SLOVENSKI CIST Uredništvo i Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračalo Izhaja vsak ponedeljek: zjuiral_ i Posamezna šl. i Din, mesečna, Ce se sprelema tisi v upravi, naroč-nlna 4 Din, na dom in po noSll dostavljen Ust 3 Din. Celoletna naroč-1 nlna 3O Din, polletna 23 D n, četrtletna 13 Din. lnserall po dogovoru I Uprava: Kopitarjeva ulica šl. 6/JJ Poštni ček. račun, C/ubl/ana I5J7« Tele/on štev. 2349 I Panevropa?- - JVe, „Mitteleuropa A m M w A m — ... a Nepopisno ogorčenje v Parizu radi avstro-nemšhe pogodbe - Briandu očiUi»jo sentimentalnost in politično kratkovidnost — Listi napovedujejo „Hamburg-Atene' 2V ? ZO Pariz, 22. marca. s. Novica o sklepu carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo, ki je bila tukaj razglašena sinoči v večernih urah, je udarila med javno mnenje kakor bomba. V razdobju zadnjih 10 let se spominjam na en sličen slučaj, ki je vzbudil velikansko senzacijo, to je bilo 1921, ko sta Nemčija in sovjetska Rusija v Rapallu nenadoma čez noč podpisali prijateljsko pogodbo. Javno mnenje v Franciji je še jubiliralo vsled posrečenega sporazuma z Italijo in ni imelo niti časa, zasledovati dogodke, ki so se pripravljali v Srednji Evropi. Sicer pa uživajo avstrijski politiki vsled miline in vedrosti svojega značaja toliko simpatij v vseh diplomatskih in družabnih krogih francoske prestolice, iu sicer že od nekdaj, da nikomur niti na um ni prišlo, da bi »ce chermant Schober« (ta dražestni Schober) in njegovi ravnotako dražestni Avstrijci sploh mogli igrati kakšno zahrbtno vlogo, ki bi vrhu tega bila še naperjena proti francoskim interesom. V povojni dobi je bilo že mnogo politikov, ki so šli obiskat Dunaj. Ko so se vračali, niso nikdar govorili o politiki, ampak eden je hvalil avstrijsko muzikalnost, drugi prijetnost dunajskih kavarn, tretji se je divil avstrijskim goram. Celo Starhemberg ni mogel uničiti tega čara in francoska javnost je v njem le pre-raJa videla rafiniranega aristokrata, ki zna z isto virtuoznostjo sukati revolucijonarni meč, kakor zna dvorjaniti lepim damam. Na zunanjem ministrstvu je sinoči vladalo veliko presenečenje in izjave višjih uradnikov, katere so časnikarji oblegali za načelno ■tališče francoske vlade, so bile zelo rezervirane. Na glavnem tajništvu so se vršila posvetovanja še dolgo v noč in generalni tajnik Berthelot sploh ni zapustil zunanjega ministrstva. Tudi v hodnikih parlamenta je vladala precejšnja razburjenost. Nekatere skupine desničarskih poslancev so vehementno debatirale in padle so zelo ostre besede na naslov Bri-anda in njegovih privržencev, ki v gloriji svoje panevropske utopije pusti, da Nemci mirno gradijo svojo bodočnost v Evropi. Francoz je velik idealist in potrebuje takih udarcev, kot je bil tale, da se zdrami k realnosti. Briand kliče in vabi v Pariz zastopnike Evrope, kjer si izmenjavajo vtise o položaju svojega kontinenta, sprejemajo resolucije o bratstvu in o evropski solidarnosti, medtem ko Nemci pak-tirajo s sovjeti in po svoje organizirajo Evropo, v kateri bodo oni vodili. Jeza se je oprijela tudi tiska in današnji časopisi vsi brez izjeme posvečajo dolge kolone »novemu položaju, ki je nastal čez noč v Evropi«. »Le Tempst v svečanem tonu svari Nemce pred novimi avanturami in apostrofira Avstrijo, katero je rešil francoski denar gospodarskega poloma, da ravna nelojalno in neodkrito. »Echo de Pariš« piše, da je avstro-nemška zveza le logičen sklep desetletne politike Nemčije, katero Francija pod Briandom tolerira in celo podpira. Listu bi se zdelo čudno, če bi bili Avstrijci in Nemci tako naivni in bi še čakali, ko pa vidijo, da vsled francoske popustljivosti nikjer več v Evropi ni resnega odpora proti vsakokaterim avanturam. >Petit Parisien«, glasilo Loucheurja, pa zvoni naravnost alarm, ko piše. da so se v Evropi pokazale konture nove politične grupacije, ki je zrastla v senci panevropskih fantazij. Pred in med vojno so Vsenemci iznašli neko »Mittel-europo«, ki bi naj segala od Berlina mimo Carigrada do Bagdada, danes. 10 let po nemškem porazu, je razvidno, piše list, da vstaja ista »Mitteleuropa«, ki naj sega od Hamburga do Aten. Obiski grofa Bethlena na Dunaju in v Berlinu ter potovanje Venizetosa po Evropi, dostavlja iist, zadobiva nov pomen in novo razlago.« »Le Matin« poživlja vlado, naj takoj poizve, kakšne načrte zasledujeta obe državi, ker sicer nima smisla nadaljevati zborovanj, kjer se slišijo samo slavospevi Panevropejcev, medtem ko gre svetovna politika svojo pot. Zelo značilno za položaj je tudi, da se je mudil danes češkoslovaški poslanik v Parizu zelo dolgo na zunanjem ministrstvu in da pri odhodu ni maral dati nobene izjave. Položaj je napet, ozračje polno elektrike. Zopet je Nemčija s svojo netaktnostjo in nepreračunlji-vostjo dvignila Evropo proti sebi. In to v tre- nutku, ko se pogaja s sovjeti, kako bi jim mogla pomagati, da stro evropsko civilizacijo. Berlin, 22. marca. s. V političnih krogih vlada začudenje vsled neprijetnega vtisa, ki ga je napravila avstro-nemška carinska pogodba na inozemstvo. Nemški politiki ne morejo razumeti, zakaj se inozemstvo razburja vsled dogodka, ki je mir v Evropi okrepil. Moskva, 22. marca. s. »Izvestja« posvečajo dolg uvodnik avstro-nemški carinski pogodbi ter častitajo nemški diplomaciji, da je znala zavrniti poskus kapitalizma, ki bi rad pod krinko miroljubnosti in panevropskega bratstva uspaval proletarijat. Sovjetska Rusija ima sijajne zveze z Nemčijo. Čimbolj se bo uveljavil v srednji Evropi gospodarski vpliv Nemčije, tembolj se bo približeval trenutek, ko bo sovjetski proletarijat mogel koristno sodelovati pri reorganizaciji Evrope, ki se bo vršila pa po drugem receptu, kakor si ga je izmislil zapadni kapitalizem. Budimpešta, 22. marca. A A. MTI poroča: Avstrijski poslanik je včeraj obiskal namestnika madjarskega zunanjega ministra grofa Aleksandra Khuen-Hedervaryja in mu v imenu avstrijske vlade sporočit, da sta se avstrijska in nemška vlada pogodili o tem, da se začenjata pogajati v svrho dosege enotne carinske in trgovinske politike. Odnošaji obeh prizadetih držav so taki, da ohranita svoje obveze, ki sta jih prevzeli do drugih držav. Obe državi sta voljni skleniti carinske in druge podobne pogodbe s katerokoli tretjo državo. Dotlej pa sta Avstrija in Nemčija sklenili snmo pogodbo o carinski uniji, torej regionalno pogodbo v smislu panevropske ideje. „Drang nach Osten u Pariz, 22. marca. kk. Nemški poslanik von H&dist je iinel včeraj zopet daljši razgovor 7, Briandom. Verjetno je, pišejo lisati, da je šlo pri tem za novo nernško-avstrijsko trgovinsko pogodbo. Nemčija je s to novo pogodbo zopet začela svo; stari Drang nach Osten. Nemčija hoče postati predmestje in glavni posredovalec med zapadno Evropo in Balkanom. V ostalem pa je Briand včeraj sprejel pri sebi in se dalje čaea razgovarjal s predsednikom panevropske komisije. Dunaj, 22.marca. kk. Danes dopoldne so drug za drugim prišli v avstrijsko zunanje ministrstvo na BalJhauspIatzu francoski, italijanski in češkoslovaški poslanik, da se informirajo o gospodarskem dogovoru t Nemčijo. Češkoslovaški poslanik Vav-refka je bil precej vznemirjen in je protestiral proti carinski uniji, češ, da je v protislovju z mi- rovnimi pogodbami. Francoski in italijanski poslanik pn sta prišla samo po intormarije. Z avstrijske strani se poudarja, da beseda carinska unija ni obsežena t besedilu pogodbe in so najbrfe v Praci smatrali tesno gospodarsko ztojio nboh držav ?a carinsko unijo ali pa to sklepali iz splošnih smernic pogodbe. Nevoljo češkoslovaškega poslanika je tolmačiti na ta način. Ha ga je pogodba našla nepripravljenega in na ga je prrscnefila. Avstrijska in nemška vlada sta si bili na jasnem, da bo njuna pogodba zadela na odpor. Hoteli pa sta nastopiti z gotovim dejstvom, ker tega ne bi bilo mogoče doseči na mednarodnem potu, kakor je ravnokar pokalni neuspeh trgovinske konvencijo v Zcncri. Kdor hoče v foretlnji Evropi ali sploh v Evropi od-praviti carinski nezmisel, mora sledili vabilu Nemčije in Avstrije, da se udeleži te pogodbe. „Mir zagotovljen do 1936 a Mussoiini o miroljubnosti Italije in o vrednosti moralnih in duševnih sil Dunaj, 22. marca. d. Benito Mussoiini objavlja v današnji »Neue Freie Pressc« obširen članek o pomorskem sporazumu in njegovem vplivu na italijansko zunanjo politiko. Uvodoma si prizadeva italijanski ministrski predsednik oceniti sporazum s stališča miru ter misli, da je upravičen trditi, da je Italija ponovno pokazala svojo miroljubnost napram zunanjemu svetu. »Evropa se je zvijala, piše šef fašizma, v celi vrsti nesponazumljenj, ki so ustvarila položaj zelo podoben onemu v usode-polnem poletju 1914. Polagoma se je uveljav-Iju.lo prepričanje, da ni druge rešitve, kakor seči po topovih, bajonetih, podmornicah in letalih. (Te besede so vzete iz besednjaka, uporabljenega za govore v Livorno, Firenza in Palasso Venetia — op. ur.) Jaz sem neštetokrat opozoril na to ne-nrnost, akoravno po svoji naravi niseun preveč odvisen od vročekrvnih (sic!) iluzij ter s.ni ravno pred enim mcseccm izrazil svoje dvome o praktičnosti mirovnih prizadevanj, "ko vsi narodi nosijo v ustih samo besedo Ijuhftzen, zraven se pa do zob oborožujejo. Jaz lic ljubim filozofiranja v politiki. Drugi, ki to marajo, žanjejo sicer dosti votlega navdušenja, toda nikdar konkretnih ustpchov. Ravno zato p.i smatram za dobro znamenje, da se mi po-11 v>r;;ki sporazum dopade. V glasbi bi rekli, da je ta sporflizuim mol akord. Kadarkoli je govor o velikih načelih v vprašanjih oboroževanja, tak r it se vsi nanodi napenjajo v svojem ponosu. Vsi govorijo o časti, ki jo bo treba braniti, in tradicijah, ki jih bo treiba ščititi. Zato *c mi zdi zelo lepo in hvalevredno, da so ramo veliki narodi napravili začetek in sprejeli velike žrtve. Rimski sporazum nc pozna ne premaganih in ne zmagovalcev, on odpira vrata ' u popolno bodočnost. Mir je zagotovljen vsaj do lota 1936. Svetovna rw?x)roffltv«wa famtama 1932 bo Mir še za naprej garantirala. Odslej se Francozi in Italijani gledajo drug drugega z novimi očmi. Državniki so takoj začeli razmišljati o tem, kako bi denar, ki si ga bodo z razorožitvijo prihraniti, mogli koristno naložiti, Italija si bo do 1936 lahko prihranila 4 milijarde in pol lir. Francija bo lahko svoje prihranke dala drugam (sic!). Fašistična vlada bi bila zelo srečna, če bi ta vsota bila še desetkrat večja. Rim-sk* sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi. Italija sploh nima nikaikih noprijntelj-s>kih čuvstev napram nikomur, ona bi rada z vsemi živela v bratski ljubezni in si bratsko z vsemi delila blagoslove te naše zemlje. Jaz sem prepričan, dn gospodarska vprašanja niso odločilna v zgodovini in v življenju narodov. Tako trdijo rnaterijalisti. jaz jia verujem v moč moralnih in duševnih sil.« Ameriški novi Zeppelin v nevarnosti Acron (Ohio), 22. marca. s. Pri gradbi novega ameriškega mornariškega zrakoplova zaposleni monter Pavel Kassay je bil zaradi sabotaže aretiran. Baje je že priznal, da je iz ogrodja odstranil svornik, da bi tako oslabil konstrukcijo. Kassay, ki jerojen Madjar, se je svoj čas udeležil komunistične revolucije na Madjarskem. Acron, 22. marca. s. Radi sabotaže na ameriškem ogromnem mornariškem zrakoplovu aretirani Madjar Pavel Kassay jepriznal, da j. hotel preprečiti polet Zeppelina. Svojim tovarišem je baje izjavil, da bo skrbel za to, da se zrakloplov ne bo nikdar dvignil in da «e bo ▼ ta namea vtihotapil v poveljniško gondolo. Kas>ay j. dalj. priznal, da i. komunist in Ja le bil a« Madjartktm po padcu sovjetske diktatur« zaradi nt» z rvro-i\KiotM \VanIiington. 22. marca. s. Z ozirem na viseča finančna pogajanja med Italijo in Francijo je značilno, da je Italija koncem preteklega leta zahtevala od Nemčije, naj ji v polnem znesku izplača nemške obveznosti iz Voungovega načrta. To se je zgodilo, ko je Italija zaman poskušala na.iprej v Newyorku. nato ]>a v Londonu in Parizu dobiti kredite, da ti mogla plačati v letu lfSl zrpadla plačila. Ta zahteva Italije je bila upravičena, zakaj Voungov načrt določa, da ima vsak posamezni upnik pravico neodvisno od ostalih upnikov v Yourgovein načrtu zahtevati izročitev njemu pripadajočih nemških reparacijski h obveznosti. To je bilo sporočeno mednarodni reparacijski banki. Čeprav ima v takih slučajih reparacijski upnik um« pravico razpisati na podlagi nemških zadolž-nic državno pesejilo na notranjem trgu, je bil vendar nastop Italije za Francijo in druge reparacijske upnike zelo nevaren. Pomenjnl je vsekakor nevarnost močnega pritiska na mednarodni kurz že kro-ž(*črih nemških reparacijskih bonov. Italijanski d-e-tež,na nemških reparacijah znrša 150 milijonov do-arjev. Zdi se, da je spričo italijanske grožnje ozala "utovo ' . rupemnje-/.družen ii dr-grof Volpi, Francija pri zadnjih pogajanjih uslužnost. Kar se tiče dovolitve kreditov no, da je Italija že pri pogajanjih žavah, ki jih je vodil preteklo , namignila, da bi morala poseči jv> sedaj vporablje-nom sredstvu, če nc bi ncSla prtrebmga razumevanja za svoj težaven pclvžaj. Kljub temu pa so se tako v Ntwyorku kakor v Londonu razbila pogajanja na višini od bank zahtevane obrestne mere. Prezgodaj bi bilo trditi, da bi bila v bodočn<6tl izključena možnost, da bi se samostojna mobilizacija italijanskega reparaeijskega deleža vnovič pojavila. To tembolj, ker je tudi vsak drugi reparacijski upnik upravičen do takega postopanja — z dr.tekosržnimi poskdicnmi za urejeni razvoj Voungovega načrta. Itim, 22. marca. s. Italijanski državni prin anj-kljaj, ki je koncem januarja znašal 1011 milijonov tir, je narastel na 1247 milijonov lir. Tudi notranji viseči dolg jc narast>'l 7,a 10 miljonov lir. Ta znaša po današnji objavi državnega zaklada 89 milijard 543 milijonov lir. izvoljeni dr. Jankovič za predsednika, dr. Rajšp za podpredsednika, dr. Kristan za tajnika, dr. Ma-I rin za blagajnika in dr. černič za knjižničarja. Obletniea umora Tonija Šlegla Zagreb, 22. marca. ž. Ob priliki obletnice umora Tonija Slerfla so se danes zbrali na Miro-goju vsi člani »Jugoštampe« in zastopnik splošnega oddelka hanske uprave Peter Zrelec ter hanski svetnik Dušan Ribar. Navzoči so bili razen tega mnogoštevilni zastopnik' raznih podiitij, ki so v zvezi z »Jugoštampo«. Grob je bil ves v cvetju. Pevski zbor »Jugoš*ampe« je zapel uvodoma ža'ostinko, nakar je direktor »Novosti« Ju-triša imel komemorativni govor, v katerem je popisal pomen umorjenega Tonija Šlegla in njegovega dela. Nato so pevci zapeli ponovno žalostinko in so prisotni izrazili sožaije bratu umorj?/ega Tonija Šlefda Josipu Šleglu in njegovi gospej. Prof. Pergaineni o Dubrovniku. Bruselj, 22. marca. AA. Prof. Pergameni je imel včeraj svoje predzadnje predavanje v ciklusu svojih predavanj o Jugoslaviji. Njegovo snočnje predavanje je bilo v glavnem posvečeno Dubrovniku. Predavatelj je orisal zgodovino tega mesta, ki je bilo majhna svobodna država vse do Napoleona in ognjišče jugoslovanske kulture. Posebno je poudarjal trajni in čisti jugoslovanski značaj tega mesta. Vzporedno s tem je predavatelj orisal zgodovino srbskih vladarjev v 14. stoletju in posebni pomen tedanje Srbije v verskem in pravoslavnem pog^c lu. Izčrpno je prikazal zadužbine srbskih kraljev kot dokaz velike in starodavne kulture. Predavanje so spremljale projekcije. Po Jugoslaviji Filmski lov in razbojniki. Sremska Mitroviea, 22. mairca. — Včeraj je imelo prebivalstvo Milro-vice priliko gledati pravcati filmski lov za roparji, ki so se zbrali na sejmu. Med njimi sla bila tudi zloglasna Petrovič in G0 letni llič, ki sta se takoj podala na lov za denarjem. Ker pa jima na sejmu to ni uspelo, sta šla v mesto in po zakotnih ulicah prežala na svoje žrtve. V neki uličici sta navalila na kmeta Plavšega, ga podrla na tla, mu zamašila usta in mu v7.ola listnico. Ko se je kmet oprostil robca, ki sta mu ga zatlačila v usta, sta bila roparja že daleč. Takoj ju je pričela zasledovati policija, toda medtem, ko ju je zasledovala, sta roparja napadla že dirugo žrtev v esebi kmeta Gajiča. Eden izmed rojiarjev ga je podrl na tla, drugi pa mu je medtem vzel listnico z 9000 Din. Nato sta se spustila v divji beg. Starega Iliča je policija hitro ujela, dočim jo je Petrovič ubral proti njivam, zn njim pa štirje redarji. Naposled je naletel na žično ograjo, ki je ni mogel preskočiti, in tako je padel v roke policiji. Ko so ga redarji prijeli, je dejal: »Nisem kriv, bil sem v krizi.« Tragedija obupanih staršev. Iz Subotice poročajo: V vasi Padeju, nedaleč od Sente, se je te dni odigrala v hiši uglednega kmeta Spasoja Rajkova pretresljiva tragedija. Rajkovu je pred kratkim umrl sin ediinec. Njegova smirt je lako žalostno vplivala na ob aroditelja, da sta sklenila izvršiti samo-umor. Neke noči sta se zaprla v sobo in mož je najprej z revolverjem trikrat ustrelil na ženo in je nato z dvema streloma usmrtil še sebe. Oba sta bila na mestu mrtva. Zapustila sta pismo, v katerem pravita, da nista mogla preživeti smrti evojeg« 6ina-edinca. Sava vpada. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je Sava ves čas vpadala. V Kači na Hrvatskem je vpadla tekom včerajšnjega dne za 10 cm, pa tudi iz drugih krajev poročajo o vpadanju. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da jo že skoraj verjetno, dn je nevarnost poplave za to pomlad minila. Dve žrtvi poplave in lova. Iz BrČka na Savi poročajo o nesreči, ki je doletela tri kmete iz vasi Lonč&ra pri prepovedanem lovu na zajce. Kmetje Brifič, Perkič in Vujič so se podali v predel, ki je bil popolnoma poplavljen, tako da je le kak višji grmič moki iz vode. Ubogi zajci, kar jih ni poginilo v valovih, so se zbrali ob takih grmičih in se na ta način skušali rešili pred vodo. Kmetje so se peljali v čolnu od grma do grma in kar z motiko pobijali uboge živali, ki seveda niso mogle ubežati. Ko eo se vračali z lova, je njihov čoln zadel ob neko klado, se prevrnil in vsi trije so podli v vodo. Perkič in Bričič sta takoj utonila, Vujiču pa se je posrečilo, da se je v obupni borbi z valovi oklenil neke vrbe, na kateri je visel celi dve uri, preden je prišla pomoč. Ekspresni vlak iziiflt Nemška nelojalnost Kemči'a noče ratificirali Irgoi/nske pogodbe z Potjsho — Zanimivi vidiki poljskega d sla I/inilon, 22. marca. kk. Pri postaji Leighton Kuzzard v grofiji Bedford je danes popoldne skočil i tira ekspresni vlak iz Glasgovva. Lokomotiva vlnka je pri kretnicah skočila s tira in se prevrnila, tako da so se štirje vagoni zarili drug v drugega in poškodovali. Več nadaljnjih vagonov je tudi sko-lilo s tira, vendar se niso prevrnili. Takoj je prihitela pomoč s postaje Leighton Buzzard. Skušali po rešiti izpod lokomotive strojevodjo in kurjača. Vendar niso mogli priti blizu zaradi gostega dima Berlin, 22. marca. s. Oficiozna »Deutsche di-plomatisch-politische Korrespondenz« objavlja danes nad vse presenetljiv članek, v katerem hoče do-.. , , , kazati, da s tem, da je Poljska že ratificirala trgo-in pare. Strojevodja m kurjač sta najbrže mrtva. I po„ocibo, sklenjeno med obema državama, Dosedaj se je ugotovilo, da so mrtve najmanj tri ' ■- - • ■ -«•»—n—-» —: osebe, domneva pa se. da je že več mrtvih pod razbitimi vagoni. Rešili so dosedaj nekatere hudo ranjene potnike, med njimi neko Žensko s hčerjo, | ki praznuje danes rojstni dan. Na tej progi je vozil vlak s hitrostjo 75 milj na uro. Če bi se bila nesreča zgodila par sekund pozneje, bi lokomotiva okspresnega vlaka popolnoma razbila peron postaje Leighton Buzzard. Jaek Razparač pojasnjen Tragedra umobolnega zdravnika Pariz, 22. marca j. »Malin« poroča iz Londona: Tajinstvena skrivnost, ki je 43 let ležala nad osebo Jacka Razparača, čigar zločini so svoječasno zbudili razburjenje po vsem svetu, se zdi, da je pojasnjena. Do sedaj neznan zločinec je v fesu od 3. aprila do 9. novembra 1888 umoril v Whiteclia-pelu sedem žena na strašen način. Prerezal jim jo sapnik, razparal trebuh in jih sploh strašno razme-saril. Vse j>oizvedbe po zločincu (»o ostale brez uspeha. Te dni pa je v Leiccstru umrl v starosti 81 let znani spiritist James Lee, ki je pred smrtjo enemu svojih prijateljev izročil dokument pod pogojem, da ga odpre šele po njegovi smrti. V dokumentu stoji, da je. bil tajinstveni zločinec leta 1888 ugleden zdravnik iz londonskega zahodnega dela mesta. Ta zdravnik je bolehal za težko duševno boleznijo in je izvrševal strašne umore v svojih napadih blaznosti. Imena morilca ni v dokumentu, "ter so vso osebe, ki so poznale resnico, morale pri-teči, da bodo varovale skrivnost. Kakor pravi Lee sam, je on imel v času urno-e vriefiem VI. kongresu sovjetov v Moskvi, zlasti ob priliki debate glede proklamacije vlade, »e da navesti mnoco zanimivih Dodrobno«U, ki m je stopil z neko pijano žensko v h;šo. V hiišni veži je izvlekel nož in prerezal svoji spremljevalki vrat, nakar ji je razparal trebu i. To je bilo ob trl-četrt na eno ponoči. Lee je takoj obvestil policijo o svoji viziji in res je bila v tem času umorjena v Wiithec.hapelu neka ženska na prav tak način. Kmalu nato se je ]>onovila vizija in zopet se je izkazala kot resnica. Nekoga dine je opazil Lee morilca, katerega zunanjost ee mu je vtisnila g^boko v spomin, sedeti v tramvaju in je opozoril nanj policijo. Ta pa ni verjela, da je ta mož morilec, ker je bil ugleden londonski meščan in odličen zdravnik. Na nujno prigovarjanje Leea je poMcija le uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da je ta 7/1 ravnik res množestveni morilec. Ker je šlo za duševno bolnega 7/travmkn, je bil ta zdravnik zaprt v Mamico in od tega časa so prenehali strašni umori. Ime morilca je ostalo tajno, da ne bi bili osramočeni zdravnikovi svojci, zlasti pa žena, ki so pripadali rnjod^rneSIm družabnim plaslem Londona. še ni dana nikaka nujnost za ratifikacijo od strani nemške vlade. Nemčija ima še vedno svobodne roke napram Poljski in hoče eventualno predložiti nove zahteve, ako bi bilo v interesu nemškega gospodarstva. Varšava, 22. marca. s. Tukajšnjih političnih krogov se je polastila velika nejevolja, ker Nemčija zopet zavlačuje ratifikacijo trgovinske pogodbe. Svoje dni, tako piše »Kurjer Poznanski«, je Nemčija trobila vsemu svetu, kako jo nalašč in namenoma stiska poljski imperijalizem in da je edinole poljska nadutost vzrok neznosnih odnošajev med obema državama. Nemški zunanji minister dr. Cur-tius je celo pri zadnjem zasedanju Društva narodov ponovno zavihtel ta argument ter hotol z njim dokazati, kako je Nemčija žrtev poljskega nacionalizma. Poljska je sedaj, ko je dobila delazmožen parlament, takoj sprejela trgovinsko pogodbo z Nemčijo, in sicer skoroda enoglasno. Pričakovalo se je, I da bo tudi Nemčija v tem pogledu storila svojo dolžnost in upostavila normalne pogoje za medsebojne gospodarske odnose. Kako so se poljski optimisti v tem pogledu varali, priča komunike zunanjega ministrstva v Berlinu, v katerem Nemčija naenkrat trdi, da nima nikake obveznosti napram svoji sosedi, češ, da so se razmere, odkar je bila sestavljena trgovinska pogodba, bistveno spremenile in da je nemška vlada bila pod pritiskom gospodarske krizo tudi prisiljena spremeniti svojo gospodarsko politiko. Kako naj Poljska takšno stališče tolmači? Pri najboljši volji ni mogoče najti druge razlage, kakor da namerava Nemčija izgraditi najprej popolnoma novo gospodarsko organizacijo v Srednji Evropi, nadalje skleniti s sovjeti večletni skupni delovni program, nadaljevati s svojo protipoljsko propagando ter naposled, ko se bo Poljska nahajala v tej stiskalnici, stopiti pred njo z novimi predlogi. Toda to se Nemcem ne bo posrečilo. Poljska bi rada obdržala z Nemčijo normalne razmere sosede do sosede, toda na gospodarskem polju ona ravno tako rabi Nemčijo, kakor Nemčija Poljsko. Poljska bo pa tudi naprej ostala nepremagljiva stena, v katero se bodo zaganjali sovjeti. Nemčija naj ne pozabi nn drugi strani, da bo ona mnogo preje žrtev sovjetskega prijateljstva kakor pa poljski narod. MedMubska shsfetoci m skakalna tekma v Mojstrani značilne za sedanje razpoloženje v SSSR. Delegat rdečih vojakov je imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Naša rdeča armada se zanima za novo vojno tehniko, da bi v slučaju potrebe mogla nudili kapitalistom večji odpor. Med delavskimi množicami se snujejo vojna okrožja, katerih voditelji so rdeči vojaki, ki pripravljajo delavce na vojne dolžnosti. Na ta način bomo na pripravljano intervencijo im-perijalistov odgovorili s še bolj čvrsto armado.« — Pa tudi iz ust ženskih delegatov so se čule na VI. kongresu borbene izjave. Neka delavka od Urala je dejala: »Puške in mitraljeze bodo kmalu v borbi za socializem isto orožje kakor je sedaj srp in kladivo!« Turistična razstava v Varšavi. Varšava, 22. marca. AA. O priliki prireditve turietičn« razstave, ki »e otvori pod pokr>-vitelj-»tvom jugoslovanskega pooblaščenega ministra Br. Lasareviča, «« j« sestavil odbor, ki mu j« dn Čelu kot predsednik znani Industrijalec In pčdpi-edsed- Mostrana, 22. marca. Današnja prireditev v Mojstrani je bila veren odraz delovanja neumornega delovanja Smučarskega značaja. Višinska razlika je bila 150 metrov, tekmovalcev, zlasti še skakalcev, je pokazala, .kake simpatije uživa ta klub med smučarji. Na startu se je javilo 6 štafet, in sicer 2 Ilirije, 3 Moistrane in 1 Smučarskega kluba Ljubljana. Prijavljene se bile tudi štafete z Jesenic in Bohinja, ki pa radi vremenskih neprilik niso nastopile. Proga je merila 4 krat 5 km in je bila izredno težavna ter gorskega značaj. Višinska razlika je bila 150 metrov. Tekmovalo se je v močnem dežju pri temperaturi plus 4, kar pa seveda ni obiralo naših vrlih smučarjev. Kot prva je prišla na cilj štafeta Smučarskega kluba Ljubljane v času 1:35:15 v sestavi Jakopič, Teran, Dečman in Brvar. Drugo mesto je dobila štafeta SK Ilirije v času 1:38:34 in tretje Smuški klub Dovje-Mojstrana v času 1:43:55. Borba med štafeto Ljubljane in Ilirije je bila izredno ostra. Odločila je zmago v korist Ljubljane tretja predaja, kjer je za Ljubljano startal izvrstni junior Dečman. Od posameznikov je dosegel najboljši čas naš državni prvak Joško Janša (SK Ilirija), ki je prevozil progo v izbornem času 21.05 minuto. Drugi najboljši čas je dosegel Bervar (Ljubljana) v času 21:17. Tretji je bil Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 22:47 in četrti Jenko Boris (Ilirija) v času 23 minut Popoldne se je pa vršila skakalna tekma, katere se je udeležilo 30 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Skakalnica je bila v izbornem stanju. Rezultati so naslednji: 1. skupina: 1. Sramel Bogomir (Ljubljana) 148 točk. inuj-daljii skok v tej skupini je bil 29 metrov. 2. Palma Franc (Ljubljana) 137.8 točk, 3. Ravnik Jože (Bratstvo) 111 točk, 4. Jakopič Albin (Mojstrana) 80.6 točk, S. Ravhekar Toma! (Bratstvo) 32 točk, Bik poljsko-juaoaiovan«lu> traovsdM toomica iiaib- 6. Razinger Stanko 29 točk. — 2. skupinas 1. Mar- milltoa. ' tult [juinntJ (Rrataivnl 1 \A O InSU ~> r,.«.m.ti Anton (Bratstvo) 117.7 točk, 3. Smolej Slavko (Bratstvo) 113.1 točk, 4. Zvvischenberger Karel (Bratstvo) 97 točk, 5. Katnig Lojze (Skala) 817 točk, 6. Rabič Valentin (Mojstrana) 54.7 točk, 7. Kozjek Vinko (Bralstvo) 17 točk. — 3. skupina: V tej skupini so startali dečki ood 14 let. S sigurno držo presenetili. V tej skupini ni bilo ne eneifa padca, kar je dokaz, da raste dobra generacija. 1. Praček Ciril (Skala) 130.5 točk, 2. Novak Jože (Skala) 126.7 točk, 3. Poženel Emil (Skala) 121.2 točk, 4. Klančnik Karel (Mojstrana), najmlajši tekmovalec, star komaj 8 let, je v tej skupini najlepše skakal — 105 točk, 5. Zupan Ivan (Bratstvo) 104 točke. Vsi zmagovalci v posamez nih skupinah so prejeli od kluba lična darila. Občni zbor Kolesarske zve z2 Maribor, 22. marca. Danes se je vršil U. redni letni občni zbor Kolesarske zveze. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje. Zborovanje je vodil namesto odsotnega predsednika g. Kardoša predsednik Triglavske podzveze. Zborovalei so poslali pozdravno brzojavko Nj. V. kralju, vojnemu ministru in predsedniku olimpijskega odbora, generalu Di:šanu Ste-panoviču. V zvezi je bilo v preteklem letu 39 rednih in 14 izrednih članov ter 6 podzvez, in sicer zagrebška, bjelovarska, celjska, ljubljanska, mariborska in triglavska. Nastopilo je 1607 dirka ;ev, ki so prevozili 6122 km. Blagajniško poročilo je izkazalo 10.488 Din dcficita. — Nato se je vne'a ostra debata o delovanju odbora. Končno je bil izvoljen za novega predsednika podpolkovnik Jaklič, ki je izrazil upanje, da bo javnost in predvsem nat tisk posvetil kolesarskemu spo.-lu toliko pažnjo kakor drugim športnim pano .. SSK Maribor—SK Svoboda 82 (4:1). Ic«li Leopold (Bratstvo) 134.2 točk. Z Grosmaier ninfi tekma, ki io ie odlično sodil g. Planinšek. Prof. Martin Zgrabile f V soboto zvečer je zatisnil svoje trudne oči hlapi Martin Zgrablie, profesor na realni gimnaziji v Ljubljani. Pred letom mu jc umrla po dolgi bolezni njegova soproga, pred tremi meseci je njega samega zadela kap. Prepeljali so ga v bolnišnico, odkoder sc je pred tedni vrnil v krog svoje rodbine, upajoč, da se lx> njegovo zdravje popravilo. Zadnje dni pa se j ti njegovo stanje poslabšalo ter ga je v soboto smrt rešila trpljenja. Martin Zgrablič je bil rojen 1872 v sebi Zgrabliei pri Pazinu v Istri. Nižje srednješolske razrede je dovršil na (tedaj nemški) gimnaziji v Pazinu, višjo gimnazijo na Sušaku. Odsluživši vojaščino je šel nn Dunaj študirat filozofijo ter je nato postal profesor na hrvatski gimnaziji v Pazinu. Kot tak je bil nekaj let tudi okrajni šolski nadzornik za okraj Pazin. V Pazinu je ostal do leta 1920, ko jc moral zapustiti radi novih razmer v Istri svoje službeno mesto. Preselil se je v Jugoslavijo, tu je služboval v Čakovcu, potem pa v Ljubljani. Zgrablič je sin uboge, toda zelo poštene istrske rodbine. Preskusil jc mnogo, ostal pa je vedno človek plemenitega srca, ki je vselej čutilo za svoje ljudstvo. Zato je bil iskreno priljubljen ne samo v krogu Primorcev, temveč pri vseh, ki so ga poznali. V vseh stiskah je ostal zvest svojim idealom, pred vsem zvest veri svojih očetov! Naj v miru počiva ta blagi sin tužne Istre! Težko prizadeti družini izrekamo srajc »risrčno sožalje. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Spodnja Šii-ka, knezova ulica št. 35. Smrt vzorne matere Včeraj zjutraj je umrla v Zabrezniri mati Mina F i n ž g a r, teta pisatelja F. S. Finžgarja, v visoki starosti 74 let. Imela je 12 otrok, dva sta umrla še majhna, dva sina je ugrabila vojna, osem otrok je Se živih, šest hčera in dva sina. Razen hčere Anice, ki je gospodinja pri svojem bratrancu F. S. Finžgarju, so vsi otroci poročeni. Pokojniea je bila mnogo let vdova, vzorna mati, globokoverna žena, izvrstna gospodinja in nenavadno gostoljubna. Dolgo let je bila prednica Marijine družbe lena. Naj se blaga česljeva mati odpočije pri Rogu od težkih skrbi, ki jih je kot vdova prenašala v »vojem življenju. Pogreb rajnice bo v torek ob 10 topoldne na Breznici. Tiha nedelja Ljubljana, 22. marca. V koledarju je zapisano, dn je danes tiha nedelja. V cerkvah so zakrili oltarje; pričel se je {Misijonski teden. Tiha nedelja je bila danes tudi v življenju Ljubljančanov. Monotoni dolgčas jc visel nad mestom, nobene take stvari ni bilo, ki bi vzdramila ljudi iz njihove enoličnosti. Če prav je bila današnja nedelja prva spomladanska, saj se je v soboto pričela koledarska pomlad, vendar pa v Ljubljani ni bilo danes opaziti prav nobenega spomladanskega razpoloženja. Bil je deževen dan, pust in nič kaj pripraven, da bi se mogli ljudje razvedriti. Za izlete danes ni bilo in tako so bili ljudje prisiljeni ©stati v mestu. Iz dolgočasja so sc ljudje tudi zatekali v razne kinematografe in tam zevali ob filmskem kiču, ki ga vsiljujejo ta »kulturna« podjetja našemu občinstvu. Zaradi deževja je Ljubljanica močno na-rastla in zopet natpolnila korito. Dež tudi pospešuje taljenje snega v hribih, vendar pa nevarnosti za resno po vodenj ni, vsaj v naših krajih nc. Tudi družabno in resnično kulturno življenje v Ljubljani leze čim dalje bolj v dolgočasje in monotonijo. Kje so tisti časi. ko so bila v Ljubljani vsaiko nedeljo vsaj tri velika zborovanja, če nc več, in vsaj dvoje, troje kulturnih ali strokovnih predavanj? V tem oziru se je Ljubljana zelo, zelo polenila. Danes se je vršilo na primer samo eno kulturno predavanje in sicer dr. Stanka V urnika, ki jc v Filharmoniji tolmačil precej številni publiki narodno folkloro v ljudski umetnosti. Pomembnih kriminalnih dogodkov in nesreč danes tudi ni bilo v Ljubljani. Pač pa so v bolnišnico pripeljali dva otroka, ki sta se rosno ponesrečila na deželi. Prvi je 7 letni Anton Justin, srin posestnika s Trate nad Škofjo Loko. Včeraj, v soboto opoldne, so Justinovi kidali v domačem hlevu gnoj in mali Tonček je moral biti seveda zraven pri tako važnem opravilu. Na vlažnih tleh pa mil jc spodrselo, dcčcik je padel in si pri padcu zlomil desno nogo v kolku. Revček bo moral biti precej dolgo časa v bolnišnici, da mil bodo zdravniki ozdravili njegovo težko poškodbo. Drugi ponesrečenec je 5 letni Pavel Molek, sin delavca z Brega pri Borovnici. Ta je danes popoldne stikal na kozolcu, če so kure znesle, kakšno jajce. Late pa so bile vlažne in malček je padel na tla ter si zlomil desno nogo v stegnu. Tudi Pavelček bo moral biti dolgo časa v bolnišnici in tam delati družini šc hujše ponesrečenemu Tončku. Zvečer ob 7 je oddrdral v Beethovnovo ulico 6 reševalni avto. tam se je zastrupil s plinom uradnik Ljubljanske kreditne banke Ivan Potočnik. Reševalci so ga dobili še živega in so ga prepeljali nezavestnega v bolnišnico. Upati je, du mu bodo v bolnišnici rešili življenje. Sv. misijon za krščansko življenje Ljubljana, 22. marca. Le še nekaj dni manjka do zaključka sv. misijona v Ljubljani. Zato moramo že sedaj reči, da so uspehi, ki jih jo sv. misijon dosegel med verniki, pa tudi med verskimi mlačneži, tako razveseljiv, kakor jih najbrže ni dosti pričakovalo. Te dni je Ljubljana pokazala, da ni pozabila svojega Zveličarja in njegove neveste, rimske katoliške Cerkve ter da je še vedno in z nezmanjšano zvestobo vdana njenim naukom: Ljubljana je dokazala pri sedanjem sv. misijonu, da tudi z ozirom na vero povsem zasluži, da je prva med slovenskimi kraji. Ce je bil že ob delavnikih naval vernikov izredno velik, potem je danes prekosil vse prejšnje dni. Cerkve so bile danes pri vseh službah božjih, pri vseh misijonskih govorili nabito polne. Krasen uspeli sv. misijona pa je najbolj viden pri navalu na spovednice. Od najbolj ranih ur so bile spovednice v vseh cerkvah oblegane od ljudi. Teh je bilo toliko, da se ponekod niti zvrstiti niso mogli ter so morali odložiti sv. spoved na jutri in pojutrišnjem. Govorniki so ludi danes v svojih govorili v glavnem izpopolnjevali nauke sv. vere za čisto in krščansko življenje zlasti v družinah. Danes je bila Tiha nedelja in govorniki so z ozirom na ta resni praznik govorili o žalosti Gospodovi na Oljski gori in žalosti pri bičanju ter navezali na tolmačenje Gospodove bridkosti mnogo vzvišenih naukov. Zvečer pa so bile po vseh župnili cerkvah pridige o skrivnosti presv. Rešti jega telesa, o j spravi«. Obisk cerkva, naval na spovednice in pa velika verska gorečnost ljudi pričajo najbolj, da se je vnetim misijonarjem posrečilo navdušiti skoraj v>o Ljubljano za krščansko življenje in jo utrditi v neomajni veri v Boga Stvarnika in v vdanosti katoliški Cerkvi, Sv. misijon pa je rodil tudi v drugem oziru dobre sadove. Tako je opaziti, da so se ljudje pričeli mnogo bolj zanimati za nabožno slovstvo in nabožna glasila. Pa tudi k Mohorjevi družbi je pristopilo ob času sv. misijona kar čedno število novih naročnikov. V Bizoviku in Štepanji vasi se jo danes zaključil sv. misijon. V Bizoviku so imeli dopoldne verniki misijonsko procesijo s križem. V obeh vaseh so verniki pripravili dva velika krasna misijonska križa, primerna za tamkajšnji cerkvi, kjer bosta ostala v spomin na sv. misijon. V Bizoviku je vodil sv. misijon jezuit o. Janez Pristov, v Štepanji vasi pa jezuit o. Jože Sečnik. Oba gospoda sta zelo navdušila vernike. V Bizoviku so ljudje hoteli misijonarja kar obdržati pri sebi in je bilo ljudem težko, ko se jo gospod poslovil. Danes pa se je pričel sv. misijon v Šmartnem in v Tomačeveni. V Šmartnem ga bo vodil o. Pristov, v Tomačevem pa o. Sečnik. Tudi v teli dveh vaseh imajo ljudje že pripravljena misijonska križa. Ljudje, tako v mestu, pa tudi v omenjenih vaseh, so gg. misijonarjem zelo hvaležni za njih trud, kar je zopet nov dokaz, da je sv. misijon rodil krasne sadove v življenju vernikov. Plavalne tekme S. K. Ilirije Agilna plavalna sckcija S. K. Ilirije je priredila v soboto in nedeljo v klubskem zimskem kopališču že druge plavalne in skakalne tekm« v tej sezoni. Startalo je do 60 tekmovalcev, ki so pokazali lep napredek. Odlikovala se je zlasii Mara Severjeva, ki je svoje rekordne čase » p s nem plavanju zopet izboljšala. Tudi med novinci | smo opazili talentirane tekmovalce (Uršič, Krži, nova, Pavlic), ki bodo igrali važno vlogo. Lampre-j tova je že vajena zmagovali in je dosegla lepe j uspehe, četudi je bila pred kratkim bolna. Skoda j da več dobrih tekmovalcev ni moglo radi bnUzid j startati. Rezultati dam v prostem stilu: 28 m za «.« četnice: startalo jih je 6, 1. mesto je dosegli Kržan Anica 23.3 sek. — 57 m za začetnite: 1. Dolenc Nika 57.1, 2. Tavčar Ljerka 57.2, 3. Jenko Zdenka 58. Izven konkurence je plavala i}i*. Paumgartnova v 52.4 sek. 100 m prosto; 1. Lampret Nada 1:18.4; 2. ga. Paumrtarten Ada 1:49. Rezultati gospodov v prostem stilu; 28 m z* začetnike: 1. Wildmann 21 sek., 2. Pavlič 22 sek., 3. Hribar 22.8 sek. 57 m juniorji: 1. Gregor 36.2, 2. Hcller 40 3 3. Fuks 41.5. V tej skupini je startalo 13 plavačev. 100 m gospodje, prosto: 1. Fritsch 1:10.7 2. Zirovnik 1:11.8, 3. Uršič 1:12.-Pod 1:20 je plavalo 7 plavačev. 200 m gospodje, prosto: 1. Uršič 2:46.2, 2. Zirovnik 2:46.3, 3. Turnšek 2:54.4. 100 ra prsno dame: 1. Sever Mara 1.34" 2. Kržan Ana 1:43 6, 3. Babinek 1:55 5. 200 m prsno dame: 1. Sever Mara 3:33, 2. ga. Klemenčič, 3. ga. Paumgarten. 100 m prsno gospodje: 1. Jamnik 1:30, 2. Payer 1:30.2, 3. Stegnar 1:31.1. 200 m prsno gospodje: 1. Jamnik 3:13, 2. Kramar 3:30.4. Odlikovanje Nizza, 22. marca 1931. Ponovno je bila odlikovana in fo po! na izložbi v Nizzi s častno ier zlato kolajno in srebrnim pokalom prirodna sisačka mineralna voda, kar še posebno dokazuje odlično zdravilnost in pitnost ie naše , domače prirodne mineralne vode, po kateri je na vseh tržiščih vedno večje povpraševanje, lako, da je njena prodaja že danes odlična. Slična oblikovanja in priznanja mednarodnih žirij se zadnje mesece često ponavljajo iz vseh delov sveta. Na tem zadnjem mednarodnem odlikovanju čestitamo lastniku porodnega sisačkeoa mineralnega vrelca gospodu Tesliču! 57 m dame hrbtno: t. Ozimič 1:02.7, 2. Dolenc I. 1:08. 100 m dame hrbtno: 1. Lampret 1:33.8, 2. Dolenc II. 1:51.5. 57 m gospodje hrbtno; 1. Jamnik 52 sek., 2. Lavrič 1:02. 100 m gospodje hrbtno: 1. Wilfan 1:19.4, 2. Zirovnik 1:23, 3. Payer 1:34; Wiltan je startal brez treninga! Skoki juniorjev: 1. Ziherl 53.63, 2. Skerbinšek 47.36, 3. Pavlič 32.36, 4. Kržan, 5. Jeločnik. Zlasti v prvih treh ima Ilirija dober naraščaj. Skoki seniorjev: 1 Kordelič 51.36, 2. Strnad 48 82, 3. Gabrovšek 36.62, 4. Srebrnič 33.84, 5. Mlekuš 19.86. K~' "r čujemo, se pripravljajo naši plavači in s' za razne mednarodne tekme na Du- naju, v stu in Parizu; v tem prizadevanju jim želimo najboljših uspehov! PRVENSTVENE TEK !E V BELGRADU. Belgrad, marca. L Izid današnjih spomladanskih prv i tekem v Belgradu je sledeč: Jugoslavija - _r 5:0(0:0), BSK—Obilič 2:1 (polčas 0:1). Inozemski šport Dana), 22. marca. kk. Vienna—Rapid 2:0 (1:0); Admira—F. A. C. 4:2 (1:1); Nicholson—Austria 2:1 (2:1); Ilakoah—Moravia 1:0 (1:0); Frem—Be-wegung XX. 1:1 (0:0); Simmering—Weisse Elf 5:2 (2:1); Dunau—Vorvvarts 6:0 (0:0); Libertas— Neubau 2:1 (1:0); Altmannsdorf—Victoria 4:1 (3:1); W. A. C.—Sportklub 3:0 (1:0); Gersthof—Austria amaterji 2:2 (0:1). Budimpešta, 22. marca. kk. Budai 11—Po-stas 3:0 (1:0); Hungaria—B. S. E. 3:1 (2:1); Ujpest —Bohn S. P. 4:0 (1:0). Tretji... Tragična smrt letalra Mnildnlene Zdi se, da vlada nad možmi, ki so pred leti sodelovali pri rešilni akciji za pomoč italijanskemu generalu Nobilu, skrivnostna usoda. Šc medtem, ko je Nobile s preostalimi iz svojega moštva kolebnl na ledu med življenjem in smrtjo, se je ponesrečil norveški narodmi heroj Amundsen, ki je brez ozira na lrslno nevarnost takoj hitel na pomoč. Od letala francoskega letalca Gu!ibeauxa, s katerim se Je Amundsen peljal, so našli le nekaj podrtij, od obeh moŽ, ki sta v njem sedela, pa niti najmanjšega sledu. Za Amundsena bi veljal v dobrem pomenu naš puregovor: »Kakršno življenje, taka smrt!«, zakaj umrl je tam, kjer se je najbolje počutil: na ledenih poljanah. Druga žrtev med Nobilovimi rešitelji je bil švedski stotnik Iijnar Lundborg, ki je takrat s svo- Mariborsha nedelja Maribor, 22. marca. Nedelja občnih zborov. Pri Orlu »e je vršil občni zbor mariborskih Naših kril. Otvoril in vodil ga jo predsednik ravnatelj dr. Tominšek. Veliko si je tudi v pretekli sezoni prizadeval odbor na polju populariziranja civilne aviaoije v Mariboru Zal so nastopile nekatere ovire, ki preprečujejo razmah, kakor so ga mariborska Naša krila izkazovala v prejšnjih letili. Vendar je še toliko marljivih delavcev na tem torišču, da smemo upati uu realizacijo misli ta graditev aerodroma v Mariboru. Število članov je ostalo v glavnem isto. Tajniško poročilo je podal dr. ftnuderl, blagajniško pa Loes. Naša krila bo v novi poslovni dobi vodil v glavnem dosedanji odbor. Z občnega zbora sc ji-poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru kot vrhovnemu protektorju našega letalnivh. V Narodnem domu so zborovali dobrovolji i. Zboru je predseloval dr. L. Pivko. Izvolili so si dosedanji odbor ler določili smernice za delovanje v prihodnji j>c.slovni dobi. Dokaze plodonosnega dela je nudil tudi današnji občni 7,bor mariborske ekspoziture .lupnslo-vanske strokovne ivrze. iz poročil prof. Šedivvja in drugih funkcionarjev je bilo povzeti, s koliko vnemo so delali požrtvovalni delavci za dobrobit mariborskega krščansko socialnega delavstva. Prav posebno je podčrtati lepo uspevanje mariborskega knnsumn, ki je imel v krogu mariborskih krščansko socialnih prvoboriteljev svoje ustanovitelje Mariborski ekspozituri bo tudi v bodoče načelovnl dosedanji odbor. Olobokn humanitarnost je vela iz poročil na občnem zboru Društva m insfito otrok in mlndinf. PočitniSka kolonija na Pohorju! Sad v'M raj nega dela dobrih src, ki imajo v omenjenem družtvu svoje torišče. Pregled vsega tega, kar fto jc storilo v preteklem letu, v katerem se je izvršila svečana blagoslovitev Počitniškega doma kraljice Marije, je nudilo zlasti poročilo tajnika S. Dimnika. Veliki objekti v Šmartnem nn Pohorju se bodo v prihodnjem poslovnem letu še »popolnih in povečali. Pri volitvah jc bil z nebistvenimi spremembami izvoljen stari odbor z go. Maistrovo na čelu. Z občnega zbora se jo poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji. Potem smo imeli danes šc občni zbor Jugoslovanske kolesarske zvrie, o čemer pa poročamo na drugem mestu. Včeraj pa so imeli učiteljišfaiki, vjH.mjeni » Počitniški zvezi, v zavodovi slavnostni dvorani svojo akademijo. Navzoči so bili profesorji i ravnateljema dr. Tominškom in dr. Potočnikom na čelu. Prireditev je pokazala strumno izvežbam.st naše moške ufiteljiščne mladine v izvajanju vseli spore-dovih točk, ki so poleg nastojKiv moškega zbora in orkestra vsebovale tudi dvoje solo točk z violino in klavirjem. Nastopajočem se je poznala dobra šola izbornegn našega glasbenega profesorja in delavca K. Pahorja. Na lepem uspehu pa gre rjisluga /.lasti agilnemu odboru počitniške r.veze na omenjenem zavodu s čet rt oletn ikoni M.. land lom nn čelu. Mimo vsega tega živahnega kulturnega življenja mariborskega pa ji- šlo še veliko drugpjgi mariborskega življenja, ki ni niti približno zapo-' pndeno v skromnosti policijskega uradnega otv veetila. V uninnskom Itinti se od danes nnprej predvaja sloviti zvočni film s p0 tem Edvard ni nič vedel. Mr. Doublesmart stoji namreč na stališču, da je pri plačevanju na obroke naplačilo najbolj gotovo ...« * Podjeten človek je moj prijatelj Edvard. Toda so drugi, ki so še bolj podjetni. Raziskovanje puščave Rub al Kali Največji del južne Arabije zavzema puščava Rub al Kali, ki jo je pred kratkim prepotoval prvi belokožec in najbrže tudi prvi človek. Mož, ki se je podal v to nevarno podjetje, je bil Mr. Bertram Thomas, znani arabski raziskovalec in orientalist Thomas je prepotoval puščavo na posebne vrste kameli, ki je kljubovala vsem peščenim viharjem. Thomas je mnenja, da je morala nekoč vsa ta puščava biti rodovitna namočena zemlja, kar dokazujejo številne suhe struge rek, na katere jc Thomas na svojem potovanju naleteL Lev ga je ugrabil Življenje kuje divje pustolovščine, katerih Ki no moro izmisliti najbujnejša fantazija pustolovskega pisatelja. V naslednjem podaja znani afriški raziskovalec dr. Arthur Berger nekaj tragedij iz neverjetnega življenja v črnem delu zemlje. Noben človek nam ne bi mogel zameriti naše slabe volje. Že nekaj ur smo pod vplivom nezaslišane gotovosti, da jc HO naših oslov-nosačev izgubljenih, ker jih j<' pičila strašna inulia »rece«. V teku naslednjih dveh tednov ni bilo nobenepra našega poslušnega dolgoušca več pri življenju. Kaj pomeni to dejstvo za ekspedicijo v osrčju Afrike, si noben Evropejec ne more predstavljati. Ni nam bilo za izgubo denarja, ampak za ogromno izgubo delovnih moči, zakaj vsak osel je nosil 120 funtov teže, dočim more nosili črnec največ 00 funlov. Poiskati smo morali najmanj 60 črneev-nosačev in kaj se to pravi v neobljudenih krajih, si lahko vsakdo misli. (""mer. ki je vodil osle. ni slišal ravno ljubeznivih besedi iz naših ust. Tako je vladalo tistega večera v taboru slabo raz|>oloženje. Le eden mojih ljudi je polglasno pel priljubljeno zamorsko pesem. Naši šotori so stali tik ob džungli, na drugi strani pa se je razprostirala nepregledna stepa. Na nebu so viseli težki in temni oblaki in grozili, da se bodo vsak čas odprle nebeške zatvornice. Skoraj v hipu je nastala črna tema. Taka noč je najpripravnejša za izlete divjih zveri. Askari. ki je stražil. je pokazal uro, da se ugotovi pravi čas. Bilo je 9. torej čas za spanje. Na ogenj, ki je gorel sredi tabora, t*no vrgli še nekaj lesa. Obhodil sem še enkrat ves tabor in se nato splazil v šotor. Kako dolgo sem spal, ne veni. Naenkrat me je prebudilo divje kričanje. Skočil sem s postelje, se oprostil mreže za varstvo pred moskiti in planil ven. č"ul sem pretrgane klice: -»Simba, siinbal« Nobenega dvoma, lev je popadel enega mojih ljudi. Še to. sem si mislil. Še enega izmed no-aačev, potem ko sem izgubil 30 oslov. Ta misel seveda ni bila človekoljubna, toda v takih slučajih je človek najprej egoist. Pred menoj v temi se je culo kričanje, stokanje in nagli kOTaki. S svetiljko v roki sem poskusil zvedeti, kaj se je zgodilo. Okrog mene je letalo in kričalo okrog 100 golih črncev. Na svoja vprašanja sem dobil le nejasne odgovore. Tedaj je posvetil žarek moje gvetiljke na skupino ljudi, ki je divje mahala 7. rokami in kričala. Nameril sem svoj korak tja in jih porinil nekaj proč, da sem mogel bliže. V sredi je stal črnec, držeč se za roko, po ramah pa mu je lila kri. V'7.el sem ga s seboj v šotor, rfiu očistil rane in jih povezal. Pripovedoval je: »Gospod, spal sem zelo trdno. Nenadoma pa sem v spanju začutil strašno bolečino v rami in neka sila me je potegnila s poetelje ter me vlekla po tleh dalje. Ko sem se do dobra streznil iz spanja, je bil lev z menoj vred ?.e precej daleč iz tabora ven. Tedaj me je popadel grozen strah, udaril sem žival s pestjo po smrčku in začel divje kričati. Toda leva lo ni niti malo nplašilo. Naposled so prihiteli no-sači. ki se jih je lev ustrašil in zbežal. Bilo je grozno, gospod!« Okoli stoječi nosači so se smejali, zakaj črnci ne pcanajo usmiljenja. Edino Shindano, vodja no-sačev, je oslal n^sen: »Poglej, takole te je udaril Allah, ker nisi dosti pa7.il na osle.« Iz tega slučaja je razvidno, kako drzne so včasih zveri. V našem slučaju je prišel lev v sredo tabora in ugrabil moža iz šotora. Ko se je poleglo razburjenje v taboru, sem moral nehote misliti na trenutek, ko sem prvič videl leva r svobodi: Bilo je v Sudanu. Ležal sem precej težko bolan r svojem odprtem šotoru, gledal v čudovito Iro-pižno noč in prisluškoval glasovom divjine. Tedaj se je nekaj zganilo v visoki Iropski travi, ki je rastla okoli našega tal>ora — in čez nekaj trenutkov se je izločila iz trave orjaška j^ostavs in zanjo še dve drugi. Sami krepkorasli levi. Ostro so buljili proti našemu taboru. Priznati moram, da se me je polastilo ledaj nekam čudno čuvstvo. Bil sem radoveden, kaj bodo napravile zveri. Za trenutek sem že mislil seči po puško. Toda spomnil sem se. kako težko je ciljali v lunini noči. Tedaj so stopile živali še nekaj korakov bliže. Kar naenkrat pa so se obrnile, kakor da bi se nečesa prestrašile in izginile r visoki travi. Nekaj časa sem Se zasledoval njihovo gibanje po lahnem šumenju trave, potem pa je bilo zopet vse mirno, še dolgo sem bdel, in na misel mi je prišla takrat zgodba, ki se je zeodila v Vzhodni Afriki, ki se je tragično končala: Mlad zakonski |iar je celo leto oltdeloval svojo zemljo in ko je njuno delo blagoslovila obilna žetev, sla si dovolila nekoliko počitka in razvedrila. Priredila sla večdnevni izlet v divjino, da bi videla in od blizu slišala rjovenje divjih Ediai slooensfei ismti brez (Bjigi kapitala ie Vzajemna zavarovalnica o Lfnblianl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. « Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradb«. b) v»e premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v živtjenskem oddelku zavarovanje na doživetja in smrt, otroška dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. J zveri, ki ju je vsako noč vznemirjalo v spanju. Lepe dneve napetosti in mrzlična razburjenosti sta preživela v divjini, dokler se ni zgodil strašen dogodek, ki je uničil srečo mladega zakona. Neke lepe tropične noči se je mlada žena nenadoma zbudila iz krepkega spanja. Zdelo se ji je, da je slišala šum. Pogledala je na posteljo svojega moža. Bila je prazna. »Najbrž je šel malo pogledat okoli po taboru,« je mislila. Kradoma je pogledala ven na stepo. Ali ni pravkar izginila v visoki travi neka žival? Toda kmalu se je zopet pomirila in zaspala. Nekaj časa je spala, vendar jo je ponovno zbudil nek šum. Sedaj se ni mogla varati, razločno je slišala neko šumenje čisto blizu. Odprla je oči in kar je znglednla, ji je zledenelo kri po žilah. Par korakov od nje je stal ogromen lev... Nekaj časa sta se gledala iz oči v oči. Potem pa je lev stopil k umivalniku, v katerem je bila ze pripravljena voda za umivanje in začel piti v dolgih poiirkih. Mlada žena pa se še vedno ni mogla ganiti z mesta. Sekunde so se vlekle kot ure. Ali žival še nima zadosti? Ali ni njen mož ničesar opazil? Ali je š' vedno zunaj v taboru? V hipu jo je popadel paničen strah. Neka strašna slutnja ji je planila v možgane. Ali bo zverina navalila na njo iu moža? Strašna misel... Naposled je lev potolažil svojo žejo, se obrnil in dostojanstveno odkorakal v džunglo. Žena mu je sledila z očmi, dokler ni izginil. Nato pa »e je obrnila k postelji svojega moža. Še vedno je bila prazna. Strašna slutnja jo je obšla. V naglici je prižgala luč in kur je videla, je zadostovalo, da so ji odpovedali živci. Divje je zarjula in se zgrudila na tla. Medtem ko je ona sjmla, se je /.godilo nekaj groznega. V šotor se je splazil lev, ubil z udarcem šape moža, ki je spal poleg žene in ga odvlekel proč. Nato pa se je še enkrat splazil v šotor in si potolažil žejo... Nosače in sluge je prebudil krik mlade žene. Brž so se oborožili in šli po levovi sledi. Nekaj streljajev od tabora proč so ka?ali sledovi, da je žival svojo žrtev odlraila in jo čez nekaj časa zopet vlekla dalje. Se nekaj streljajev naprej jia je ležalo v travi nekaj krvavih cunj... Tam je imela zverina jiojedino. ..« V hotelski sobi. Milan išče gumb za srajco. Prevrnil je že vse. toda gumba ni nikjer. V tem trenutku začuje iz sosednje sobe zaljubljen glas: »Srce moje! V tebi vidim vse, v tebi vidim ves božji svet!« Milan potrka na vrata m reče vljudno: »Samo trenutek prosim! Ali ne vidite morda kje mojega gumba za ovratnik?« špecerltsko in holonllalno blago, umetna gnolila. cement Itd. itd. dobavlja Gospodarsha zveza v Unbliani ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA n^m"1"11 D• D• V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) TELEFON ŠTEV.: 1057, 247«. M79 Vloge nad POtWV«inCB: BUd, Kavi Sad, Kraaj, Sibeaik. Ktjltll I« reiervB Md Din 500(000.000'- Marifcar, R«*«vj«, Calja, Sombar, Djakaf«, Split. Oin 15,000 000— Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli trSHčlh v tuzemstvu In inozemstvu ta tX*tr Jhnt*M4f +JL UJjLttlUSb O-l mAn*V hf&C^oiA.^ Modroce zgornje, iz močnega blaga 240 Din Mreže, otomane. divane, fcftlj«, kupite naiceneje pri Ignacii Narobe, L|ub-Ijaaa, Gosposvetska cesta it. 16, pri »Levu«. Novost! Tribnna d*a-kolo»..8aehi>" motorja«« m-aabna mofaa, • It vir nizek. z mafna j*o paenmatlka, motor v srecHai »utira* r. 4r«ia» (irestsT« in apojke, l1/« K. S. Vrni JO do 4« k» ni nr» ia porabi t litra foriva as u*i »m. Dobi •» tndi «am matar««k. kateri labk* na navadno mnfnn kal« montira. Cana iirav nirka, caniki franko. •TRIBUNA« P. B. L., tovarna Svakala« ia atro-ftkih vaattkov, MnMJaaa, Kartorika eeiita Jtav. Anekdote o post. Diamandtt Pred kratkim je umrl na Poljskem socialistični voditelj dr. Herman Diamand, o katerem kroži sedaj po poljskih listih vse polno anekdot. Diamand je bil že kot član avstrijskega državnega zbora znan po svojih duhovitih medklicih in anekdotah. Tudi v poljskem sejmu je zadnja leta mnogokrat z duhovitim medklicem več škodoval Pilsudskijevemu režimu. kakor pa drugi z dolgimi govorancamL Neki avstrijski minister poljske narodnosti je pred neko parlamentarno komisijo za zaprtimi vrati govoril svoj prvi govor v nemškem jeziku. Diamanda, ki je prišel iz sejne sobe, so vprašali, kako je ministrov govor izpadel. »Minister govori nemško čisto gladko,« je odvrnil, »in ga tudi čisto lahko razumemo, če si piedpostavinto, da tudi poljsko dobro obvlada.« Poljske kmetske stranke, ki so se sedaj v boju proti Pilsudskemu zedinile, so bile preje vedno med seboj v največjih prepirih. Neki inozemec. je vprašal Diamanda, zakaj se te ktnetske stranke ne združijo v eno samo stranko, ampak se še vedno bolj dele v majhne strančiee. Diamand je odvrnil: »2e iz prirodopisja je znano, da se primitivna bitja razmnožujejo s cepljenjem.« Ministre Pilsudskega je Diamand precej obdelal. Pravil jim je, kako mislijo, da vladajo, v resnici pa imajo le ministrske palače in avtomobile, pri maršalu, svojem gospodu, pa so brez vsakega pomena. Eden zadnjih ministrskih predsednikov je nekoč prosil Diamanda, naj prevzame neko politično misijo v Londonu. Diamand mu je dejat: »Ne bo šlo, ker je vlada proti temu.« — »Kakšna vlada?« se je začudil ministrski predsednik. — »Poljska,« je dejal Diamand. — »Kako to? Saj vas jaz sam kot ministrski predsednik prosim, da bi to prevzeli, in delam to v sporazumu s kabinetom.« — >To je vse lahko res,« je vztrajal pri svoji trditvi vodja opozicije, »toda zapomnite si, vlada je proti temu.« — V tistem trenutku je stopil v sobo Pitsudski in ministrski predsednik mu je brž stopil nekaj korakov nasproti, ga pozdravil ter poročal maršalu o skrivnostnem odgovoru Diamanda. Pitsudski je bil v svojem socialističnem času dober prijatelj Diamandov, tem hujša sovražnika pa sta bila potem, ko je Pitsudski izpremenil svoje prepričanje. Na obrazu ministrskega predsednika se je že po prvih maršalovih besedah pojavila zadrega. — »Vidite.« je zmagoslavno dejal Diamand, ko je kmalu za tem zopet govoril z njim, »vedel sem, da je vlada proti.« Gramofon kot vodnik V nekem berlinskem muzeju je videti, oziroma bolje slišati že nekaj časa svojevrstno senzacijo. V oddelku za zgodovino berlinske trgovine in še v nekaterih drugih oddelkih nameščeni gramofoni. Obiskovalec se bo začtn deno vprašal, kak.šao zvezo ima neki berlinska trgovinska zgodovina s tem instrumentom. Odgovor je preprost, čeprav presenetljiv. Aparat ni namreč drugega nego mehaniziran vodnik po muzeju. Seznam razstavljenih predmetov je bil zastarel, nova izdaja bi bila predraga in končno: koliko ljudi si pa kupi tako knjigo? In tako si je muzejsko vodstvo izmislilo opis razstavljenih predmetov na gramofonski plošči. V rednih presledkih se gramofon oglasi in ima kratko predavanje o stvareh, ki jih vidi obiskovalec v muzeju. Pravijo, da število obiskovalcev stalno narašča, odkar so si omislili nadomestek za žive in napisane vodnike. »Hvala lepa, gospodična, da ste mi že drugič prinesli vodo za britje, toda zadostovala mi je topla voda. ki ste mi jo preje prinesli.« »Oprostite, gospod, ono, kar sem vam preje prinesla je bila vendar juha.« Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 40 »Lepa hvala, Konzulent! Samo to te prosim, da se letos mesto novoletnega darila zadovoljiš s tem, da ti krepko stisnem roko. Več ti letos nc morem dati.« »Gospod ni bil še nikoli tako radodaren ko danes,« je odgovoril moj krasni dečko in se podal na svoje delo. Dne 2. januarja smo bili premerili 11.340 milj, odkar smo pluli na »Nautilusu«. Pred »Nautilusovo« ostrogo so se razprostirala nevarna koraljišča severovzhodne obali Avstralije. Naša podmornica je krmarila nekaj milj stran od nevarnega koraljišča, na katerem bi bile 10. junija 1770 kmalu obtičale ladje Cooka. Ladja, ki jo je vodil Cook sam, jc zadela v čer, in če se ni potopila, se je imela zahvaliti samo izredni okoliščini, da jc kos koraljišča, v katerega se je bila zaletela, ostal v luknji trupa, tako da voda ni mogla vdreti vanj. Rad bi bil videl to 360 milj dolgo koraljišče, v katero so se zaletavali valovi s strašnim grmenjem. Toda poševni plošči ob strani »Nautilusa« sta nas zdajci potegnili v tako globočino, da teh visokih sten nisem mogel videti. Mogel sem samo občudovati razne eksemplarje rib, ki so jih nalovile naše mreže. Med drugimi sem opazil germone, neke vrste delfine, ki so veliki kakor tuni in imajo ob strani modrikasto telo s poševnimi progami, ki izginejo, kakor hitro ugasne življenje ribe. Te ribe so nas spremljcvale v velikih tropih in dajale izredno okusno meso za našo mizo. Videli smo tudi veliko množino zlatih lokard in leteče pyrapede, ki bi jih mogli imenovali podmorske lastavice, ki v temnih nočeh s svojim fosforescirujočim svitom švigajo po vodi ali pa se kakor rakete dvignejo v velikem skoku v zrak in zopet padejo v morje. Med mehkužci p« tem našel v zankah mreže različne vrste alcyonarij, morskih ježkov, rib kladivaric in mečaric in nebroj školjk. Flora je bila zastopana po lepih plavajočih algah in listnatih halugah. Dva dni potem, ko smo pasirali koraljno morje, smo uzrli obal Papua-otokov. Pri tej priložnosti me je kapitan Nemo obvestil, da namerava pluti skozi Torresovo ožino v Indski ocean. Ni imel druge poti. Ned se je veselil, da bo zdaj prišel v bližino evropskih voda. Ožina Torres velja za jako nevarno ne samo zaradi čeri, s katerimi je tako rekoč posuta, ampak tudi zaradi divjih narodov, ki stanujejo ob njenih obalah. Ločuje Avstralijo, Novo Holandijo, kakor so jo prej imenovali, od velikega otoka Papua ali Nove Gvineje, koje severozapadna tretjina se imenuje Cesarja Viljema dežela. Nova Gvineja je 400 milj dolga in 130 milj široka ter ima površino 40.000 geografskih milj. Leži med 0* 19' in 10* 2' južne širine ter med 128" 23' in 146*15' dolžine. Opoldne, ko je poročnik beležil solnčno višino, sem zagledal gorovje Arfak, ki sc dviga v stopnicah in se končuje v ostrih iglatih, zelo visokih vrhovih. To deže'o je odkril leta 1511 Portugalec Francisco Serrano. ,Nautilus' se jc torej nahajal tik vhoda v eno najbolj nevarnih morskih ožin sveta, skozi katero so se tudi najbolj pogumni pomorci le redko upali pluti, kakor na primer Španec Louis Paz de Torres leta 1606, potem Cook leta 1770 in naposled Dumont-d'Urvi!le leta 1840 z dvema kor-vetama, ki bi se bili kmalu potopili. Ožina Torres jc sicer 34 milj široka, je pa posuta z nešteto množiico otokov, ostrovov, čeri in skal, katerih se je skoro nemogoče izogibati. Zato je kapitan Nemo odredil vse potrebno, da ne bi se zgodila kakšna nesreča. ,Nautilus' je plul trk pod površino vode v zmernem tempu. Njegov vijak je bil valove počasi in umerjeno liki rep kita ali narvala. Ker je biia ploščad nad vodo, smo se jaz, Konzulent m Ned Land pomestili na njej. Pred nami je bila krmarska hi&ica in, če ec ne motim, je bil kapitan Nemo sam pri krmilu. Imel sem pred seboj izvrstne karte, ki jih je bil narisal hydrograf in inženjer Du-moulin skupaj z admiralom, takrat ladijskim poročnikom Coupvent-Desboisom — dvema pomorščakoma, ki sta bila v štabu Dumont-d'Urvillesa objadrala svet. Poleg karte, ki jo je izdelal kapitan King, je to najboljša karta za tiste, ki se hočejo spoznati v tej ožini. Morje okoli .Nautilusa' je divje bučalo in bili smo premočeni do kože. Valovi, ki so brzeli s hitrostjo dveh milj in pol od jugovzhoda na severovzhod, so se visoko penili ob koraljiščih, kojih vrhovi so se seminlja pokazali nad vodo. »Grdo morje!« je vzkliknil Ned Land. »Neizrečeno grdo!« sem odgovoril, »in tudi za ladjo kakor je .Nautilus' ni primerno.« »Ta hudičev kapitan,« je dejal Kanadec, »mora poznati kurz boljše kot črte na svoji dlani, ako se upa pluti tukaj skozi, kajti jaz vidim koraljišča, ki bi našo podmornico v tisoč koscev razbila, ako bi jih samo malo oplazila.« V resnici je bil položaj skrajno nevaren, toda zdelo se je, kakor da .Nautilasa' vodijo skozi te brezštevilne čeri čarovniške sile. Kapitan Nemo je krmaril točno ko ura in gibčno ko galeb pa časih naglo ko blisk, da se izogne pogubni čeri. Kadar sem se s strahom spraševal, ali kapitan ni znorel, ko je zapeljal svojo podmornico sredi med same skale, zvezane po ozkih pasovih Itipečih in penečih se valov, je naenkrat spremenil kurz in varno zvozil mimo v čisto drugi smeri. Ura je kazala tri popoldne. Plima se je razbijala, oseka se je bližala. Kapitan je vzel smer na otok Gueboroar. Vedno bolj smo se bližali otoku in jaz še sedaj pomnim dolgo vrsto pandangovih dreves, ki so obrobljali obal. Pluli smo komaj dve milji daleč mimo nje. Naenkrat me je močan sunek vrgel na tla. .Nautilus' se je bil zaletel v čer. Obstal je nepremično, lahno nagnjen na levo stran. EIIIEIII I SBKg, aissg; <5sb fcjS* J 2. R" " < C1 a fa it. sr O. B oO«. 1 . O H.. OS j N » M-B ~ „ 5L c o" »i g* * B' < " 14 NI rd n ft —. •• » c« ? os f5 gfeSos^ X- ! t a D ' " ' O O' o: moj < 5 1 i" ' B O B ®§ § I | g' .sgiSg'« r- Gu s-1 tsj-sr? ~ 2. S.*1* »s a ^ 5. "-s cc « *« Ž0 « O ii >*«" K ^ <0 V3 "t a I? 2- 3 tr- »r , tn% i J*