Politični ogled. DRŽAVA SHS. Po zborovanju glavnega odbora demokratske stran ke so začeli s posveti radikali. Čakali so na zaključkr demokratov, da lažje uberejo taktiko. Začeli so previdno in manj gostobesedno kakor njihovi demokralski rivali. Ostro kritizirajo demokratske resolucije in vidijo v njih stremljenje, da demokratjf z Davidovicem prevzcmajo akcijo sporazuma. ker jc povscm jasno, ¦da je sporazum v demokratski stranki samo navidczen. Pašič je, kakor ves radikalni klub za demisijo vlade, vendar pa računa na obnovljeno koalicijo z morebitnimi spremcnibami, ki naj bi izvršila najnujnejšr posle v parlamenlu do meseca januarja, nakai bi se sestavila volilna vlada. Radikalni klub jc, kakor smo žo poročali. soglasno sklenil, da naj Pašič poda ostavko vladf in siccr, kadar se mu bo zdel za to najugodnejši čas, to je za radikalno stranko najugodnejši. Skoro gotovo pa je, da se ostavka ne bo izvršila, predno se nr3 končajo slavnosti na Kumanovcm in v Pragi. — Pašič sedaj čaka. Rad bi napravil vladuo zvezo s Pribičevičevimi prislaši, pa ta ni aa dobrem glasu, potegnil bi rad vse radiklace za seboj, odrinil demokrate ter si drugje poiskal zaveznišlvo, pa tudi to ne gie, ker Protič nasprotuje in dela razkol mcd radikalci. I Demokratski klub se je izjavil za avtonomijo južno srbskih Turkov. To jc zelo značilno za današnjo vlacia Avtonomistična stremljenja mora priznati, avtonomijo pa začne deliti Turkom, samo Slovencem in Hrvatom je ne da. Za Srbsko struiiko, kateio ima Pašič že davno pripravljeno, za vsak slučaj in katera izliva svoja hujskan ja po beograjskem listu «Balkan«, sta se pojavili še dvtnovi srbski stranki in sedaj se vsc tri hudo zmerjajo ter ena drugo dolži, da < krade častito srbsko ime«. j Od Radičeve stranke odstopivši poslanec dr. Hausler je prišel v Beograd in položil prisego. Pravi, da pride še več Radičevih poslancev, ki so nezadovoljni z mrtvo in nedelavno poliliko hrvatskega bloka, za njim. Radovedni smo, ali dobi dnevnice tudi za nazaj, ali pa samo za čas, ko bo delal v parlamentu. Kakor se čuje, so si radikalci in demokrati priiastili nedvignjenc dnevnice hrvatskih pcslancev v svoje strankarske svrhe. 1 Za državnc nameščence ni denar ja, finačni mi nister je odbil predloge ministrstva za socijalno politiko, denarja ni za prehrano revnih kiajev, za prevozna sredstva, ceste, mostove, bolnišnice in šole, ministri so pa takoj sprejeli Pašičev predlog, da se postavi veličastna stavba, kjer bi se shranjevale kosti za državo zaslužnih mož. Za tako stavbo se jc takoj našel denar in leto za letom se bo za njo vnašalo v proračun po 30 milijonov dinarjev. NEMCIJA. Morilce ministra Rathenau so obsodili, največja kazen je 15, druga 8, potem 4 leta ječa, nekaj obtožencev je bilo še obsojenih na krajšo zaporno dobo in ne. kaj popolnoma oproščenih. Na razpravi je sodnik prebral pismo, ki ga je pisala mati umorjenega ministra materi glavnega sokrivca, ki je bil obsojen na 15 let. Mati Rathcnau-a inienujc morilčevo mater najnesrečnejšo vseh žena ter ji naroča, naj pove svojemu sinu, da mu v imenu in duhu pokojnega odpušča, ker če bi bil svojo žrtev poznal, če bi vedel, da je bil to eden najplemenitejših, kar jih jc zemlja nosila, ne bi mogel izvršiti strašnega zločina in bi prej roko sam na sebe položil. Ta plemenitost nesrečne matere je napravila globok vtis v sodni dvorani in v javnosU. . ANGLIJA. Vladna kriza se že dolgo pripravlja, izbriihnila pa je z vso ostrostjo sedaj, ker javnost različno presoja politiko Lloyd Georga napram Turčiji. Tako je prav za prav Kemal paša vzrok, da pride na Angleškem najbrž že pred Božičem do razpusta parlamenta in novih volitev. Kakšna koalicija zavlada potem, je šc čisto nejasno. Glavno je, da Anglija nima boljšega moža, kot je Lloyd George, da bi mogel za njim prevzeti vlaclo. Mnogi prisojajo pri novjhvolitvah največ nspeha Dclavski stranki (Labour Party), ki ministrskega predsednika ostro napada zaradi oiientske politike, vendar pa so ludi delavski voditelji na tihem mnenja, da je Lloyd George s svojim energičnim nastopom rešil svctovni mir. In ker gre Llovd George tudi v drugih ozirih delavski stranki zelo na roko, ni neverjctno, da ne bi nove volitve imela za rczultat ustvarjcnje liberalnodelavske koalicije z Llovd Georgem na čclu. Y tcm slučaju bi se dosedanje smernice angleške politike veliko ne spremenile. RUSUA. Fraucoski poslanec Herriotnadaljuje svojc delo za zbližanje Francije in Rusi jc. Mudi sc v Moskvi in tu sc ne pogaja samo glede trgovskih, temveč tudi gledc političnih odnošajev med Fiancijo in Rusijo. — Ruska mornarica je popolnoma preosnovana in preurejena. Veliko važnost polaga ruska vlada na trgovsko in transportno brodovje m tudi v tem se vidi, da računa na skorajšnjo in pravično rešitev orijentskcga vprašanja. Naša zborovanja. Na Vranskem jc v nedeljo, dne 22. oklobra po prvem cerkvenem apravilu shod Kmetske zveze, odnosno ljudske stranke. Poroča poslanc dr. Hohnjec. Somišljeniki, pridite! Pri Mali ncdelji je bila v ncdeljo, dne 15. oktobra, mladinska svečanosl, ki jc prav dobro uspela. Slabo vreme je zadrževalo sosedc iz bližn.jih župni.j. da niso mogli priti. zato pa so se v tem večjem številu udeležili domačini. Ne samo mladina je bila zbrana v velikem številu, tudi možje in ženc so mnogobrojuo prisostvovali. Poslancc dr. Hohnjer je v cerkveneni govoi-.i razpravljal o pravem življenskem potu tcr slikal Kristusa kot siedišče mladinskega življenja. Po ccrkvvncm opravilu je bilo zboi'ovanje na prostom pred cerkvijo. Padalc so drolrnc kapljice iz megle, pa to ni nič molilo ne poslušalccv ne govornika. Dr. Hohnjec. j-1 mladini in stršem tolmačil krščanska vzgojna načela. kakor jih je nicd našim narodoin zasnoval, okrepil >n j-azširil veliki škol Slomšek. Naša izobražcvalna organizacija se jc vedno držala ter se tudi bo držala teh načel. Odločno odklanjamo centralizacijo šolstva v | naši državi in obsojarno Vse tiste slovenske strank>.-. t ki so pripomogle k temu, da je vsa slovcnska šolska avtonomija splavala po Savi proti Beogradu. Slovenski samostojni poslanci so pri tem ne samo molčc gledali. marveč so dejansko z besedo in dejanjem sinlelovali pri ropu slovenskc avtonomijc. Zato naš narod nočc imcti nič skupnega s takimi politiki ter jih bo pri prihodnjili volitvab poslal v politični penzijon. Centralizacija šol- j stva je našemu narodu prinesla dvojcn pugubcn dar: i 1. sokolstvo iu žnjim poizkus poliberaljenja našc mla- \ dinc in 2. svobodo glede na obisk sv. maše po ncdeljali in s lem poizkus odtrgati mladino od životvornega krščanstva. V:se to imajo na vesti slovenski domokfal-« je in samostojneži. Ccntralizem je že tudi pripravil no-^ vi šolski zakon, ki namerava šolstvu in mladiuski izobrazbi popolnoma vzeti krščanski značaj. Borba zo!>er te pogubonosne nakane je obenem boj za obstoj slovenstva in katoličanstva med nami. Varstvo naših narodnih in verskih svetinj izročamo v roke mladini. l.atero nioramo za to veliko delo usposobiti s pravo zve-» ličansko narodno omiko, do katere je po Slomšekovem uavodilu sveta vera luč, materni jezik pa ključ. Kcr je vsa poštena mladina povsod in tudi pri Mali Nedelji z nami ali vsaj ne proti nam, je treba mladini dati priliko izobrazbe v naših mladinskih društvih. Po govoru, ki so ga navzoči vsesplošno odobravali in ki bo imel, kakor upamo, dobre posledice za krajevno izobraževalno delo, se jc lepa mladinska svcčanost zaključila s posvctitv.ijo župnije presv. Srcu Gospodovemu. Št. Ilj pod Turjakom. X nedeljo, dne 15. oktobra se je vršil pod prcdsedstvom g. Jaša pri nas jako številno obiskan sliod Kmctskc zvuzc. Poslanec. Pušenjak je orisal politični in gospodarski položaj, osvetil neo]>ravičen državni pToračun, obširno razpravljal o novem davčnem zakonu,, ki je nesprejemljiv za kmete in za delavce tcr opisal delo posameznih strank. Skoro dve uri trajajoča izvajanja so navdušeno odobravali navzoči kmetjc in delavti. Izrekla sc jc zaupnica Jugoslovanskemu klubu in sprejela ostra resolucija glede nove davčncposlavc. j;j|