer, ki je izrekla nekaj pohvalnih besed na račun Moravške doline ter obiskovalcem predstavila odlomke iz svojih literarnih del.
Program prireditve je popestril nastop otroške folklorne skupine Turističnega društva Moravče s spletom ljudskih pesmi in plesov.
Za ljubitelje plesa je bi zagotovo dobrodošel nastop večkratnih državnih plesnih prvakov Špele in Mateja Kralja. V prvem delu sta nastopila s klasičnimi plesi, medtem ko je bil drugi del namenjen latinsko-ameriškim plesom z veliko temperamenta in zanimivih plesnih koreografij. Ob mednarodnem dnevu žensk je spregovoril župan Martin Rebolj, ki je izpostavil vlogo žensk v sodobnem svetu, ko je vse več predstavnic nežnejšega spola na najbolj odgovornih mestih.
Prireditev je bila lepo obiskana, vendar po mnenju mnogih obiskovalcev predolga.
M. K.
Oda po pevsko znanje v Ljubno ob Savinji
Članice ženske vokalne skupine ODA smo se skupaj z zborovodjem odločile, da se bomo za letošnjo revijo odraslih pevskih zborov, ki bo konec marca oz. v začetku aprila, temeljito pripravile in se tako lotile zahtevnejših skladb. Zavedamo se, da je za to, da je pesem zapeta tako kot si le-ta zasluži, potrebno imeti veliko pevskih vaj. In prav to nam je bilo vodilo, da učenju za letošnjo revijo namenimo intenzivne pevske vaje. Po kar nekaj ponudbah smo se odločile za ugodno ponudbo Šport centra Prodnik iz Ljubnega ob Savinji in tako smo se v petek, 17. marca, pozno popoldne odpravile našim intenzivnim vajam naproti. Po dobri uri vožnje iz Moravč smo
prispele v Juvanje, to je v bližini Ljubnega ob Savinji in bile ob prijaznem sprejemu lastnika Športnega centra gospoda Edija in njegove žene Fani ter strežnega osebja prijetno presenečene. Takoj po večerji je že sledila prva skupna vaja, vendar je bilo kar težko spraviti glasove iz preveč polnih želodcev, pa vendar smo vajo uspešno izpeljale. To pa najbrž zato, ker nas je lastnik povabil še na degustacijo vina in domačega savinjskega želodca v svojo vinsko klet in tu se je vaja nadaljevala še kar nekaj časa. V izredno lepo urejenih sobah smo »ujele« le par ur spanja in jutro je naznanilo nov dan, ko so se naše intenzivne vaje nadaljevale takoj
The Matching Suits v Moravčah!
Minilo je že leto, odkar je Moravško-Ljubljanska instrumentalna surf-rock zasedba The Matching Suits imela svoj prvi nastop pri lovski koči v Moravčah. Od takrat je nabrala veliko izkušenj z nastopanjem širom Slovenije.Udeležili so se prvega slovenskega surf festivala Wave 1, kjer so delili oder z ostalimi tremi slovenskimi bandi te zvrsti glasbe. Nastopali so v Dravogradu in imeli prvi »>hedlajnerski« koncert z Italijani Quasar kot predskupino.
Aktivno leto je obrodilo sadove tudi na internetu. Njihova prenovljena internetna stran www.matchingsuits.net je dobro obiskana in pohvaljena. Pred kratkim so bili deležni prve rencenzije kalifornijskega kritika Phila Dirta, ki skupini napoveduje uspešno glasbeno kariero. Po enem letu zopet prihajajo na oder lovske koče. Tokrat osveženi z novimi
po zajtrku, nato pa tudi še po obilnem kosilu vse tja do poznega popoldneva. Ker je vsega lepega enkrat konec, so minile tudi naše intenzivne pevske vaje. Ob zaključku smo zapele še nekaj pesmi, se poslovile od prijaznih gostiteljev ter se s prijetnimi občutku, da smo se na teh vajah res veliko naučile, vsaj tako nam je dejal tudi naš neutrudni zborovodja, odpeljale proti domu. Pred odhodom pa smo bile enotnega mnenja, da se bomo v Juvanje k Ediju še vrnile.
IVICA ZUPANČIČ
avtorskimi skladbami in priredbami, ki so jih javnosti predstavili tudi na prvem demo CD-ju, na katerem je 6 avtorskih skladb in 8 priredb.
Torej, vabljeni ste na poslušanje že uigrane surfrock skupine, ki bo zagotovo pregnala zimo in naredila dober uvod v pomlad, morda celo v poletje. Nastop skupine bo 28. 4. 2006 v večernih urah pred lovsko kočo v Moravčah. Vabljeni vsi ljubitelji brezčasne glasbe za vse generacije.V primeru dežja bo nastop prestavljen. Nov datum bo objavljen na plakatih.Vstopnine ni.
TILEN MAROLT
Otvoritev sejma DOM 2006
V torek, 7. 3. 2006, se je na Gospodarskem razstavišču z otvoritvijo začel sejem Dom. Na otvoritvi so podelili priznanja najboljšim obrtnikom. Letos je to podjetje Inles d. d., Ribnica. Slavnostni govornik je bil minister za gospodarsvo mag. Andrej Vizjak. Celotno prireditev je povezovala igra, v kateri raztresena gospodinja ureja svoj dom. Na pomoč privandrajo sosedovi fantje, ki pospravijo in vmes še lepo zapojejo. Hvaležna gospodinja jih povabi na pristno kapljico. Medtem se v domu zvrstijo gostje in slavnostni govorniki. Na koncu pa Vandrovčki, z napitnico, pozdravijo vse zbrane in jih povabijo na pravkar odprt sejem. (P. P.)
Turistično društvo
Pustna povorka in pustni »živ - žav«
Se pust ni več to, kar je bil! Da o kurentih sploh ne govorimo! Z Dravskega polja so prišli na pustno povorko v Moravče in nam namesto pomladi prinesli toliko snega, kot ga včasih v vsej zimi ne vidimo.
Čas pa se ne da motiti in teče nezadržno. Ko boste tole brali, bo že prava pomlad in pustne dogodivščine »lanski sneg«. A vseeno naj mi bo dovoljeno, da tale zapis namenim zlasti tistim, ki niste bili zraven in vas pričakujemo na povorki ob prihodnjem pustu. Pri Turističnem društvu Moravče smo se namreč odločili, da organiziramo pustno povorko, ki je bila pred časom zelo dobrodošla popestritev v Moravčah. Rečeno, storjeno! Stopili smo skupaj: Občina Moravče (g. župan, ga. Vojka Rebolj, g. Milan Kokalj), Godba Moravče in Turistično društvo ter Gasilsko društvo, ki je poskrbelo za zaporo cest. Ker smo pričakovali, da bo v povorki veliko otrok, smo za spremstvo poskrbeli člani TD in TKŠ društva Bicikel. Glavni akter v povorki je bila seveda Godba Moravče. Zanimivo našemljene godbenike je bilo skoraj nemogoče prepoznati drugače kot po instrumentih. Ko so se pričeli zbirati pred šolo, se je kmalu za njimi naredila kolona majčkenih, malo večjih in velikih maškar. Vse so presenetili čisto
pravi kurenti, ki so se z rahlo zamudo pridružili povorki. Ali se motim, če rečem, da so se v Moravčah prvič oglasili njihovi zvonci? Gotovo pa jih je večina malčkov prvič videla v živo in jih lahko pocukala za kožuhe. Povorka maškar se je ustavila pred Kulturnim domom, kjer smo jih pričakali s pustnimi dobrotami in toplim napitkom. Najmlajše je v Kulturnem domu čakal animator s svojim »živ - žavom«. Komisija, ki smo jo na hitro sestavili iz treh članic TD in treh mamic, je izbrala osem zanimivih mask in jih nagradila s sladkimi nagradami, ki so jih prispevali: Občina Moravče, Okrepčevalnica Detelca in Jusuf Muhtari. Da je bilo vzdušje pravo, lahko sklepamo po taki in podobnih izjavah maškar: »A je že kon'c!?« Hvala vsem maškaram in njihovim mamicam, ki so se trudile s kostumi. Hvala tudi vsem, ki ste prišli samo pogledat. Vas je prijelo, da bi odložili masko, se našemili in se pridružili povorki? Prihodnje leto bo nova priložnost!
Vsem, ki sem jih omenila v zapisu in vsem drugim, ki ste nam pomagali, se prav lepo zahvaljujem in vas prisrčno vabim k sodelovanju tudi prihodnje leto. Ob obisku kurentov smo se tudi domislili, da bi bilo za Moravčane morda zanimivo, če bi vsako leto povabili v povorko etnološko pustno skupino iz drugega okoliša Slovenije.
DANICA JANČAR, za TD Moravče
Občni zbor društva Rokodelcev
Spet je leto na okoli in vrstijo se občni zbori društev, kjer člani analizirajo delo v preteklosti, še bolj pa se pripravljajo za delo v naprej.
Tudi v društvu Rokodelcev so se sestali na rednem letnem občnem zboru. V Boljkovi galeriji nad trgovino Tuš se je 7. 3. 2006 zbralo lepo število članov. Pridružili so se jim tudi povabljeni gostje. Po uvodnem pozdravu predsednice in imenovanju delovnega predsedstva se je pričel glavni del. Predsednica Branka Bizjan je predstavila delo v letu 2005. Redne mesečne delavnice so bile množično obiskane. Sodelovanje na predstavitvah po raznih krajih Slovenije je bilo opazno in zelo uspešno. Velik izziv za delo društva pa je bila predstavitev v evropskem parlamentu na prireditvi Slovenska pesem in praznična miza v Bruslju in nato še ponovitev prireditve z naslovom Bruselj v Moravčah. Poseben projekt v letu 2005 je bil Izdelava namiznih prtov z nageljni in osnovnih prtov potrebnih pri razstavah in predstavitvah. Vsi izdelani prti so bili razstavljeni na občnem zboru. Člani so se radi udeleževali izobraževanj. Izobraževanja so bila na temo Vloga žensk v družbi in Poslovni bonton. Sodelovali so pri aranžiranju dvorane Kulturnega doma in v Volčjem Potoku. Vsako leto pripravijo strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Lani so se odpravili v Rogaško Slatino in Rogatec. V muzeju na prostem so imeli delavnico, kjer
so pletli košarice iz testa.
Tudi v prihodnje načrtujejo raznoliko delo. Poleg rednih delavnic, ki si jih želijo več, bo med najpomembnejšimi prireditev Štirje letni časi s pesmijo in izdelki. Prireditev bo snemala avstrijska televizija ORF za oddajo Dober dan Koroška. Celo leto pa bo potekal projekt Stenski prti naših babic.
Dela za pridne roke ne bo zmanjkalo. Tako so menili tudi gostje. Tudi župan občine, Martin Rebolj, je pohvalil delo društva in menil, da s svojo aktivnostjo pomembno prispevajo k prepoznavnosti občine doma in v tujini.
B. DORIČ
Občni zbor udeležencev NOB Moravče
Na začetku občnega zbora, ki je bil 17. 3. 2006, smo pripravili kratek kulturni program, v katerem so nastopali učenci Podružnične šole Vrhpolje pod vodstvom mentorice prof. Fani Pačnik. Nastopil je mešani pevski zbor DU Moravče pod vodstvom g. Milana Kokalja. S harmoniko pa je svoj nastop pripravil naš novi član, tov. Zvone Kosmač. Tako je zopet svečano zadonela in odmevala naša partizanska pesem. Vsem nastopajočim, še posebno najmlajšim in njihovi mentorici, se še enkrat iz srca zahvaljujem.
Na koncu kulturnega programa je vse navzoče pozdravil predsednik Jože Kveder in predlagal člane za delovno predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Stanko Ravnikar, za zapisnikarja tov. Ante Pajk, za člana tov. Lado Ocepek. Sledila so poročila predsednika, tajnika, blagajnika. Predsednik je v poročilu navedel vse aktivnosti za preteklo leto. Udeležili smo se vseh spominskih komemoracij in svečanosti. Med najpomembnejšimi so bile: ob 60-letnici prve slovenske vlade 7. maja v Ajdovščini, v partizanskih Dražgošah, v Podljubelju, na Oklem, v Poljanah na Koroškem. Osrednja spominska svečanost ob 60-letnici osvoboditve na Moravškem pa je bila 30. 4. v Češnjicah. Slavnostni govornik je bil dr. Jože Božič. Ob Dnevu borcev smo pripravili piknik za vse naše člane. Skrbimo za pomladitev članstva, saj smo sprejeli lani 16 članov, na občnem zboru pa je v naše vrste vstopilo kar 11 novih članov. Vsem iskreno čestitamo! V tem letu bomo še naprej skrbeli za obnovo spomenikov padlih borcev NOB v Moravčah. Tajnik je poslal kar 50 vlog za pomoč posameznikom v Moravčah. Pomoči oziroma odziva še ni. Odzval se je le AS Domžale servis, trgovina, ki nam je nakazal 30.000 SIT. Tov. Ante Pajk je opisal svoje delo tajnika. Redno sklicuje seje, pošilja vabila UO, skrbi za zapisnike sej, prejema in evidentira pošto, skrbi za novo članstvo, sestavlja in pošilja prošnje, vloge, udeležuje se proslav pri spominskih obeležjih, redno objavlja članke in piše vabila za Novice iz Moravške doline, izdeluje in
pošilja čestitke za praznike - novo leto, 8. marec idr., sestavlja in piše govore za vse preminule naše člane. V preteklem letu je umrlo 5 članov. Nanje smo se spomnili z minuto molka. Sledilo je še poročilo blagajničarke tov. Vojke Rebolj. Skrbno in natančno je pripravila finančno poročilo za leto 2005. Prihodki znašajo 453.367,00 sit, odhodki pa 681.196,00 sit. Člani zbora so soglasno sprotno potrdili vsa poročila. Sprejem 11 novih članov sta opravila predsednik in tajnik. Tov. Ravnikar Stanko je čestital in jim spregovoril: »V času, ko nam politična situacija ni naklonjena, ste se odločili za vstop v vrste članov Združenja Zveze borcev. To je zelo pomembno, ker si nekateri želijo na novo pisati zgodovino, ki naj bi se začela po letu 1945. Predvsem pa jim je cilj zmanjšati in oprati sramoto izdajstva. Veseli smo vas in ponosni smo na vašo odločitev. Naša skupna naloga je, da se nikdar ne izenačijo borci za svobodo s hlapci okupatorja in domači izdajalci! Vi stopate v naše vrste zaradi osebnih koristi ali kariere, ker verjamete in spoštujete tradicijo NOB!«
PRIZNANJA OZB NOB Moravče so prejeli zaslužni člani: tov. Jože Kveder, tov. Ante Pajk, tov. Lado Ocepek, tov. Franc Kra-ševec, tov. Štefk a Rebolj, tov. Angelca, Firm, tov. Minka Lavrač in tov. Francka Grilj. Vsem iskreno čestitamo! Sledile so čestitke in želje za nadaljnje delo. Prvi je navzoče pozdravil župan Martin Rebolj. Opisal je trdo pot slovenskega naroda, težke boje proti okupatorju in izdajalcem: «Gre za to, da se ne sme nikoli pozabiti, kar je bilo, naj bo v večni opomin! Zaradi tega imate dovolj poguma, da vstopite v našo organizacijo!« Pozdrave in pohvale za vse delo so izrekli tudi ostali gostje drugih organizacij ZZB iz Lukovice, Zagorja, Dolskega, Prevoj, predstavnik OZVVZ Moravče tov. Franc Podržaj in drugi. Sledilo je tovariško srečanje, za pogostitev sta poskrbeli tov. Ivanka Kocjančič in tov. Andreja Rebolj, obe naši članici. Hvala! Za vse ostalo pa je poskrbel tov. Emil Lemut, požrtvovalni član, za kar se mu v imenu vseh prav lepo zahvaljujem. Hvala tudi harmonikarju Zvonetu Kosmaču za prijetno vzdušje.
ANTE PAJK, tajnik OZZB
TradiConalna spominska svečanost ob 62. obletnici tragedije na Oklem
24. februarja 1944 zjutraj so Nemci z ugodnih položajev napadli borce Kamniško-zasavskega odreda. Več kot polovico borcev in pripadnikov VOS, 57 ali celo več (spomenik je posvečen 72 padlim borcem), so pokosili nemški rafali. Zaradi premoči in ugodnejših položajev sovražnika boj ni bil mogoč. 28 na novo mobiliziranih borcev so Nemci zajeli. Po navedbah partizanov je padlo tudi 10 Nemcev. Kamniško-zasavska četa je izgubila borce, vse orožje in arhiv, Nemci pa so po bitki požgali tudi vse 3 hiše na Oklem.
Na kraj spomina se vsako leto organizira pohod s prapori iz Dobovelj. Že nekaj let se pohoda udeležujejo pohodniki iz Litije, Kresnic, Dola in ostalih sosednjih krajev. Tudi letos je bila na Oklem slovesnost, ki je potekala 25. februarja ob 11. uri. Po prižiganju sveč in polaganju vencev predstavnikov ZZB NOV Ihan smo najprej prisluhnili pozdravnemu govoru podžupana občine Domžale, Toneta Dragarja, ki je obujal spomine na dogodke druge svetovne vojne in žrtve na Oklem. Tudi Stojan Ložar, predsednik Sveta KS Ihan, je poudaril pomembnost boja za mir, ki je temelj medsebojnih človeških odnosov. Slavnostni govornik Milan Potrč, poslanec Državnega zbora RS, se je dotaknil dogodkov na Oklem pred 62 leti in vloge partizanskega boja. Borcem NOB in borcem v osamosvojitveni vojni gre, vsakemu
v svojem času in okoliščinah, priznanje za zgodovinsko vlogo pri vzpostavljanju naše državnosti. V kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor društva upokojencev Moravče pod vodstvom Milana Kokalja. Za spremljavo na harmonikah so poskrbeli učenci Podružnične osnovne šole Ihan. Natopil je tudi harmonikar Anže Zavrl, prireditev pa je vodila Ana Lenič iz Ihana. Po uradnem delu spominske svečanosti so se udeleženci podali na tovariško srečanje v vasico Dobovlje, ki so ga preživeli ob kramljanju, dobri hrani in jedači, ki so jo pripravili domačini in gostilna Mgan iz Ihana, v veselem razpoloženju.
Na veselo snidenje v še večjem številu naslednje leto.
Po zapisu JOŽETA NOVAKA
Redni letni zbor Društva upokojencev Moravče
Upravni odbor Društva upokojencev Moravče je 3. marca na redni letni občni zbor v dvorano Kulturnega doma Moravče povabil svoje člane in goste iz sosednjih društev. Zbralo se je večje število članov in gostov iz Zagorja ob Savi, Lukovice, Trzina, Mengša in Kamnika. Med gosti sta bila tudi župan občine Moravče, Martin Rebolj, in predsednik borčevske organizacije, Jože Kveder. Za uvod je mešani pevski zbor zapel tri narodne pesmi. Občni zbor se je nadaljeval s pozdravom predsednika društva, Jožeta Novaka, županu in ostalim udeležencem. Predlagal je tudi delovno predsedstvo v naslednji sestavi: predsednik Franc Novak, člana Jožica Pirc in Janez Rožič ter zapisnikarica Vlasta Vresk. Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Sledila so poročila tajnice Vlaste Vresk, blagajničarke Miše Mesec, predsednice MPZ DU Anice Korošec, predsednika Nadzornega odbora Janeza Rožiča in predstavnika pevskega zbora Franca Kmetiča. V poročilih o delu društva v minulem letu in v razpravah se je razgrnila bogata paleta vsestranskega društvenega delovanja, sodelovanja s sosednjimi društvi, občino ter organizacijami in uspešnega dela poverjenikov na terenu. Tako smo organizirali samostojno razstavo 100 različnih zdravilnih zelišč, predavanja in nabiranje zelišč pod mentorstvom zeliščarja Ivana Kodermana z Vrhpolj. Ob novem letu smo obiskali 74 članov, ki so starejši od 80 let, na domovih in v domovih upokojencev, jim izročili voščilnice, segli v roke in poklepetali z njimi. Poverjeniki so na terenu na podlagi seznamov obiskali svoje člane in pobrali članarino v višini 1000 tolarjev. Na zboru je bilo predlagano povišanje članarine za naslednje leto. Tečejo tudi že priprave na jubilejno 20. obletnico delovanja mešanega pevskega zbora, ki trenutno šteje 25 članov in jih vodi Lojze Štefan iz Moravč. Od ustanovitve sedaj že nekoliko pomlajeni zbor poje v domačem kraju in izven njega, med drugim tudi po domovih starejših občanov.
Tudi v letošnjem letu bo organiziranih več izletov po Sloveniji in zamejstvu z nakupi in ogledi, pohodov, kolesarjenj, srečanj in drugih aktivnosti. Načrtujemo tudi predavanja o zdravstvu in
Redni občni zbor DPM Moravče
Na hladni večer, 4. 2. 2006, smo se člani DPM Moravče zbrali v gostilni Soklič, kjer smo pripravili prostor za naš redni občni zbor. Občni zbor se je pričel ob 19.30 uri s pozdravom in sprejemov dnevnega reda. Po izvolitvi delovnega predsedstva so poročila o delu društva prebrali predsednik, tajnica, bla-gajničarka in nadzornega odbora. K besedi se je prijavila tudi disciplinska komisija. Sledile so razprave, nato pa so besedo dobili gostje občnega zbora. Žal so se na povabilo na redni občni zbor odzvali in udeležili le DPM Maribor, PGD Krašče ter g. župan Martin Rebolj. Zahvaljujemo se jim prijazne in vzpodbujajoče besede.
Ponovno je prevzel besedo predsednik društva, Teodor Bratun, ki je predstavil plan dela za leto 2006.
Po uradnem delu je sledila zabava, kjer smo povabljene tudi pogostili z narezki ter pijačo. Zahvaljujemo se blagajničarki, Nini Jemec, ki je pripravila zelo dobre narezke, s katerimi smo potešili naše želodčke. Ob zvoku glasbe smo se veselo zavrteli na plesišču, ob kaminu pa so se razživeli prijetni in dolgi pogovori. Tako smo redni občni zbor uspešno spravili pod streho in zaključili naše druženje v poznem večeru.
MAJA CERAR, tajnica DPM
razstavo ročnih del Pokažimo, kar znamo.
V	društvo je trenutno vključenih 407 članov iz vseh štirih krajevnih skupnosti, nekaj pa tudi iz območja Domžal.
Župan občine Moravče, Martin Rebolj, je pozdravil vse navzoče in izrekel javno pohvalo za delovanje društva posameznim sekcijam. Povedal je tudi veselo novico, da tečejo priprave za gradnjo novega doma za starejše občane v Moravčah na prostoru, kjer je nekaj let obratovala nekdanja tovarna Rašica. Če bomo tudi v Moravčah imeli dom za starejše občane, se bo lahko v njem zaposlilo veliko naših občanov, v njem pa bo prostora za okoli 200 domskih oskrbovancev tudi iz drugih krajev. Predsednik DU Trzin, Franc Pavlič, je izročil DU Moravče prvi zbornik literarnih del članov Društva upokojencev Trzin »>Žer-javčki« kot spomin na dvoletno sodelovanje med društvoma. Vse aktivnosti po sekcijah bodo napovedane v Novicah iz Mo-ravške doline in na oglasni deski. Vsi, ki vas veseli katera od naštetih ali drugih aktivnosti, se prijavite na sedežu društva v Moravčah, Trg svobode 5, vsak torek od 10. do 12. ure.
Po zapisu JOŽETA NOVAKA
Občni zbor tabornikov
Dne, 24. 3.2006 so imeli taborniki RODUMORAVŠKEDOLINE občni zbor. V prostorih sejne sobe nad trgovino Tuš so se zbrali, da bi pregledali delo v lanskem letu in prisluhnili, kakšna dela jih čakajo v letu 2006.
Načelnica Mateja je po uvodni zapeti taborniški himni pozdravila navzoče in predlagala delovno predsedstvo. Delovno predsedstvo je bilo potrjeno in predsednica Zdenka je začela z uradnim delom občnega zbora. Po sprejetju dnevnega reda so sledila poročila. Načelnica Mateja je seznanila prisotne z delom v preteklem letu. Naštela je vrsto dejavnosti, med katerimi so bili organizacija propagandnega dne, območnega posveta, zimovanja, čajanke in še vrsto koristnih, zabavnih in dobro obiskanih dejavnosti. Starešina Silvo je poročal o delu rodu na splošno. Člani so pridno delali vse leto. Udeleževali so se delovnih akcij, ki so bile številne in raznolike. Redno so se dobivali na sejah upravnega odbora ter se številno udeležili zimovanja na Pohorju. Sledila so poročila še ostalih komisij in odborov. Letos je tudi za tabornike volilno leto. Po dveh letih delovanja starega upravnega odbora so ga razrešili in soglasno sprejeli novega, ki bo delal nadaljnji dve leti.
V	nadaljevanju občnega zbora sta načelnica in starešina predstavila delo v letu 2006. Člane društva tabornikov čaka razgibano in delavno leto. V razpravah, ki so sledila so udeleženci predlagali različne dejavnosti s katerimi bi popestrili življenje v taborniških vrstah in s tem približali delo tabornikov tudi širši javnosti. Starešina Silvo je pohvalil delo vodnikov in načelnice, ostalim pa je zaželel veliko dobre volje in pripravljenosti za delo v prihodnje.
B. DORIČ
Skavřska dogodivščina na Podkumu
Leto je naokoli in z njim je prišlo novo zimsko skavtsko doživetje.
V	petek, 17. 2. 2006, so nas starši po navodilu voditeljev odpeljali na Podkum. Zbrali smo se v domu, kjer so nas pričakali voditelji z lepim dobrodošlim pozdravom in kot vedno z navodili zimovanja. Sledila je večerja, razpakiranje stvari in predstavitev zimovanja preko zgodbe o begu Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Nato so sledile delavnice, v katerih smo izdelovali bakle, plakate na temo Izraelcev, sestavljali skeče ter igrali igre.
Po delavnicah smo utrujeni legli v postelje. A noč ni bila dolga, saj so nas voditelji prijazno zbudili ob treh zjutraj. Mi pa tako pridni in ubogljivi kot smo, smo vstali in odšli, godrnjaje, nato pa že boljše volje, na zgodnji jutranji sprehod z baklami.
V	sobotno jutro smo lahko spali malo dlje, ker nas je čakal naporen dan. Imeli smo zajtrk, nato pa smo se pripravili na pohod, katerega cilj je bil Kum. Vreme je bilo idealno in tudi pot je bila zanimiva, tako da se nismo zavedali, po kakšnem klancu se vzpenjamo. Ko smo zagledali stolp, smo bili na vrhu. Nekje v zaveterju smo se utaborili in si pripravili kosilo. Medtem ko smo mi zavzeto kuhali, so voditelji pripravljali sprejem za nove člane. Čas kosila. Po njem pa smo preizkusili nove člane. Morava priznati, da so preizkus dobro prestali (Dobro, da niso vedeli, kaj jih še čaka!?). Ob prihodu v dom smo si prislužili zaslužen počitek. Z večernim pogovorom smo dan uspešno zaključili.
V	nedeljskem jutru pa smo imeli priprave na sv. mašo v župnijski cerkvi. Župljanom pa smo se predstavili s pesmijo in kratkim povzetkom, kaj smo počeli na Podkumu in kdo sploh smo. Po kosilu pa nas je čakala gozdna učna pot, ki nam jo je razlagal gozdar. Na
tej poti smo izvedeli veliko novih stvari o naši neokrnjeni naravi. Končno je prišel nedeljski večer, ki smo ga komaj čakali. Naučili smo se dva plesa, imeli družabne igre polne smeha, prepevali smo pesmi. A tudi vsega lepega je enkrat konec. Ponedeljek, naš zadnji dan zimovanja, pa se je začel malo drugače. Že navsezgodaj so nas voditelji zbudili, nam dali navodila in odšli smo na orientacijski pohod, na katerem smo tekmovali po vodih. Po prihodu v dom smo zimovanje zaključili s sv. mašo, ki jo je vodil naš domači župnik. Sledilo je pospravljanje hiše, ki pa se ga nismo branili. Čeprav je bil začetek super, smo se odhoda domov tudi (malo) veselili!
SIMONA KOSMAČ in TJAŠA JAKLIN, foto: Primož Novak
Ustanovljen občinski odbor Mlade Slovenije
V nedeljo, 12. marca 2006, je bil v Moravčah ustanovljen nov občinski odbor Mlade Slovenije, ki je podmladek Nove Slovenije. Ustanovitve so se poleg članov udeležili še predsednik MSi, Robert Ilc, podpredsednica N.Si in poslanka Evropskega parlamenta, Ljudmila Novak, poslanec N.Si v Državnem zboru, mag. Franc Capuder, predsednik OO N.Si Moravče, Roman Novak in predsednik regijskega odbora Ljubljana-Vzhod, Matej Tonin. Vsi prisotni gostje so tudi pozdravili OO MSi in mu zaželeli uspešno delo z željo po sodelovanju pri oblikovanju lokalne politike in pri aktivnostih stranke na regionalnem in državnem nivoju. Sejo je pričel vodja iniciativnega odbora Nejc Vesel, ki je na začetku izrazil veselje zaradi velike udeležbe novih članov in gostov, med njimi so bili tudi številni člani iz Kamnika, kar odpira nove možnosti za medsebojno sodelovanje. Sejo je vodil Tilen Novak in jo kmalu pripeljal do točke dnevnega reda, ko so člani soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi svojega občinskega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Nejc Vesel, za podpredsednika pa Blaž Orehek in Tilen Novak. Po izvolitvi je predsednik OO MSi Moravče, Nejc Vesel, predstavil program dela občinskega odbora, še posebej v času priprav na lokalne volitve.
Na koncu pa še majhna zanimivost. Ker se nam je zdela ustanovitev podmladka Nove Slovenije pomemben dogodek za Moravško dolino, smo želeli, da bi bil prispevek o tem objavljen tudi v moravških poročilih na ATV Litija. Ko pa smo župana Martina Rebolja povprašali, če bi lahko sejo posneli z občinsko kamero, nas je le-ta gladko zavrnil z odgovorom: »>Prispevki na ATV Litija so namenjeni različnim društvom v Moravški dolini in ne za politične namene!« Tega pa ni upošteval v primeru, ko se je ustanavljal Mladinski svet v Moravčah, v katerem je tudi podmladek SD Mladi forum. Takrat pa je ustanovitev morala biti v celoti posneta in posledično tudi objavljena na ATV Litija. Kje je sedaj njegova odprtost in navdušenje nad udeležbo mladih v političnem življenju?
OO MSi Moravče
LASTOVKE
Sezona 05/06 je zagotovo najuspešnejša od nastanka KK Lastovka, kajti odlični rezultati se vrstijo drug za drugim. Člani lastovke so se zanesljivo z samo enim porazoma uvrstili v drugo slovensko košarkarsko ligo. Kadet Matevž Korošec je za člansko ekipo lastovke odigral večino tekem in v dvajsetih minutah dosegal osem točk na tekmo. Omeniti velja, da je Matevž vsako soboto odigral dve tekmi, člansko in kadetsko. Kadeti Lastovke so po petih porazih dvakrat zaporedoma slavili. Za zmago nad Mario Primorcem je največ, in sicer 27, točk za Lastovke prispeval Matevž Korošec, za zmago proti Slovanu pa je največ, to je 21 točk, za Lastovke prispeval Luka Bokal. S tema dvema zmagama so kadeti že dosegli cilj, premagati nekoga od velikih.
Pionir Aljaž Korošec je bil izbran v reprezentanco domžalsko-kamniške regije. Na regijskem turnirju v Šentjurju je Aljaž prikazal odlično igro, saj je ekipa Kamniške Bistrice suvereno premagala Ljubljanico, ljubljanska regija s kar 27 točkami razlike. Aljaž je celih 40 minut razigraval svoje soigralce, dosegel 11 točk in bil izbran za najboljšega igralca turnirja.
KORL
Uspešno zaključena zimska sezona moravskih skakalcev
Že v novembrski številki smo poročali o zelo uspešnih nastopih mladih moravških skakalcev v poletni sezoni na pokalu Cockta in na mednarodnih tekmah za pokal Alpe Adria. Takrat smo jim zaželeli dobrih rezultatov tudi v zimski sezoni. Naše želje so se uresničile, saj so naši najmlaši skakalci v kategoriji do 9 let pokazali, da sodijo v sam slovenski vrh. Kljub temu da so bili pogoji za treninge v letošnji zimi vsaj v začetku sezone zelo slabi, so Lovro Kos, Anže Klopčič, Luka Kos in Martin Capuder s svojimi rezultati dokazali, da je potrebno nanje računati tudi v naslednjih sezonah. V letošnjem letu so tekme za pokal Cockta potekale v Sebenjah pri Tržiču, Kranju, Ihanu in Velenju. Najodmevnejša rezultata je dosegel Martin Capuder na tekmi cicibanov do 9 let v Ihanu s 3. mestom in 6. mestom na državnem prvenstvu v Velenju v isti kategoriji. V skupnem seštevku štirih tekem za pokal Cockta je bil Martin odličen četrti. Z uspehi nista skoparila tudi Anže Klopčič, ki je bil na posamičnih tekmah 21., 15., 19. in 17. ter Luka Kos, ki je bil 25., 18., 20. in 14. Najmlajši, šele sedem letni Lovro Kos, pa je sodeloval na prvih treh tekmah in je dosegel 55., 42. in 56. mesto. Vsi trije starejši tekmovalci uspešno tekmujejo tudi v starejših kategorijah dečkov do 10 in 11 let.
Doseženi rezultati mladih fantov nas utrjujejo v prepričanju, da so v Moravčah doma odlični skakalci. Le želimo si lahko, da bodo tako uspešno nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Seveda pa to ni odvisno samo od njih, ampak tudi od širše lokalne skupnosti, ki bi morala znati prisluhniti njihovim potrebam
DPM na smučarskem izletu
Člani DPM Moravče smo se 11. 2. 2006 ob 6.30 uri zbrali pred trgovino Tuš v Moravčah, da se odpravimo na smučarski izlet. Ob 7.00 uri smo speljali iz Moravč, avtobus pa nas je po slabih dveh urah pripeljal na smučišče Cerkno. V sončnem jutru smo pričeli s smuko. Pritoževali smo se lahko le nad vetrom, ki nas je dodobra prepihal, zato smo večkrat zavili v eno izmed brunaric, da smo se pogreli ob topli pijači in hrani. Popoldan pa je veter oslabel, tako da so nekateri raje lovili sončne žarke na snežni plaži, drugi pa so popoldne preživeli na smučiščih. Po koncu smučanja smo se ponovno zbrali pri avtobusu in odpravili smo se proti domu. Bili smo rahlo utrujeni. Naši prazni želodčki pa so nas prosili, da jih napolnimo. V Moravčah smo lakoto potešili v pizzeriji Jurka. Pohvalili bi radi dobro in hitro postrežbo. Naš dan se je v poznem večeru zaključil v zelo prijetnem in veselem razpoloženju.
MAJA CERAR, tajnica DPM
Predavanje o vzgoji, na katero ste bili vabljeni v prejšnji številki Novic iz Moravške doline je zaradi bolezni predavateljice, ge. Zdenke Zalokar Divjak, žal odpadlo. Zaradi velike zasedenosti predavateljice bomo predavanje izvedli v naslednjem šolskem letu. Hvala za razumevanje.
SOISKI KOLEDAR
' 13. april - govorilne ure > 16. april - velikonočni ponedeljek ' prvomajske počitnice
Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti.
Mladi rod moravških skakalcev v Planici na zaključku svetovnega pokala v smučarskih skokih
po novejših in večjih napravah za celoletne treninge od K20 do K50 (in več). Teh naprav v Moravčah (trenutno še) ni in treningi dečkov starejših od 9 let potekajo po vsej Sloveniji. Takšni treningi pa pomenijo veliko zamudo časa in veliko porabo denarja za vožnjo.
V SK Termit si želimo, da bi v domačih krajih skupaj z občino Moravče uspeli ustvariti ustrezne pogoje za trening, da ne bo potrebno izvažati naših uspešnih mladih tekmovalcev v sosednje klube, kjer se potem hvalijo z njimi. Teh primerov je bilo v Moravčah že preveč.
FRANC CAPUDER
7. APRILA VAS OŠ JURIJA VEGE VABI NA KULTURNO PRIREDITEV OB DNEVU KNJIGE IN NA RAZSTAVO:
-	knjig pisateljice Mojiceje Podgoršek,
-	ilustracij ilustratorke Kristine Krhin,
-	ilustracij in knjig učencev osnovne šole Jurija Vege.
Program bo potekal po naslednjem razporedu: OŠ JURIJA VEGE:
8.00-9.00 - obisk pisatelja Ivana Sivca
(šolska knjižnica - 2. nadstr.) 8.00-13.00 - izmenjava leposlovnih knjig - "PODARIM KNJIGO"
8.00-13.00 - nabor brezplačnih učbenikov KULTURNI DOM MORAVČE: 8.00-13.00 - razstava knjig in ilustracij 10.00-11.00 - Kulturna prireditev ob dnevih knjige GOSTJE:
•	pisatelj Ivan Sivec,
•	ilustratorka Kristina Krhin,
•	župan občine Moravče, g. Martin Rebolj,
•	predstavniki založbe Viharnik.
Na kulturni prireditvi bodo nastopili učenci OŠ Jurija Vege pod vodstvom mentoric Božene Groboljšek, Marije Krebelj in Mije Zibelnik.
Vabljeni!
O festivalu Turizmu pomaga lastna glava Predstavlja se tur/st/čn/ krožek
Letos praznujemo 100 let Turistične zveze Slovenije in organiziranega razvoja turizma na Slovenskem. K uspešnemu razvoju pripomore tudi festival Turizmu pomaga lastna glava, ki je bil 15. marca v Moravčah. Gostiteljica je bila OŠ Jurija Vege v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Turističnim društvom Moravče.
Na festivalu so se predstavile OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Mengeš, OŠ Dob, OŠ Trzin, OŠ Gradec Litija in OŠ Ivana Kavčiča Izlake. S sodelovanjem na festivalu se šolarji aktivno vključujejo v razvoj turizma. Tema letošnjega festivala je bila ZDRUŽENI K USPEHOM.
Festival se je v kulturnem domu v Moravčah začel že dopoldne s pripravami na razstavo in odrske predstavitve. Gostujoča šola, OŠ Jurija Vege, je učencem tekmovalcem in njihovim mentorjem predstavila svoj domači kraj, šolo in dejavnosti na njej. Glavna prireditev se je začela ob 14. uri, ko so učenci šol v avli Kulturnega doma predstavili svoje razstave, ob 15. uri pa so se šole predstavile še z odrskimi predstavitvami. Delo je vseskozi spremljala komisija, ki je v zaključku festivala razglasila dobitnike bronastih, srebrnih in zlatih priznanj. OŠ Jurija in OŠ Dob sta si prislužili zlati priznanji. Na državno tekmovanje, ki bo 20. in 21. aprila v Bovcu pa se je uvrstila OŠ Dob.
Učenci turističnega krožka na koncu nastopa
Prav vse ekipe so pokazale veliko znanja, novih idej in so v svoje naloge vložile veliko truda. Cilji festivala in tekmovanja so širjenje turistične dejavnosti, spodbujanje turistične kulture in vključevanje mladih v delo turističnih društev in so bili vsekakor doseženi. Želimo, da se ideje mladih in izkušnje odraslih z roko v roki povezujejo in uresničujejo ter tako pripomorejo k še večji prepoznavnosti našega turizma.
MATEJA ANDREJKA, foto: Valentina Krulc
Na OŠ Jurija Vege se učenci lahko vključijo v veliko krožkov, med njimi vam bom danes predstavila delo turističnega krožka. Zakaj, boste lahko hitro ugotovili, saj boste sadove dela učencev krožka in njihovih mentoric Barbare Fale, Andreje Vavpetič in Mije Zibelnik lahko uživali tudi vi. Čedalje toplejši spomladanski dnevi vas vabijo v naravo in učenci krožka vam ponujajo predlog za kolesarski izlet. V svoji raziskovalni nalogi, ki so se je lotili v letošnjem šolskem letu, so opisali potek kolesarske poti z naslovom KOLESARSKA POT ROŽEK. Nalogo so predstavili tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, dobili zlato priznanje, a se žal niso uvrstili na državno tekmovanje. Učenci in mentorice so v nalogo vložili veliko truda in dela, zato jim velja čestitati.
Kolesarska pot Rožek je dolga 14 kilometrov in natančno opisana tudi v zelo privlačni zgibanki, ki je nastala ob raziskovalni nalogi. Pot se začne ob prvi turistični zanimivosti, cerkvi sv. Martina v Moravčah, in nas vodi čez Podstran in Prikrnico do Gradiške-ga jezera, kije druga turistična zanimivost na kolesarski poti. Učenci turističnega krožka nam priporočajo vožnjo okrog jezera v prijetni naravi po makadamski poti, nato pa se vzpnemo do razvalin gradu Rožek, kjer nas tako kot na vseh petih točkah, pričaka oglasno-re-klamna tabla in nas seznani z zgodovino gradu in drugimi zanimivostmi. Pot nadaljujemo do četrte zanimivosti - Lukove žage in mlina ter nato do Puklčeve žage, od koder se vračamo nazaj v Moravče do izhodiščne točke krožne kolesarske poti.
Člani turističnega krožka so se pri delu povezali z različnimi organizacijami in strokovnjaki, tako da upajo, bo pot kmalu tudi uradno postavljena in odprta. Naj končam s temo letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava - ZDRUŽENI K USPEHOM. Ko se združijo ideje in zamisli mladih ter izkušnje in delavnost odraslih, uspeh ne more izostati.
MATEJA ANDREJKA
^odovino povc2c scdATiost; : jo odpcQc v pnhodnost
KoLesARdvkpoc R02eK
Nastop za starše učencev OPB1. razreda
V oddelku podaljšanega bivanja med drugimi dejavnostmi v usmerjenem prostem času vključujem tudi dramsko dejavnost. Naše zadnja predstava staršem je bila konec novembra. Zadnji dan pred zimskimi počitnicami smo določili za dan, ko naj bi bili pripravljeni samostojno uprizoriti drugo dramatizacijo in v šolo povabiti starše. To nam je povsem uspelo in v petek, 17. 2., popoldne smo povabili starše v šolo, da si pogledajo rezultate preživljanja prostega časa v OPB. Učenci so staršem uprizorili kar dve igrici, Izgubljena snežinka in Snežaki korenjaki. Zakaj kar dve naenkrat? Vsi učenci se želijo pokazati staršem v glavnih vlogah, zato sem izbrala dve predstavi, v katerih je nastopalo vseh 21 otrok. Naj povem, da se z igrico nismo predstavili le staršem, ampak smo jo uprizorili še sošolcem, ki ne obiskujejo OPB in otrokom iz vrtca.
Če si še kdo želi ogledati naši predstavi, nas lahko obišče ali pa vas obiščemo tudi mi.
MARIJA GOTAR, foto: Polona Gorjup
MOJA DOLINA NA DLANI
Razmišljanje ob igri »Mlin na Rači«
Ob prijetnem gledanju igre »Mlin na Rači«, zlasti drugega dejanja, ko je dacar grozil mlinarju z zaprtjem in prodajo mlina, so se mi misli nehote ustavile na resničnem dogodku iz leta 1955. Tudi pri nas smo imeli mlin, bil je to mlin na Drtijščici. Nekega dne omenjenega leta, ko sem se vrnil iz moravške šole domov, je bila mama vsa potrta. Povedala mi je, da je dopoldan prišel neki možakar in rekel, da prihaja za njim komisija, ki zapira in pečati vse mline po vrsti. On pa, da je kot dober človek šel naprej, da to sporoči in proti plačilu tudi prepreči zaprtje mlina. Mama se je ustrašila, saj je vedno hodila kontrola v mlin, in je že tako morala pred kratkim trikrat v Kamnik na sodišče zaradi 15kg ječmena, ki ni bil vpisan v mlevsko knjigo, čemur je sledila tudi kazen.
In kaj sedaj? Dala mu je 2.000 D1N, kolikor je zahteval. Bil je zadovoljen in je odšel. Komisije za njim seveda ni bilo, ker si
jo je izmislil. Zdel pa se ji je znan, da ni mogoče to tisti Í. K. iz Domžal! 1n res je bil.
Stvar je šla na sodišče v Kamnik. Razsojeno je bilo »v imenu ljudstva«, da je 1. K. kriv lažnega izdajanja za uradno osebo in da mora denar povrniti, kar pa seveda ni storil in tudi nikoli ne bo, saj je sedaj že pokojni.
Mogoče se bo kdo vprašal, kdo je bil ta 1. K.? Ta 1. K. je bil prav isti človek, ki je prišel k nam leta 1944, star 15 let, v spremstvu še dveh tovarišev, vsi oboroženi, po mojega očeta in ga odvedel na »nujen razgovor«, odkoder se oče ni več vrnil. To je bila res igra iz resničnega življenja in se je marsikdo zamislil, ali je ob tem razvoju tehnike ravnal prav. Če je vztrajal pri starem, je obstal na mestu, razvoj pa je šel naprej.
JANEZ PERGAR
PISMA BRALCEV
Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošamo, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2000. znaka.
Po sprejetju sklepa, da ima vsak avtor pisma bralcev možnost dvakrat replicirati na isto temo, v prihodnje ne bomo objavljali več kot dve repliki istega avtorja na isto temo.	(Uredništvo)
Za dobrobit občanov
V februarski številki Novic iz Moravške doline je svetnik Žarko Rudolf predstavil svoje enoletno delo v OS. Zdi se, da je to delo močno povezano z menoj, saj se v nobenem članku ne more izogniti napadom name. Gospod Rudolf, sprašujete se, kaj sem dobrega naredila za moravško občino. Če bi vam spet naštela, kaj vse se je v času mojega še ne triletnega mandata naredilo v občini, bi mi ponovno očitali, da se hvalim. Če bi napisala še to, koliko sem vložila prostovoljnih ur za delo na področju kulture, ki je tudi pripomoglo k ugledu občine, bi mi lahko rekli, da sem nora, ker danes nihče več ne dela zastonj. Če bi napisala, da sem z bruseljskimi financami že podprla nekaj projektov za spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine na Moravškem, bi verjetno dejali, da so pomembni samo vodovodi in ceste. Zato se z vami, gospod Rudolf, ne morem in niti ne želim primerjati. Dovolj mi je, da moje delo opazijo dobro misleči občani in da čutim zadovoljstvo zaradi opravljenega dela samega.
Ker nenehno komentirate moje delo, bom tudi jaz napisala, kaj vse pravijo o vašem delu v dobrobit občanov. Najprej nočete podpisati amandmajev, ki bi jih morali, in vas zato okre-ga župan. Nato podpišete amandmaje, ki jih niti ne preberete, in ker niso po volji županu, vas spet okrega. Verjamem pa, da z vso vnemo dvigujete roko za županove predloge, četudi po
mnenju večine svetnikov niso v dobrobit občanov. No, da ne bom prezrla še vaše novinarske žilice, naj omenim, da ste napisali (oprostite - podpisali) tudi nekaj člankov, v katerih nas ne pozabite žaliti. Če bi pa občani slišali še vse vaše kletvice, tudi med sejo Občinskega sveta, ko vam pade svinčnik na tla, pa bi bila podoba vašega svetniškega delovanja v dobrobit občanov popolna.
Želja in pripravljenost za sodelovanje mora biti primerno podkrepljena z dejanji in s sklepanjem kompromisov, ne pa s tiščanjem glave skozi zid. Če bi bil župan Rebolj res tako spreten na krmilu in tako sposoben, kot želite vipo-vedati občanom, ne bi imel toliko nasprotnikov in bi bil proračun že zdavnaj sprejet, narejeno pa vsaj tisto, za kar je imel zagotovljen denar v občinski blagajni iz državnega proračuna, kjer pa sem se tudi jaz potegovala za povečanje sredstev občinam.
LJUDMILA NOVAK, Imenje
V zadnji številki Novic iz moravške doline se gospe Bojana Dorič sprašuje,
komu verjeti glede odlaganja odpadkov in s tem v zvezi omenja moje ime. Gospa Bojana Dorič, ni vprašanje verjeti ali ne, dejstvo je, da se v opuščene peskokope odlagajo industrijski odpadki brez soglasja lokalne skupnosti in brez zunanjega nadzora. Kako se stvari odlagajo, si lahko ogledate tudi sama, saj je dostop možen po občinskih cestah
ali pa do odlagališča pridete iz smeri Straža. Odlaganje se vrši malo nad tako imenovanimi "Havaji", glede na to da prihaja toplejše vreme, pa odlagališča ne bo težko najti. Pred časom smo si nekateri ogledali to "ekološko " odlagališče in se zgrozili nad tem, kar smo videli. Lahko povem, da si je že veliko občanov, ki vidijo, kako kamioni dnevno dovažajo smrdečo gmoto in črn pepel, ogledalo in se na lastne oči prepričalo, na kakšen način se vrši odlaganje odpadkov.
Mogoče bi si bilo bolje zastaviti vprašanje, zakaj je bila pred meseci preprečena razprava na občinskem svetu na temo odlaganja odpadkov, ki sem jo predlagal?!
ROMAN CERAR
Odgovor na članek Kdo komu soli pamet
V januarski številki Moravških novic (str. 30) so občani Franc Kmetič, Ivan Mele, Emil Le-mut in Franc Peterc javno obsodili g. Franca Novaka, da moti seje Občinskega sveta. Vsekakor g. Franc Novak ni nikoli motil sej, ker ga do sedaj še ni bilo na nobeni seji. Zgoraj omenjeni gospodje bi se lahko pozanimali, kdo hodi na seje, če že sami niso prisotni, oziroma bi jim tisti, kije članek naročil, lahko dal točno informacijo. Gospod Kmetič je namreč izjavil, da so dobili informacijo, da g. Franc Novak moti seje, od gospoda župana. Torej, če bi bil kdo na sejah resnično moteč, bi bil toliko
poznan, da bi ga tisti, ki hodimo na seje, ne zamenjali z nekom, ki ga še nikoli ni bilo tam.
Ob vsem tem se sprašujem, kakšen je namen takšnega članka, v katerem se avtorji sklicujejo na mojo kulturo in mi jo razlagajo z naravnimi zakoni in genetiko. Lahko rečem, da sem v svojem šolanju marsikaj slišal o genih, genotipu in fenotipu, in da mi je nekoliko poznano, kaj se da pridobiti s šolanjem oziroma z vzgojo, ki je tudi neke vrsta šola, ter kakšen vpliv ima okolje na osebek. Seveda je zelo hudo, če nekdo hoče vse vrednote človeštva, ki jih je človeštvo na osnovi genske pred dispozicije osvojilo za nekaj dobrega, negirati in izničiti, ker ne prihajajo iz njegove politične opcije.
V preteklosti, ko so bili svetniki iz vrst Združene liste socialnih demokratov z večjo duhovno širino in izobrazbo, smo si svetniki med seboj veliko »soflirali« in si solili pamet v dobrobit občanov Občine Moravče. Vprašajte se, g. Kmetič in tisti, ki sedaj vodite Socialdemokrate v Moravčah, kje je in na čem sedaj temelji vaša kultura dialoga in skrb za dobrobit občanov občine Moravče.
In na kratko še odgovor gospodu Žarku Rudolfu na članek v februarski številki Novic. Kot predsednik Nove Slovenije, stranke z največ svetniki v OS, imam namreč vso pravico in dolžnost, da sooblikujem strankino politiko. Prav tako imam tudi pravico, tako kot tudi vsi drugi občani, da spremljam seje Občinskega sveta, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja v naši občini.
ROMAN NOVAK, predsednik OO N.Si Moravče
Pojasnilo bralcem in odgovor na pismo občanke Ivanke Vidic v rubriki »Pisma bralcev» v predzadnji številki Novic iz Moravške doline:
Občanka v svojem pismu z več neresničnimi trditvami zavaja bralce in prikazuje nove zaposlitve v občinski upravi, kar sploh ne drži. Število zaposlenih v občinski upravi za nedoločen čas se kljub izjemno povečanemu številu upravnih nalog v letu 2005 napram zadevam iz prejšnjih let ( poročilo o stanju upravnih zadev je bilo objavljeno v isti številki), ni nič povečalo. V občinski upravi nismo zaposlili tajnice, saj ni sistemiziranega delovnega mesta v nazivu »tajnica«, zato tudi nismo nikoli iskali in ne zaposlili osebe na takšnem delovnem mestu. Tajnica občine je bila takoj po ustanovitvi edino bivša direktorica občinske uprave. Pojasnjujemo pa, da je v občinski upravi zaposlena za določen čas enega leta pripravnica, ki se usposablja za delo na nalogah v glavni pisarni in pripravlja na strokovni izpit iz javne uprave. Izbrana je bila po postopku javnega natečaja, pri čemer je bila najustreznejša kandidatka, ki je v celoti izpolnjevala pogojem javnega razpisa. Občanka nadalje na objektivno žaljiv način tudi postavlja vprašanje » kaj to pomeni, da mora imeti naša pravnica - direktorica občinske uprave, sedaj še svetovalca »>. Direktorica občinske uprave nima svoje svetovalke, saj so njene naloge in pristojnosti jasno določene z Zakonom o lokalni samoupravi, to je da vodi, organizira in koordinira delo občinske uprave. Delovno mesto v nazivu »svetovalec«, nikakor ne po-
A. V T O S O L A.
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Janez Vrankar: 041/697-971, Milan Šinkovec: 031/303 - 033
Tečaj CPP 18. april 2006 ob 18. uri
meni osebno svetovanje drugemu uradniku, ampak pomeni opravljanje nalog v uradniškem nazivu »svetovalec«. Zakon o javnih uslužbencih jasno določa za naziv » »svetovalec« zahtevano izobrazbo, ki mora imeti uradnik, to je najmanj visoka strokovna, zahtevane delovne izkušnje in strokovni izpit. Uradniki namreč opravljajo delo v nazivih, ki so naslednji: višji sekretar, sekretar, podsekretar, višji svetovalec, svetovalec, višji referent in referent. Nazivi se razporedijo v 16 stopenj in 5 kariernih razredov.
Občanka žaljivo obtožuje direktorico občinske uprave, da ni občanka občine Moravče, enako obtožuje tudi ostale zaposlene v občinski upravi, ki nimajo bivališča v občini. Žal moram občanki pojasniti, da so te njene izjave skrajno žaljive, diskriminatorne in v nasprotju z ustavo RS, pravnim redom ter predpisi Evropske unije. Ustava RS v 49. členu opredeljuje » svobodo dela«, ki pomeni pravico do proste izbire zaposlitve ter dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji. Občanka tako z neresničnimi navedbami in na objektivno žaljiv način prikazuje direktorico občinske uprave kot človeka, ki neutemeljeno porablja proračunski denar. Zakon o javnih uslužbencih, kije začel veljati junija 2003 je zaščitil javne uslužbence pred šikaniranjem, tako da je z določbo 31. člena jasno povedal: »Uradnika mora delodajalec (to je župan) varovati pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela. Delodajalec mora omogočiti tudi plačano pravno pomoč uradniku v takšnih sodnih sporih«. Občanka se žal ne zaveda, da so napisane navedbe v članku žaljive obdolžitve, ki škodujejo časti in dobremu imenu oškodovanke ter da so storjene s sredstvi javnega obveščanja, kar se ostreje kaznuje. Vsekakor pa so žaljive obdolžitve podlaga za uvedbo kazenskega postopka za kaznivo dejanje oziroma civilno odškodninsko tožbo, s katero bi oškodovanka zahtevala zadoščenje. Glede na to, da gre za poseg v osebnostne pravice, so le te posebej varovane. Sodna praksa priznava v teh sporih denarne odškodnine.
NEVENKA ZAVIRŠEK, univ.dipl. prav.
POJASNILA
V 2. številki Novic iz Moravške doline na str. 9 se je pri pretipkavanju članka zgodila napaka. Pravilen stavek se glasi: Občanom je jasno razmerje političnih sil v občinskem svetu, ki je 9: 5 v korist desnih strank in ne 9%, kot se je zapisalo. Prav tako so nas opozorili na napačno navedena imena v člankih, in sicer Klavdija Štefan namesto Klara Štefan ter Marin Capuder namesto Martin Capuder. Avtorica pohvale Janezu Klopčiču z Vrhpolj je Minka Peterka in ne Ivanka, kot je bilo pretipkano z rokopisnega besedila, ki ga je prijelo uredništvo. Rokopis je zelo lep, nekoliko umetniški, kar pa seveda posledično prinese tudi več možnosti za napako.
Upamo, da boste vsa pojasnila sprejeli z razumevanjem in še naprej tako natančno brali Novice iz Moravške doline.
Urednica
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
Minilo je leto, kar si nas nepričakovano zapustil naš dragi mož in ati. Hudo je, ker te več ni.
Jože Bergant
Frfravu
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Žena Marija, sinova Jože in Klemen z družinama ter teta Ivanka

Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509
VULKANIZERSTVO
piodaja, piemontaža in cenlriranje gum kontiola in polnjenje klimatskih naprav
Prišel je čas menjave zimskih pnevmatik za letne. Vaše ali pri nas kupljene pnevmatike vam po ugodni ceni montiramo in centriramo.
Nudimo vam tudi premontažo in elektronsko centriranje pnevmatik vašega motorja ter ga pripravimo na novo sezono.
Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice.
Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00
sobota 7.00 -13.00 info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com
MONTAŽA IN VZDRZEVANJE
EDVARD NOVAK s.p. Podbukovje pri Vačah 5, 1252 Vače TEL.: 01/8976-154, GSM: 041/313-880
e-mail: novak.edvard@siol.net
MONTIRAM IN VZDRŽUJEM VSE VRSTE
INSTALACIJ:
•	VODOVODNE INSTALACIJE: novogradnje, popravila in predelave.
•	CENTRALNO OGREVANJE: novogradnje, dodelave, menjave peči, predelave kurilnic.
•	TALNO IN STEMSKO OGREVANJE:
•	SOLARNO (SONČNO) OGREVANJE
•	ADAPTACIJE KOPALNIC: zidarska, vodovodna, električna, keramičarska dela.
Vsa dela opravim v dogovorjenem roku, kvalitetno in z
garancijo. Ogled in predračun po projektu je brezplačen.
Dobava materiala po 8,5% DDV.
ÍBÍB Inženiring, d.o.o.
Jamnikarjtra 1,1000 Ljubljana
SMO USPEŠNO PODJETJE. KI NUDI:
^GEODETSKE STORITVE;
❖	izdelava geodetskih načrtov,
❖	ureditev meja, parcelacije, spremembe vrste rabe,
❖	kataster stavb,,, > PROJEKTIRANJE:
❖vseh vrst stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov >UREJANJE IN TRŽENJE Z NEPREMIČNINAMI:
❖	priprava dokumentov,,,..
VEC INFORMACIJ DOBITE OD PONEDEUKA PO PETKA OD 7 D015 URE NA:
setfežu podjela,pc tei.iOl 423 95 95. pc l^-u.: 01 423 95 90, gsm: 051 690 310.1er E-poSU: info@bb-ing.si.
Turizem smo ljudje Turizmu res pomaga lastna glava, v prvi vrsti prazen stol stoji, a komisiji ga župan zasesti ne pusti!
Od Krajevne skupnosti Velika vas - Dešen sedaj samo črtica je še ostala, saj je krajevna skupnost Dešen in sedaj še krajevna skupnost Velika vas vsaka svoje ime pobrala. Vsi ostali kraji pa so »sirote« brez imena krajevne skupnosti ostali in če drugega imena sedaj ni, se bodo pa kar Krajevna skupnost » ČRTICA « imenovali.