POKLICNE ŽELJE 10 DO OTROK Pričujoči sestavek obravnava nekatere probleme, ki jih moramo uvaževati, ko svetujemo mladini, kakšen poklic naj si izbere, in predstavlja odlomek dela ter zaključkov ljubljanske poklicne svetovalnice. * Problem. — V tej razpravi me zanimajo naslednja vprašanja: 1. Kakšne so poklicne želje 10 do 13 letnih otrok v Ljubljani in kako jih otroci utemeljujejo? 2. Kakšne poklice želijo svojim otrokom starši in zakaj? 3. V kakšni medsebojni zvezi so poklicne želje otrok in staršev? 4. Ali si izbirajo otroci poklice tako, da bo v bližnji bodočnosti z njihovimi ponudbami krito povpraše vanje obrtniških mojstrov po vajencih? 5. Označba poklicne miselnosti1 okolja, v katerem žive otroci, in zaključki, ki iz odgovorov sledijo. Zakaj so važna gornja vprašanja? Četrti razred ljubljanskih osnovnih šol konča letno približno 1400, peti razred pa 680 učencev in učenk. Ta dva razreda predstavljata pri naši ureditvi šolstva mejo, ob kateri se otroci delijo s tem, da se odločajo za nadaljnje šolanje na višji ljudski šoli, na meščan ski ali na gimnaziji. Odločitev seveda ni dokončna in je smer bodočega poklicnega udejstvovanja mogoče menjati s prehajanjem iz ene vrste šole v drugo; vendar pa je prestopanje izjemno in v splošnem velja, da v tej odločitvi deset, enajst, dvanajst in trinajst letnih otrok leži kal njihovega bodočega življenja, njihovega poklicnega udejstvovanja. Kakšni so tedaj vidiki, nagibi, ki usmerjajo otroke pri tej samoodgo- vorni odločitvi? Poleg sposobnosti in nagnjenj poedincev k določe nim poklicnim skupinam, na izbor poklica najsilneje vpliva okolje, ali določneje: poklicna miselnost okolja. 10 do 13 letnim otrokom pa pomenjajo v večini pri merov starši najintenzivnejšo miljejsko stvarnost. V tem utegne biti pomembnost odgovorov na 2. in 3. vprašanje, ki morejo predstavljati solidno osnovo so dobni poklicni vzgoji, vzgoji k poklicnemu izboru. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je samo v Ljubljani letno do 1500 otrok pred usodno odločitvijo in da je poklicna izbira tolikšnega števila ljudi iz redno važna za bodočo kulturno in gospodarsko raven določenega kolektiva, še več, od takega izbora celo zavisi obstanek nekaterih poklicev: poklici brez na raščaja morajo propasti, poklici brez sposobnega na raščaja izgube na svoji veljavi, ker ne morejo izdelo vati kakovostnih proizvodov, in poklici s prevelikim številom naraščaja ustvarjajo brezposelnost. Tako terja tudi ta stran poklicne izbire, razdelitev delovnih sil v posamezne poklicne panoge, posebno pozornost 1 Pod izrazom razumevam spreminjajoče se mnenje in sodbe okolja o poedinih poklicih, ki so v najtesnejši zvezi s širokim narodnim kulturnim, gospodarskim in poli tičnim razvojem. 13 LETNIH LJUBLJANSKIH FRANCE BRENK in v njeni problematiki je važnost četrtega vprašanja. Omejeno pa je samo na obrt zato, ker podatkov o letnem povpraševanju po ljudeh tako imenovanih »učenih poklicev« (profesorjev, zdravnikov, pravni kov, učiteljev, uradnikov itd.), o povpraševanju po industrijskih delavcih in trgovskih učencih v Ljub ljani nimamo na razpolago zavoljo netrdnih in ne stalnih zaposlitvenih razmer v teh poklicnih panogah. Metoda: Osnova temu sestavku je 1020 odgovorov na naslednja vprašanja, ki so bila stavljena otrokom: a) Kakšen poklic bi rad izvrševal? b) Zakaj te ta po klic veseli? In njihovim staršem: a) Kakšen poklic želite svojemu otroku? b) Zakaj? Odgovore je poslalo 518 deklet in 502 fanta ter nji hovi starši v maju in juniju leta 1939. Banovinski poklicni svetovalnici in posredovalnici. So to otroci četrtega in petega razreda naslednjih ljubljanskih ljudskih šol: od I. do VI. drž. mešane ljudske šole, L, III. in V. drž. deške ljudske šole in L, II. in III. drž. dekliške ljudske šole. Po takem ti otroci ne predstavljajo izbrane skupine niti po svojem družbenem izvoru niti po duševnih lastnostih (otroci višjih oziroma nižjih slojev, nadpo vprečno ali podpovprečno inteligentni i. dr.). Zato mo rejo kot neizbran kolektiv prikazati za naše okolje splošno veljavne, tipične znake in lastnosti. Delovna metoda pričujočega sestavka je eksperi mentalna in ne duhoslovna. Zaključke delani samo na osnovi odgovorov, ki sem jih dobil z zgoraj ome njenim načinom. Ni mi do tega, da bi se na tem mestu vnaprej ukvar jal z izsledki duhoslovnih evropskih psihologov ali jih celo citiral, in sicer iz dveh razlogov: 1. ker ti psihologi svoja dognanja dobivajo pred vsem na osnovi razmišljanja, ne pa iz konkretnega preučevanja stvarnih dejstev, in 2. kolikor pa se na njihove izsledke lahko zanese mo, t. j., če so jih dobili empirično, veljajo vendarle samo za njihove prilike, ne pa za naše. S tujimi iz sledki si bomo mogli pomagati šele takrat, kadar jih bomo mogli primerjati z dognanji, ki smo jih empi rično pridobili na naših domačih tleh. Razumljivo je, da gradivo, iz katerega izvajam za ključke, tudi kritično motrim. Mnogi bodo sestavku očitali, češ, otroci so svoje odgovore napisali kar tja v en dan. Očitek pa je neutemeljen in pomena raz prave ne zmanjšuje, ker to dejstvo uvažujem in ker celo iz njega izvira eden izmed najvažnejših za ključkov. V naslednji razpredelnici, tabeli 1., navajam vrsto poklicev, v katerih bi se po svojih izjavah radi udej- stvovali otroci, in vsakemu poklicu sta pripisani dve števili: prvo pomenja, koliko izmed 1020 otrok želi izvrševati vsakega izmed poklicev, drugo pa, koliko izmed 1020 staršev želi tisti poklic svojemu otroku. Deške poklice ločim od dekliških. Zaradi lažjega pre gleda jih delim v štiri skupine: 1. Učeni poklici (pod izrazom razumevam poklice, ki jih je mogoče izvrše- vati najmanj s srednješolsko maturo; v tabeli sta izjemi »uradnik«, »uradnica«, poklica, ki sta za 10 do 13 letne otroke širok, nediferenciran pojem, in zato prištevam semkaj tudi tiste, ki utegnejo postati ev. nižji uradniki, za kar zadošča nižja matura in specialna strokovna izobrazba: dvorazredna trgovska, razni trgovski in drugi tečaji). 2. Umetniški poklici. 3. Ročni poklici s tremi pododdelki: obrt, trgovina, industrija. 4. Vojaški, policijski in 5. razni poklici, kjer so našteti vsi tisti, ki v prejšnje skupine ne spa dajo. Vrstni red poklicev pod poedinimi zaglavji določa število otrok in staršev, ki so se zanj odločili, in sicer v smeri od večjega do manjšega, od poklica, po ka terem je večje povpraševanje, do poklica, po katerem je povpraševanje manjše. Izsledki: II. III /. Poklicne želje. T 502 faiita in njihovi Poklic : Učeni poklici: uradnik inženir učitelj profesor duhovnik zdravnik tehnik odvetnik lekarnar stavbenik prometnik sodnik abe 1 a 1. starši žele naslednje Poklic želi fantov: 35 27 15 15 12 11 5 3 2 2 2 3 »akademska izobrazba« 0 »znanstvenik« zobotehnik politik arhitekt agronom novinar Umetniški poklici: glasbenik slikar kipar pisatelj . Ročni poklici: A. Obrt mehanik ključavničar mizar avtomehanik pek mesar krojač tiskar šofer elektrotehnik strojni ključavničar pečar 2 1 2 0 0 1 6 4 2 0 71 11 12 3 10 10 9 6 8 5 1 4 : poklice: Poklic želi staršev: 46 24 13 9 11 8 12 2 3 2 2 0 3 0 1 0 1 1 0 4 2 1 1 62 10 5 9 5 5 9 7 4 6 7 4 Poklic: črkostavec elektromonter vrtnar klepar strojnik dimnikar brivec, frizer tapetnik krznar litograf tipograf avtoklepar kovinar pleskar kovač kuhar bandažist tekstilec aeromehanik strojni mehanik precizni mehanik črkoslikar knjigovez sedlar umetna obrt avtotapetnik kovinski strojnik vodni instalater čevljar zidarski preddelavec urar slaščičar B. Trgovina: trgovec trgovski pomočnik trgovski potnik C. Industrija delavec Poklic želi fantov: 1 2 3 2 3 2 2 2 2 1 2 1 1 1 2 1 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 19 2 1 : 0 Vojaški, policijski poklici: pilot častnik mornar vojak kapitan stražnik detektiv Razni poklici: železničar kmetovalec »študij« strojevodja poštna služba državna služba uslužbenec elektr. cest. rokodelec svoboden poklic vlakovodja obrtnik ravnatelj kurjač 29 18 21 2 3 2 1 22 13 1 4 2 0 žel. 3 0 0 1 0 1 1 Poklic želi staršev: 7 S 4 i 3 4 4 4 3 4 2 2 2 2 0 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 33 2 0 1 4 13 7 3 0 0 0 3 9 12 1 2 3 0 3 2 1 2 0 0 234 Poklic : gostilničar lovec financar gozdar sluga za poklic NE VE Poklic želi fantov: 1 1 1 0 0 10 Poklic želi staršev: 0 0 0 1 1 60 Iz tabele 1. sledi: 1. da so najpriljubljenejši poklici: Skupaj: 96 poklicev 502 fanta 502 star. 518 deklet in njihovih staršev želi naslednje poklice: Poklic želi staršev: 76 72 11 8 4 1 1 0 1 1 0 o o 121 26 5 5 6 1 71 i. 11. III IV. Učeni poklici: Poklic: Poklic želi uradnica učiteljica profesorica zdravnica lekarnarica tehničarka blagajničarka juristka Umetniški poklici: glasbenica operna pevka igralka filmska igralka balerina . Ročni poklici: A. Obrt šivilja frizerka kuharica pletilja modistka vrtnarica B. Trgovina trgovka C. Industri; delavka Razni poklici: gospodinja kmetica zaščitna sestra redovnica (nuna) pestunja gostilničarka za poklic NE VE deklet: 77 70 19 14 4 1 1 1 1 1 1 1 1 127 42 10 5 2 1 80 a 7 9 4 3 4 1 0 31 Skupaj: 27 poklicev 518 deklet 10 7 t 1 0 1 79 518 staršev Poklicne želje otrok in poklicne želje staršev so glašajo v 562 (65,5 %) primerih; ne soglašajo v 296 (34,5 %) primerih. Neodločenih primerov je 162 (t. j. takih, ko otroci vedo za poklic, ki jim je všeč, starši pa ne vedo, kakšen poklic bi otroku želeli; ali narobe, da starši vedo za poklic, ki bi bil otroku primeren, otrok pa se za poklic še ni odločil; ali da niti starši niti otrok ne navedejo poklica). a) fantom: mehanik uradnik pilot inženir železničar mornar trgovec častnik učitelj profesor kmetovalec duhovnik mizar zdravnik ključavničar pek mesar Teh 17 poklicev (izmed naštetih 96 poklicev je to ca 18%) si želi 351 fantov, kar predstavlja približno 71 % vseh (492) fantov, ki so si v tabeli 1. navedene poklice izbrali. b) njihovim staršem: 71 35 29 27 22 21 19 18 15 15 13 12 12 11 11 10 10 mehanik uradnik trgovec inženir učitelj častnik tehnik »študij« duhovnik ključavničar Omenjenih 62 46 33 24 13 13 12 12 11 10 10 poklicev (izmed naštetih 96 pokli cev je to ca 10%) želi svojim sinovom 236 star šev ali ca 53 % vseh (442) staršev, ki so vedene poklic jim fantom. v tab. 1. na- e izbrali svo- c) dekletom: šivilja trgovka uradnica učiteljica frizerka profesorica zdravnica kuharica 127 80 77 70 ti 19 14 10 8 poklicev (izmed na štetih 27 ženskih poklicev je to 2,96%) si želi 439 deklet, kar predstavlja 90 % vseh (487) deklet, ki so si v tab. 1. navedene poklice izbrale. d) njihovim staršem: šivilja 121 uradnica 76 učiteljica 2 trgovka 71 frizerka 26 profesorica 11 gospodinja 0 Teh 7 poklicev želi svo jim otrokom 387 staršev, kar predstavlja ca 88 % vseh (439) staršev, ki so v tab. 1. navedene poklice izbrali svojim hčeram. 2. Fantom priljubljenejši poklici so nepriljubljeni njihovim staršem: pilotov bi hotelo biti 29 fantov, a le 4 starši so za to; železničarjev 22 fantov 3 starši; mornarjev 21 fantov 7 staršev; mizarjev 12 fantov 5 staršev; pekov 10 fantov 5 staršev in prav toliko me sarjev; ali manj priljubljeni: profesorjev 15 fantov 9 staršev; kmetovalcev 13 fantov 9 staršev; zdravni kov 11 fantov 8 staršev. Prav tako velja obratno, da so staršem priljubljeni poklici manj priljubljeni nji hovim sinovom, n. pr.: 12 staršev bi hotelo, da bi bil njihov sin tehnik, pa je le 5 fantov s tem poklicem zadovoljnih; »študij« želi svojim sinovom 12 staršev, s tem pa se zadovolji le 1 fant; strojni ključavničar 7 staršev in 1 fant ter črkostavec 7 staršev in 1 fant. 3. V tabeli 1. je navedena vrsta poklicev, ki jih na števajo fantje, starši pa ne in narobe. Fantje navajajo n. pr. poklice: sodnik, politik, novinar, kovač, aero- mehanik, kovinski strojnik, vodni instalater, čevljar, 235 zidarski preddelavec, urar, slaščičar, trg. potnik, ka pitan, kurjač, gostilničar, lovec, financar, ki jih starši ne omenjajo in nasprotno naštevajo starši poklice, n. pr.: arhitekt, agronom, »akademska izobrazba«, pi satelj, strojni mehanik, črkoslikar, knjigovez, sedlar, umetna obrt, avtotapetnik, delavec, državni uslužbe nec, rokodelec, »svoboden poklic«, obrtnik, gozdar, sluga, ki so fantom neznani ali ki jih ne zanimajo. 492 fantov navaja tako skupno 78, 442 staršev 75, oboji skupaj pa 96 različnih poklicev. 4. Nekoliko manj razčlenjeni so ti pojavi pri po klicnih željah deklet in njihovih staršev. 487 deklet si je izbralo 26, 439 staršev jim želi 22 in oboji navajajo 27 različnih poklicev; torej 69 poklicev manj kot jih navede približno isto število fantov. Dekletom priljubljenejši poklici in obenem manj priljubljeni staršem so: profesorica 19 deklet 11 star šev; zdravnica 14 deklet 8 staršev; frizerka 42 deklet 26 staršev in kuharica 10 deklet 5 staršev. Staršem priljubljenih poklicev, ki pa bi bili dekletom manj po želji, ni. — Dekleta naštevajo poklice: igralka, ju- ristka, filmska igralka, balerina in pestunja, ki jih starši ne omenjajo in nasprotno omenjajo starši le v 1 primeru poklic (»gostilničarka«), ki ga nobena iz med deklet ne navede. 5. Posebno pozornost zahtevajo anomalni pojavi v odgovorih otrok in staršev: V 5. razredu ene izmed ljubljanskih ljudskih šol je vrsta fantov napisala za svojo poklicno željo poklic mornarja; na drugi šoli spet se je večja skupina od ločila za poklic črkostavca in za pilota, in 4. razred ene izmed mešanih ljudskih šol je razred šivilj ter frizerk (izmed 56 deklet jih hoče biti 18 šivilja in 8 frizerka). Po vrstnem redu odgovorov, ki so bili zbrani po klopeh, je mogoče ugotoviti, da so otroci v teh pri merih svoj bodoči poklic drug od drugega prepisali. Med bolne pojave spadajo odgovori v naslednjem, svojevrstnem smislu, n. pr.: Otrok bi hotel biti mehanik, starši pravijo, da bo duhovnik, ker ga veseli in ga pošiljajo v meščansko šolo; drug dečko bi hotel biti duhovnik, oficir ali pa šofer in spet nekdo duhovnik ali pa čevljar; desetleten otrok bi bil rad učitelj zaradi pokojnine; drug fant spet mehanik, starši pa pravijo, da se bo lotil česar koli, da bi le učno mesto dobil; dekle bi bilo zelo rado kuharica, starši pa poklic odklanjajo, češ da je za kuharico že starejša izučena; hči bi hotela biti frizer ka, starši pa ji želijo advokatski ali medicinski poklic (»da bi imela lepo življenje«) in menijo, da ima po sebno veselje za učiteljico; dekle bi bilo rado operna pevka ali tovarniška delavka in spet drugo filmska igralka ali frizerka, dočim ji žele starši poklic, šivilje z utemeljitvijo, da ima za šiviljo največje veselje. Itd. Iz ugotovitev teh odstavkov sledi: 10 fantov in 31 deklet ne ve, kakšnega poklica naj bi se lotili in to v letih, ko je vsak izmed naših otrok, kot sem že v začetku omenil, prisiljen, odločiti se za smer svojega bodočega poklicnega ndejstvovanja. Prav tako si 139 staršev ni na jasnem, kakšen poklic naj bi želeli svojim otrokom. Podatki kažejo na za drego in nejasnost, ki vladata v vprašanjih poklicne izBire; na komaj razumljivo površnost in preziranje tako važnega vprašanja, na gesto, ki je opazna zlasti pri starših, ki svoje otroke prepušča slučaju, usodi. »Bo že kako! če je šlo včasih, pojde tudi zdaj!« Ta nebrižnost je bila mogoče včasih opravičljiva, včasih, ko so se poglavitni poklici našteli lahko še na prste: mizar, čevljar, mlinar, pek, kovač, kmet, trgovec, du hovnik, učitelj, zdravnik, stavbenik; in vsakdo je pri bližno vedel, kaj se v teh poklicih dela. Danes pa po znamo na svetu čez 40.000 različnih poklicev, gospo darsko življenje je silno zamotano in kdor ni sposo ben v poklicu tekmovati, ne more v njem uspeti. Na pomanjkanje posluha staršev za otroke, na pomanj kanje medsebojnega kontakta v tako važnem vpra šanju kot je poklicna izbira, kaže dejstvo, da poklicne želje otrok z željami staršev ne soglašajo v 296 pri merih, kar predstavlja celih 34,5 %. Temu utegneta biti vzrok nevzgojenost in nestvaren odnos do živ ljenja. — Iste nezdrave klice prikazujejo primeri, ki sem jih navajal v drugem, tretjem in četrtem od stavku, dočim so do kraja presenetljivi pojavi otrok, ki drug od drugega poklice prepisujejo, in primeri anarhičnih poklicnih želja: kako nevzgojeni in kako brez odnosa, brez lastnega mnenja so otroci, ki od so šolca prepišejo poklic kot račun pri šolski nalogi! Zdi se, da je tej skupini otrok bilo stavljeno vprašanje po njenih poklicnih željah prvič, da tem otrokom ni še nikdar nihče govoril o poklicih in o poklicnem živ ljenju. Primer naravnost kriči po tem, da se pri nas že vendar začne s poklicno vzgojo otrok, z vzgojo k po klicnemu izboru. Anarhične reakcije otrok in staršev na stavljeno vprašanje te zaključke potrjujejo in ka žejo še posebej na to, da so v navedenih primerih tudi staršem bila naša vprašanja čisto nova in da so ver jetno prvič v življenju premišljali, kakšnemu poklicu naj bi se njihov otrok posvetil. Razumljivo je, da pri hajajo tako do poplave želja, ki med seboj niso v nikakršni zvezi. Mimo teh, povsem negativnih pojavov, ki so jih pri kazali navedeni podatki, pa sledi še naslednje: Ženski poklici so mnogo manj razčlenjeni od moških. Od tod prevelika obremenitev poklica šivilje, uradnice, trgov ke, učiteljice. Dekletom bo treba utreti pot v nove po klice, število ženskih poklicev se mora povečati z bolj šo organizacijo in intenzivnejšimi prizadevanji na po sameznih delovnih področjih, posebno na socialnem, kjer se dekletom utegnejo odpreti široke mogočosti poklicnega udejstvovanja: varstvo in skrbstvo otrok, nega bolnikov itd. — Najhujši modni poklic v Ljub ljani je za fante mehanik in — kar bo nedvomno presenetilo mladinske ideologe — uradnik; za dekleta pa šivilja, trgovka (v večini primerov je mišljena trg. sotrudnica) in spet — uradnica. Z drugimi besedami: ideal naše mladine je 1000 din mesečnega zaslužka m če le pojde — pokojnina. Suhoparna stvarnost, s katero si je velika večina teh 1020 otrok izbrala poklic, kaže na vso težo razmer, na neusmiljene življenjske pogoje, ki so mladino že pri desetih, trinajstih letih oropali prešernega optimizma, bujne domišljije in za nosa, lastnosti, ki so najnaravnejša pravica otrok v tej starosti in »čara otroških let«, ki so ga bile deležne še generacije iz polpreteklih let. Namesto raziskoval cev Afrike, Robinsonov, stratosfernih letalcev, ska kalcev s padali, ministrov, škofov, cesaric, devic Or leanskih, slavnih plesalk in filmskih igralk, hočejo biti naši otroci mehaniki, šivilje, uradniki in uradnice. 236 Tako si sodobna mladina že pri desetih letih »ne zida več svetlih gradov v oblake«.2 Kakor so na eni strani nevarni bolni, izmaličeni po javi pri poklicni izbiri, tako je poklicna izbira večine otrok nekam težka, stvarna; prvemu je mogoče od- pomoči z načrtno poklicno vzgojo, drugo pa je atribut časa in okolja, v katerem vsi ti otroci žive in jim smi selna vzgoja more pusto vsakdanjost le omiliti s tem, da pogosto kaže na svetle strani, ki jih ima vsak po klic za poštenega in sposobnega človeka. II. Utemeljevanje poklicnih želja. Kako pa otroci svoje poklicne želje utemeljujejo in kako jih utemeljujejo njihovi starši? Na vprašanji: »Zakaj te ta poklic, za katerega si se odločil, veseli?« in »Zakaj želite svojemu otroku ta poklic?«, so otroci in starši odgovarjali v najrazlič nejših oblikah. Odgovore pa je bilo po smislu, po vse bini mogoče zajeti v šest skupin, ki bi jih mogli po imenovati: I. Rodbinski nagibi. II. Pristni nagibi. III. Gospodarski nagibi. IV. Razni nagibi. V. Nesmiselni nagibi in VI. Nemotivirane poklicne želje. I. Rodbinski nagibi pri izbiri poklica: sem prište vam naslednje utemeljitve: a) fantje: ker poklic vrše starši, sorodniki; b) starši: ker je oče v tem poklicu, naj bo tudi sin; ker je poklic že v rodu; ker je prvi otrok v družini; c) dekleta: ker so starši, sorodniki v tem poklicu; Č) starši: da bo koristila družini (naj bo n. pr. šivilja); da bo doma pomagala (naj bo n. pr. kuha rica). V tem smislu je izmed vseh svojo poklicno željo ute meljilo 30 ali 6 % fantov, 15 ali 3 % staršev, 26 ali 5 % deklet in 15 ali 3 % staršev. II. Pristni nagibi pri izbiri poklica bi bile po svojem smislu naslednje utemeljitve: a) fantje: poklic me veseli, me zanima, mi ugaja; všeč mi je delo, ki ga bom v poklicu vršil; b) starši: ker otroka poklic veseli; kar ga veseli, naj dela; za poklic je sposoben, zanj ima smisel; za nima ga delo v poklicu; c) dekleta: poklic me veseli; rada delam, kar poklic zahteva; rada imam otroke (n. pr. učiteljica); veselje imam do učenja; č) starši: ker jo poklic veseli; naj dela, kar jo ve seli; rada opravlja dela, ki jih poklic zahteva. Izmed vseh otrok in staršev je v tem smislu uteme ljilo poklicno izbiro 171 ali 34 % fantov, 236 ali 47 % staršev, 363 ali 70 % deklet in 249 ali 48 % njihovih staršev. 2 Te misli potrjuje tudi naslednje: V II. razredu dekliške meščanske šole so dekleta pisala šolsko nalogo pod na slovom: »Če bi imela zlato pero z Gorjancev« po Trdinovi bajki »Ptica Zlatoper«. Vrsta deklet si s tem zlatim pere som, s katerim je mogoče doseči vse na svetu, ni vedela pomagati, začudena so stala pred pravljično mogočostjo, ki ji njihova domišljija ni mogla slediti. Večina deklet si je želela: zdravja staršem in sebi; da bi čimprej končala šolo in takoj dobila službo; da bi toliko zaslužila, da bi lahko živela; da bi dobila za zimo gorko obleko. Ta okvir so prešla le tri dekleta: prvo si želi avto in hišo, drugo, da bi oživeli vsi, ki so ji umrli, in tretje, da bi ne bilo vojne. Gdč. učiteljici Vidičevi, ki mi je dala na razpolago na loge in jih komentirala, se lepo zahvaljujem za ljubeznivost. III. Gospodarski nagibi pri izbiri poklica: Sem spa dajo naslednji odgovori: a) fantje: dober zaslužek me mika v poklicu; rad bi zaslužil denar; da bi postal bogat; da bom pre skrbljen za bodočnost; da bi se preživljal; zaradi stalne službe; b) starši: poklic ima bodočnost; ne bo brezposeln; da bo živel bolje od mene (očeta, matere); ker bo največ zaslužil; v poklicu se obeta »dobra služba«; zaradi stalne službe; preskrbljen bo za starost; c) dekleta: da bom takoj, veliko zaslužila; da si bom prihranila denar; da bom bogata; da bom imela bodočnost; preskrbljena bom za starost; č) starši: ta poklic želim hčeri, da bo mogla živeti; da bo kmalu zaslužila; zaradi bodočnosti (drž. služba, stalnost, pokojnina); da bo imela dobro plačo; da si bo sama služila kruh; da bo čimprej pri kruhu; da si bo laže služila kruh; ker v poklicu ni brezposelnosti. Takih in podobnih gospodarskih utemeljitev je na vedlo v celoti 90 ali 18 % fantov, 90 ali 18 % staršev, 31 ali 6 % deklet in 78 ali 15 % staršev. IV. Razni nagibi pri izbiri poklica: Semkaj spadajo vsakovrstna utemeljevanja, n. pr.: a) fantje: ker je poklic lahek; ker sem slaboten; da mi ne bo treba dolgo hoditi v šolo; da bom vedno na zraku; ker sem vajen dela; b) starši: ker je delo lahko; ker je slaboten; c) dekleta: da se ne bom trudila (bi bila rada n. pr. uradnica); ker sem bolehna; izučila se bom za doma čo potrebo; č) starši: ker je poklic »življenjsko« potreben; ker nimamo sredstev, da bi jo dali česa drugega učit; ker se ji bo bolje godilo kot delavkam; ker je poklic za dekle primeren; da bo dobra gospodinja; izbrala sem ji poklic, ker mi (materi) ugaja; ker je bolehna; ker se rada uči; ker se težko uči. Na tak in podoben način je utemeljilo svojo po klicno izbiro 40 ali 8 % fantov, 20 ali 4 % staršev, 15 ali 3 % deklet in 67 ali 13 % njihovih staršev. V. Nesmiselni nagibi: Semkaj prištevam vrsto na gibov, ki so jih v odgovorih navajali otroci in starši, ki pa pod običajnimi vidiki po svojem smislu ne mo rejo utemeljevati poklicne izbire. Nekateri fantje ute meljujejo svojo poklicno izbiro n. pr. takole: rad bi bil učitelj, da bi imel mnogo prostosti; učitelj, da bi zaslužil dosti denarja; mehanik, ker bi imel rad mo tor; šofer, ker avto vedno bolj izpodriva vozove; kro jač, ker sem slabega zdravja; 11 leten fant bi bil rad mehanik, da bi prodajal kolesa; dečko v četrtem raz redu ljudske šole želi biti politik, češ, da ima vpogled v mednarodno življenje; 12 leten fant bi hotel postati duhovnik zaradi stalne službe; nekdo bi hotel biti pek, ker rad je kruh in nekdo krznar, ker potrebuje krznar malo orodja. Izmed deklet bi hotelo bki neko dekle: uradnica, ker ima tuberkulozo in je uradniško delo lahko; fri zerka, ker je poklic zabaven; uradnica, ker rada piše; zdravnica, ker ljubi zdravje; zdravnica, ker ji to uga ja; uradnica, da ne bo imela žuljavih rok; uradnica, da bo bogata; trgovska sotrudnica, ker jih je najmanj. V tem smislu utemeljujejo poklicne želje starši ta kole: otrok naj bo: mehanik, ker ima veselje do avia- tike; rokodelec, ker mu bo prišlo prav v državni službi; uradnik, ker ga boli noga; elektromonter, ker je slaboten; mornar, ker je delo lahko; stavbenik, da 237 bo na lahek način veliko zaslužil; železničar, ker se rad vozi; učiteljica, ker je bolehna; trgovka, ker rada telita. Na tak način je opravičilo svojo poklicno željo 75 fantov, 40 njihovih staršev, 52 deklet in 26 njihovih staršev. VI. Nemotivirane poklicne želje: Semkaj spada — od skupnega števila — 96 ali 19 % fantov, 101 ali 20 % njihovih staršev in 31 ali 6 % deklet ter 83 ali 16 % njihovih staršev, ki na stavljena vprašanja po nagibu poklicne izbire niso odgovorili. To je predvsem omenjenih 41 otrok in 139 staršev, ki se tudi za no benega izmed poklicev niso odločili, češ, premlad (a) sem, da bi se že mogel(gla) odločiti za poklic, ali: otrok je še premlad, preotročji i. dr., da bi vedeli, kaj bo iz njega. — Del teh pa navedenega klica ne zago varja in se utemeljitve poklicne izbire vzdržuje. Da bodo najvažnejši podatki omenjenih šestih sku pin nagibov poklicne izbire preglednejši in da bo od govor na vprašanje po medsebojni zvezi poklicnih nagibov razumljivejši, ponavljam omenjenih šest sku pin v naslednji tabeli: Tabela 2. Nagibi pri izbiri poklica Fantje Starši Dekleta StarSi 1. Rodbinski .... 30— 6* 15- 3% 26- 5* 15-3* 2. Pristni 171—34* 236—47* 363-70* 249—48% 3. Gospodarski . . . 90- 18 * 90- 18 * 31- 6 * 78- 15 * 4. Razni 40- 8 * 20- 4 * 15- 3 * 67- 13 * 5. Nesmiselni .... 75— 15 * 40— 8 * 52- 10 * 26— 5 * 6. Nemotivirane želje • 96-19* 101—20* 31- 6* 83- 16* Skupaj . . . 502-100* 502- Tabela nam kaže: 1. da je pri 1020 otrocih ic klica odločal: I. Pristni nagib pri II. Nemotivirana želja pri III. Gospodarski nagib pri IV. Nesmiselni nagib pri V. Razni nagibi pri VI. Rodbinski nagib pri Skupaj 2. Nagibi, ločeni po spolu: Nagibi: I. Pristni II. Nemotivirane poklicne ; III. Gospodarski IV. Nesmiselni V. Razni VI. Rodbinski -100 * 518-100 * 518-100 * i 1020 starših izbiro po- 1019 ali 49,75 % 311 ali 15,25% 289 ali 14,25 % 193 ali 9,50 % 142 ali 7,00 % 86 ali 4,25 % 2040 ali 100,00 % fantje dekleta 171 363 želje 96 31 90 31 75 52 40 15 30 26 Skupaj 502 518 Vrstni red nagibov velja tedaj za fante, za dekleta ne. Drugo največje število pomenjajo pri dekletih »nesmiselni nagibi« in »rodbinski nagibi« stopijo na predzadnje mesto. — Največja razlika med dekleti in fanti je v navajanju pristnih motivov; 192 deklet več kot fantov utemeljuje svojo poklicno željo s pristnim motivom. (To je obenem edin primer, da dekleta po pripadnosti k eni vrsti utemeljevanj, po številu prese gajo fante.) — Na drugi strani pa ne utemelji poklicne izbire 65 fantov več kot deklet, 59 fantov več navaja gospodarske nagibe, 25 več razne nagibe, 23 več jih poklicne želje utemeljuje z nesmiselnimi nagibi in 4 več z rodbinskimi nagibi. 3. Med starši fantov in starši deklet z zgoraj ome njenih vidikov ni omembe vrednih razlik. Na osnovi teh medsebojnih primerjanj moremo ugotoviti, da predstavljajo »pristni nagibi« skoraj 50 % vseh drugih mogočih utemeljitev poklicnega iz bora. Iz tega sledi in so do popolnoma enakih zaključ kov prišli tudi v tujezemstvu, da si polovica otrok svoj poklic izbere prav, druga polovica pa ga zgreši. Vsi drugi poklicni nagibi so namreč napačni; razum ljivo je sicer, da starši žele, da bi bili njihovi otroci čim bolje preskrbljeni in jih zato silijo ali jim sve tujejo poklice, ki imajo, kakor pravimo, »bodočnost«. Toda poklic ima »bodočnost« le za tistega, ki se ga je sposoben temeljito izučiti in se nato pošteno ter uspešno v njem udejstvovati. V toliko so torej gospo darski nagibi pri izbiri poklica zgrešeni. Prav tako je z rodbinskimi nagibi: ta vidik je med mnogimi dru gimi vzroki napačen predvsem zato: starši ali sorod niki svetujejo ali odsvetujejo otroku določen poklic s svojega vidika, iz svojih izkušenj, brez nepristran skega ozira na otrokove sposobnosti in lastnosti. Več ko dovolj je primerov za trditev, da ljudje, ki žive tesno povezani drug z drugim, drug drugega ne znajo in ne morejo nepristransko presojati. Kako se začu dijo n. pr. starši, ko jim zdravnik pove, da ima njihov otrok ploske noge, stisnjene prsi, da je slep za barve, da ima slab vid, razširjeno srce i. dr. Leta in leta so vsak dan živeli z njim, pa tega niso opazili! Prav tako je z otrokovimi duševnimi lastnostmi, ki so še bolj skrite ko telesne in jih je zato še težje opaziti ali celo nepristransko presojati. — O nepravilnosti drugih utemeljevanj poklicnih želja nima smisla podrobneje razpravljati. — Zmožnost in nagnjenje sta edini opra vičili izbranemu poklicu. Na raziskavanju teh dveh faktorjev temelji tudi delovanje sleherne poklicne svetovalnice, ki ji je geslo: pravi človek na pravo mesto. S tem, da je polovica otrok svoj poklic prav ute meljila, pa še ni rečeno, da si je poklic tudi prav izbrala. Če je n. pr. nekdo napisal, da želi postati elektromonter zato, ker ga ta poklic veseli, je to željo sicer prav utemeljil, bo pa lahko v tem poklicu kljub temu razočaran, ker ga mogoče ne pozna in bo po klicno delo terjalo od njega nekaj drugega kot si je predstavljal, ko je izjavil, da ga poklic veseli. Zato ni poklicna svetovalnica potrebna le za tisto polovico otrok, pri katerih že na osnovi njihove poklicne želje sklepamo, da bodo poklic zgrešili, temveč tudi za ono, ki poklicne želje prav utemeljuje. Drugo pomembno dejstvo pa je, da 192 deklet več kot fantov svoj poklic utemeljuje prav, iz česar skle pamo (v skladu z izsledki mladinoslovja), da so de kleta po svojem notranjem občutju mnogo bližja zdravim, naravnim in stvarnim življenjskim zahte vam kot fantje. III. Primerjava poklicnih želja z mogočostjo zaposlitve V Ljubljani je po podatkih od junija 1939., ki jih je Banovinski poklicni svetovalnici in posredovalnici stavila na razpolago Zbornica za TOI, 1889 obrtniških 238 mojstrov, ki imajo skupno 1740 vajencev. 416 vajen cem je končala učna doba leta 1939. in 508 vajencem bo končala leta 1940. Normalne izpremembe v nastajanju, razvoju in od miranju posameznih obrtniških poklicev zavise na eni strani od kulturnih in gospodarskih potreb ko lektiva, na drugi pa od sposobnosti ljudi, ustvarjati zmeraj nove in zmeraj take izdelke, ki v kolektivu vzbujajo interes, povpraševanje, občutje nujnosti. Ta proces pa je — vsaj pri nas — zaenkrat še zmeraj počasen in potrebna so desetletja, da so znaki raz vojnih izprememb opazni, znatni. Tako je mogoče trditi, da so ljubljanski obrtniki sprejeli leta 1939. okoli 416 novih vajencev in jih bodo leta 1940. vzeli v uk približno 508. Potreba po vajencih — letno od 400 do 500 — pred stavlja tedaj verjetno konstanto, veljavno tudi za bo doča leta — če slovensko gospodarsko življenje ne bo deležno posebnih izprememb ali če ne bo utrpelo pomembnejših pretresov. Tabela 3. prikazuje maksimalno in minimalno šte vilo vajencev, ki jih bodo mojstri posameznih obrti predvidoma letno sprejeli v uk. Tabela 3. Obrt Število mojstrov: 12 9 12 3 1 2 Lončarji, pečarji, keramiki Steklarji, steklobrusci Kovači in podkovači Puškarji Nožarji Pilarji Ključavničarji, str. ključavničarji 41 Izd. proizvodov iz pletene žice 1 Kleparji Kotlarji Livarji Pasarji Kovinski stiskarji Zlatarji Graverji, pečatarji Galvanizerji Mehaniki Elektromehaniki Precizni mehaniki Optiki Ur ar j i Izd. glasbenih instrumentov Košarji Kolarji Sodarji Mizarji, parketarji, lesni stru- garji, mod. mizarji Kiparji Usnjarji Sedlarji, izd. tov. sedel; torbarji; vozni ličarji in vozni tapetniki Knjigovezi Ščetarji Vrvarji Pozamentniki Tapetniki in dekoraterji Izd. prešitih odej 54 3 3 8 4 10 4 2 40 1 13 6 21 9 1 11 3 113 3 1 29 21 4 2 2 26 2 Sprejmejo letno vajencev od- do: 1—5 1—2 1—3 0—1 0—1 0—2 26—33 0 5—23 0—3 0—1 0—2 0—4 0—1 0—2 4—24 0—1 2—3 0 1—3 0—1 0 2—5 0—1 4—39 0—1 0 1—15 1—8 0—1 0—2 0 2—7 0 Obrt: Število mojstrov: Pozlačevalci pohištva, okvirarji 4 Tkalci 3 Pletilci 47 Krojači 162 Krojačice in šivilje 13 Izd. perila 17 Čevljarji 191 Rokavičarji 1 Izd. steznikov in pasov 2 Ortopedi in bandažisti 3 Dežnikarji 3 Klobučarji Krznarji 13 Modistinje 44 Izd. umetnih cvetlic 2 Brivci, frizerji, kozmetiki 259 Izd. lepotil in vonjav 3 Mlinarji # 1 Peki 69 Slaščičarji, medičarji, svečarji 30 Mesarji, klobasičarji, črevarji 126 Milarji 1 Cementarji 12 Krovci Sob. slikarji, pleskarji, črkoslik. 68 Štukaterji 3 Tiskarji, litografi, klišarji 17 Fotografi 36 Instalaterji vodn. in plin. naprav 36 Instalaterji kurjave 9 Elektroinštalaterji 26 Stavbeniki 44 Zidarji, vodnjakarji 18 Tesarji 10 Kamnoseki 5 Dimnikarji 20 Vrtnarji 17 Sprejmejo letno vajencev od- do: 0—2 0—1 8—23 43—54 44—71 2—4 3—14 0 0 1—2 0 0—1 4—7 16—21 0—1 51—83 0 0 11—19 3—8 10—26 0 0—4 0 15—29 0—2 2—17 2—3 1—11 1—5 5—11 15—20 1—4 3—10 1—4 1—4 2—10 Nastane vprašanje, če bodo ta, čez dve, tri leta prosta vajeniška mesta krita s ponudbami, to je tedaj, ko bo del naših 1020 otrok stopal iz šol v razne obrt niške poklice. Na to vprašanje nam odgovarja projekcija tabele 1. na tabelo 3., vendar je takoj v začetku potrebna ma lenkostna korektura: 1020 otrok predstavlja približno dve tretjini vseh tistih otrok, ki so bili leta 1939. v vseh četrtih razredih ljubljanskih ljudskih šol. Po indukciji pa moremo trditi, da bi tudi preostala tre tjina otrok na stavljena vprašanja odgovarjala v smislu in duhu znanih dveh tretjin. Iz tega sledi, da bo čez tri, štiri leta na razpolago ljubljanskim obrtnikom — če upoštevamo le otroške poklicne želje — približno 570 vajencev in vajenk (290 vajencev in 280 vajenk). število obeta, da bodo ponudbe vajenskih mest krite s povpraševanjem, da se je že danes za razne obrtniške poklice odločilo za dostno število fantov in mogoče za malenkost preve liko število deklet. To je prvi, grobi zaključek projekcije obeh tabel. Ob podrobnejši primerjavi obrtniških poklicev, ki v Ljubljani obstajajo in ki letno potrebujejo vajencev ter vajenk, in obrtniških poklicev,, ki so si jih 10 do 13 letni otroci izbrali, pa opazimo, da je posameznih 239 obrtnih skupin znatno več kot jih omenjajo otroci. Tako nihče izmed otrok noče biti n. pr. steklar, pu- škar, nožar, pilar, kotlar, livar, pasar (1—4 vajence letno!), kovinski stiskar, zlatar (do 4 vajence letno!), graver, galvanizer, kolar (2—5 vajencev letno!), so- dar, ščetar, vrvar, pozlačevalec pohištva, okvirar, ple- tilec, izdelovalec perila, klobučar, izdelovalec umetnih cvetic, cementar (0—4 vajence letno!), štukater, fo tograf, instalater kurjave (1—5 vajencev!), tesar (3 do 10 vajencev!) in kamnosek (do 4 vajence letno!). Nekaj izmed teh poklicev je resnično takih, ki že počasi prehajajo ob svojo veljavo, ki odmirajo, ker so njihove izdelke prevzele v izdelavo tovarne in stro ji. Večina pa je živih, še potrebnih poklicev, ki va jencev potrebujejo in jih vsako leto tudi dobijo. Od kod pa bodo te obrti dobile vajenski naraščaj čez tri, štiri leta, če verjamemo poklicnim željam otrok, navedenim v tabeli 1.? Za primer naj omenim dva poklica, po katerih je povpraševanje največje: mehanikov je 71, po induk ciji za 1500 otrok 107, predvidoma pa jih bo potrebnih največ 24; ostanek 83; in šivilj 127, po indukciji za 1500 otrok 190, potrebnih pa bo največ 71; osta nek 119. Iz tega nujno sledi odgovor: Učni naraščaj za po klice, ki jih otroci ne omenjajo, se bo po potrebi jemal iz ostankov naraščaja, ki zaradi prevelikega povpra ševanja po učnih mestih v zaželjene poklice ne bodo mogli. Tako bodo mehaniki postajali: pasarji, kolarji, tesarji, kamnoseki i. dr., šivilje pa frizerke, foto- grafke, izdelovalke umetnih cvetic i. dr. To se pravi, da bodo pod pritiskom razmer otroci postavljeni pred dejstvo, da se bodo morali lotiti poklica, na katerega prej še nikoli niso mislili, ki ga po takem sploh ne poznajo. Otrok bo prišel v poklic, ki mu je tuj, ki ga zato ne zanima in mu torej od vsega početka manjka osnovnega pogoja za uspeh v poklicu. Zato bi bila naloga vseh, ki imajo opravka z mladino, da v teku razvoja ustvarijo v otrocih pripravljenost, da jih pozanimajo, informirajo o vrsti poklicev, na ka tere mladina sama ne misli, ki pa poklicni naraščaj potrebuje. IV. Poklicna miselnost okolja Iz vseh navedenih dejstev pa smo spoznali tudi že poklicno miselnost našega okolja, ki jo moremo iz raziti na kratko: Poklicne želje in utemeljitve otrok ter njihovih staršev so v skladu z duhom časa utesnjene, resne, stvarne, dejal bi, boječe. Težnja, hoditi po uglajenih, solidnih poteh, čim manj tvegati, pa vsaj za silo ži veti, je več ko opazna. Bolni primeri, ki izpadajo iz večinskega okvira, pričajo o nevzgojenosti in ne stvarnem odnosu do vsakdanjega življenja, do nje govih zahtev in potreb. — Te oznake, ta dejstva so razumljiva, ne obetajo pa razmaha, napredka, bodoč nosti, kar je za milijonski narod negativna postavka, poklicnemu življenju je statika tuja: je napredek, razvoj ali nazadovanje, propadanje; krivuljast, sun kovit razvoj konjunktur in kriz zadnjih Tet je poklic nemu življenju skrajno škodljiv, želimo si solidne, naravne rasti in menimo, da gre v našem primeru za rast v globino, bolj za kakovost izdelkov (s čimer je teža položena prav na obrt), kot pa za kolikost. Milijonski narod more uspešno tekmovati z drugimi narodi z dleti, žagami in pilami, težko kdaj s teko čimi trakovi. Zveza staršev z otroki, medsebojen kontakt v vpra šanjih poklicne izbire sicer obstaja, pa pogosto na napačnih podstavah in je pomanjkljiv ter površen; v mnogih primerih pa o takem kontaktu sploh ne moremo govoriti: starši in otroci hodijo drug mimo drugega brez razumevanja za enega izmed najvažnej ših vprašanj slehernega človeka. Ponudbe vajenskih mest bodo predvidoma krite s povpraševanji. Razlika v poedinih primerih — več povpraševanj kot ponudb in narobe — je negativen pojav. Vzrok mu je pomanjkanje poklicne vzgoje, sistematične priprave otrok na poklicno življenje, predvsem pa preohlapno, premalo povezano, netrdno in nenačrtno gospodarsko življenje. — Posebno po zornost zahteva vprašanje ženskih poklicev, ki so po naših dognanjih še zelo nerazčlenjeni, nerazviti, v začetni razvojni fazi. Treba je ustvarjati nove ženske poklice in tudi dekletom dajati vso mogočost razvoja in polnega izživljanja sil na posameznih področjih. S tem ni rečeno, da naj zasedajo dekleta moške po klice. Pač pa to, da jih je treba navajati v razmeroma nerazvite in po delavkah premalo zasedene poklice, ki se ženski duševni in telesni konstituciji najbolj prilegajo. Če izvzamemo iz poklicne miselnosti našega okolja nekakšno kolektivno bolezen, ki obstaja v utesnjenih odnosih do poklicnega življenja, se vsi negativni pri meri poklicnih želja, njihovih utemeljevanj, medse bojnih odnosov otrok in staršev strnejo v eno: po manjkanje poklicne vzgoje. Potrebna je načrtna poklicna vzgoja, ki naj bi ob stajala v stalnem pripravljanju otrok na poklicno življenje; otroke je treba poučevati o tem, kakšne poklice imamo, kaj se v poedinih poklicih dela, kakšne so dobre in kakšne slabe strani poklicnega udejstvo- vanja, kakšne telesne in kakšne duševne sposobnosti terjajo poedini poklici i. dr. — Če otrok na koncu leta ve, koliko milimetrov ima kilometer, naj bi vendar vedel še to, kje in kako bo preživljal več ko polovico svojega zavestnega življenja in kaj je potrebno, da mu to življenje ne bo pretežko, da bo vsaj do mogočih meja srečen ter zadovoljen v svojem poklicu. Poklicna vzgoja je nujna. To je osnovna zahteva ekonomije narodnih sil in to je podlaga načrtnemu gospodarstvu s človeškimi duševnimi in telesnimi silami. 240