•o Its ïo -en im icn !o o\ Šentjurski Možiček s pridihom Prešerna Piton, doma na Grobelnem 90,6 95,1 95,9 100,3 •i' I :> VSAK TOREK IN PETEK Št. 11/Leto 67/Celje, 7. februar 2012/Cena 1,10 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Da pravljica ne bi meso postala Pripoved o labodjem spevu temelji na domnevi, da naj bi obstajali labodi, ki zapojejo le enkrat v svojem življenju, in sicer najlepše pred smrtjo. Labodi bodo ledeni objem preživeli, ali se bo slovenska kultura ubranila labodjega speva, pa se, tudi na Celjskem, sprašujejo mnogi podpisniki peticije proti ukinitvi samostojnega kulturnega ministrstva. Romunska ekipa posebna atrakcija učnega sejma Obiskali smo nagrajenko akcije Naj knjiga Gisfêuite! AKTUALNO NOVI TEDNIK Na mraz nikar preslabo oblečeni! Človekovo telo je občutljivo tako na izredno visoke temperature kot na hud mraz. Takrat so še posebej aktivni termoregulacijski mehanizmi, ki težijo k vzdrževanju telesne temperature na okoli 37 stopinjah Celzija. Ob izpostavljenosti mrazu so nevarne predvsem podhladitve in omrzline. Kot razlaga predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje mag. Simona Uršič, se telo se na mraz prilagodi z zmanjšano prekrvavitvijo zunanjih delov telesa in povečanjem tvorb toplote v telesu, kar uravnavajo hormoni, ki povečujejo presnovo. Dodaten odziv telesa je drgetanje. Kadar je mraz prehud ali kadar je človek nizkim temperaturam izpostavljen predolgo, lahko ti mehanizmi odpovedo. Organizem postane podhlajen, zato je, kot poudarja Uršičeva, ob posebnem mrazu treba upoštevati napotke, s katerimi zmanjšamo možnosti nastanka zdravstvenih težav. Uršičeva pravi, da se je ob izredno mrzlih dneh bolje zadrževati v zaprtih in ogrevanih prostorih, kar je toliko pomembneje, če mraz spremlja tudi veter, ki občutek mraza še poveča. Če se odpravimo na prosto, pa se moramo primerno obleči. Uršičeva priporoča večplastno oblačenje, saj več plasti oblačil zaradi boljše izolacije nudi večjo toploto. Pomembno je zaščititi tudi glavo in obraz, predvsem morajo biti s kapo in šalom zakrita ušesa, nos in usta. Najboljšo zaščito rok nudijo palčniki, saj nasprotno kot rokavice na pet prstov omogočajo, da se prsti medsebojno ogrejejo. Pomembno pa je tudi, kakšno obutev izberemo. Čevelj naj ima debel podplat, pravi Uršičeva. Sicer pa morajo ob mrazu na svoje zdravje posebej paziti občutljive skupine ljudi. To so mali otroci, starejše osebe in kronično bolne osebe, seveda pa ne gre pozabiti niti na ljudi, ki živijo v neustreznih bivalnih pogojih, in tiste, ki delajo na prostem. AD, foto: SHERPA Kam so izginili »klošarji«? Kam so v teh peklensko mrzlih dneh izginili celjski klošarji, tisti, ki tako rekoč spijo pod mostom? V zavetišču za brezdomce takšnih ni. Generalni tajnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat je povedal, da jih niti na cesti ne opaža več toliko, kot jih je bilo nekoč, enako ugotavljajo meščani. So pravi klošarji pomrli, so si drugače uredili življenje, so našli kakšno zasilno bivališče? Na to vprašanje nihče ne ve točnega odgovora. Pravi brezdomci, klošarji, v naših krajih nasploh zelo redko zaprosijo za pomoč človekoljubnih organizacij, občasno se kdo oglasi po hrano, po kakšno pločevinko. V zadnjih mesecih je na celjskih ulicah še najbolj opazen brezdomen moški blizu abrahama, ki živi v Celju »na cesti« že vrsto let ter naj bi bil celo Avstrijec, čigar mati naj bi bila iz naših krajev. V Celju in okoliških mestih je tudi nekaj »polovičnih« brezdomcev, ki imajo na voljo kakšno barako. Nov pojav brezdomstva v Celju, z odprtimi mejami Evropske unije, je povezan z vzhodnoevropskimi Romi s Slovaške, iz Bolgarije in Romunije. Tiste, ki se oglasijo v človekoljubnih organizacijah zanima zgolj pomoč v denarju, v gotovini. V Karitas nekaterim pomagajo z nakupom železniške vozovnice do Budimpešte, vendar so se iznadljivi reveži znašli tako, da so karte na železniški postaji vnovčili ter nato ostali v knežjem mestu. Za dodatno varovalko so v Karitas poskrbeli tako, da jih spremljajo na vlak. BJ TOREK SREDA ČEfRfEK PETEK Kje so v hudem mrazu brezdomci? Po evropskih mestih zaradi mraza umira veliko brezdomcev, kako je zanje poskrbljeno v Celju in Velenju? - Tako imenovanih »klošarjev« skoraj ni V zadnjih dneh smo iz bližnjih in bolj oddaljenih mest slišali o prizadevanjih, kako bi brezdomce rešili pred vse hujšim polarnim mrazom. V bližnjem avstrijskem Gradcu so na primer zavetišča za brezdomce prepolna ter postavljajo zasilna ležišča, saj ne odslovijo nikogar. V še bližnjem Mariboru prespi v največjem tamkajšnjem zavetišču po trideset brezdomcev na noč. In kako je v Celju in Velenju? V Celju in Velenju so razmere drugačne, tam živijo v zavetiščih za brezdomce stanovalci, ki so tam že bolj ali manj dlje časa. Če ne bi bil v zavetišču, bi gotovo marsikdo od njih končal na cesti. »K nam ne prihajajo zaradi mraza. Vzrok so socialne stiske, rahljanje medčloveških odnosov, izguba zaposlitve, zloraba alkohola, nemožnost pridobitve državljanstva, ločitev pojasnjuje strokovna vodja celjskega zavetišča za brezdomce v Kosovi ulici 7 Zdenka Zupanc Zrinski. V 5 zadnjem času je vse več tistih, »Tu sem zadovoljna, strokovne delavke mi pomagajo, mir je, dobro se razumemo. V sobi sem še z eno gospo, s katero se dobro ujemava, tudi pošaliva se,» pravi začasna stanovalka celjskega zavetišča, Vikica Povalej. »Po osnovnem poklicu sem medicinska sestra, stanovalcem nudim zdravstveno oskrbo ter vodim različne delavnice. Delo s stanovalci v domu za brezdomne mi je resnično všeč,« ugotavlja Anja Medved, ki je v celjskem zavetišču zaposlena v programu javnega dela. »Lani je šest stanovalcev zavetišča dobilo stanovanje, med njimi trije v domu upokojencev,« je zadovoljna vodja celjskega zavetišča za brezdomce, Zdenka Zupanc Zrinski. Celjsko zavetišče za brezdomce deluje v okviru javnega zavoda Socio, katerega ustanovitelj je občina, že približno dvanajst let. V njem bivajo trije stanovalci, ki so tam od samega začetka. Delovanje zavetišča financira s 70 odstotki ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter s 30 odstotki Mestna občina Celje, v njem je poleg strokovnega vodje še pet zaposlenih. ki stanarine za stanovanja, kjer so živeli, niso več mogli plačati in so bili deložirani, povečuje se število mladih, vse več je starejših ter moških s prepovedjo približevanja. »Tu stanujem en teden, pred tem sem imela doma s partnerjem težave ter bila po varnih hišah. Tudi sama sem občasno imela težave z alkoholom in duševne težave ter sem se zdravila v psihiatrični bolnišnici. V zavetišču doslej še nisem stanovala,« je povedala ena od stanovalk celjskega zavetišča, ki pravi, da je tam zadovoljna. V petek, ko smo zavetišče obiskali, so imeli stanovalci delavnico o Mehiki, s pripravo mehiške hrane, ki jo je kot prostovoljka vodila Nina Vodopivec, bivša pevka skupine Tabu. Lani so se s stanovalci zavetišča odpravili med drugim na izlet na Primorsko, kjer so si med drugim ogleda- NOVI TEDNIK AKTUALNO 3 Poskrbite za živali! V teh mrzlih dneh veterinarji opozarjajo, da je treba poskrbeti tudi za živali. Če se mački na podeželju sami znajdejo in skrijejo v kakšen toplejši kotiček, pa so po besedah veterinarja Mateja Zupanca iz Veterinarske bolnice Šentjur posebej ogroženi psi, ki so priklenjeni na verigi. Zanje je treba urediti možnost zavetja, pri čemer samo lesena hiška ne zadošča. Najbolje je, če jim lastniki omogočijo zavetje v katerem od svojih gospodarskih poslopij. Paziti morajo tudi na to, da psom večkrat na dan ponudijo vodo in hrano, saj večjih količin naenkrat ne spijejo in ne pojedo in te lahko zmrznejo, zato naj ostanke odstranjujejo. Zmrznjena hrana škodi živali, s čimer se po besedah Zupanca na terenu že srečujejo, saj psi bruhajo ali dobijo drisko, ob čemer jih pesti tudi pomanjkanje vode. TC Težave imajo tudi grobarji Mraz nemalo težav povzroča tudi grobarjem pri izkopih grobov. Kot je povedal direktor pogrebnega podjetja Gekott iz Šmarja pri Jelšah Radko Kvas, začne zemlja zamrzovati takoj, ko temperatura pade pod ledišče. Dlje kot je mrzlo in nižje kot so temperature, globlja plast zemlje zmrzne. V teh dneh je zemlja zamrznjena tudi do pol metra globoko. »Grob je treba skopati, zato nam ne preostane drugega, kot da kopljemo tudi štiri ure dlje kot ponavadi. In tako je naneslo, da imamo prav v teh dneh nenavadno veliko izkopov,« je dejal Kvas. Pri tem je poudaril, da bi bilo drugače, če bi bila zemlja pred hudim mrazom že prekrita z nekajcentimetrsko snežno odejo, saj sneg zemljo zavaruje pred zmrzovanjem. AD anketa Ko na tržnici zmrzne zelenjava V zadnjih izjemno hladnih dneh mraz še posebno občutijo branjevke in branjevci na celjski tržnici. Na različne načine ne želijo pred mrazom zavarovati le sebe, ampak tudi svojo prodajno blago, ki ga grejejo s plinskimi pečmi in celo pokrivajo z odejami. Zardi mrzlih dni jih na stojnicah prodaja veliko manj kot ponavadi, a veliko manj je tudi strank. Tiste redke prodajalce, ki tudi v teh neprijaznih razmerah vztrajajo, smo povprašali, kako se ogrejejo. Trenutni mraz ni ekstremen »Trenutne temperature niso povsem običajne, prav tako pa niso rekordno nizke. So torej nekje vmes,« razlaga meteorolog Brane Gregorčič. Nazadnje smo bili priča tako izrazitemu valu mrzlega zraka, ki traja tudi teden in več, pred devetimi leti, in sicer januarja 2003 in februarja leta 1991. »Povratna doba za tako izrazit mraz je približno deset let,« še dodaja Gregorčič. Pozimi v naših krajih prihaja do prodorov kontinentalnih ohlajenih zračnih mas, ki potujejo iznad zahodne Sibirije in Rusije proti Evropi. »Te stvari so se dogajale že v preteklosti in upamo, da se bodo še v prihodnosti,« razlaga Gregorčič in dodaja, da mrzlo zimsko vreme lahko pričakujemo vse do 12. februarja. V zgodovini meteoroloških meritev so najnižjo temperaturo v Celju izmerili kar -27,2 °C. Največ dni z neprekinjeno temperaturo pod ničlo pa je bil v knežjem mestu do sedaj 27._ŠO li Luko Koper ter se okopali v morju. Nevarno Celje? V zavetišču za brezdomce v Celju imajo 28 postelj, med njimi tri tako imenovane »krizne«, namenjene za nujne primere. Od treh kriznih postelj je bila v zadnjih dneh zasedena le ena, saj se klasični brezdomci, ki spijo pod milim nebom, v zavetišče oglasijo občasno na kakšen obrok hrane, sicer jih ni. V Celju je za eno »krizno« nočitev treba plačati štiri evre, vendar topel obrok hrane v to ceno ne spada. V zavetišču toplega obroka v takšnem primeru kljub temu ne bi odrekli. Trenutno je v celjskem zavetišču zasedenih dvajset postelj z rednimi stanovalci, večina je starih od 40 do 60 let, eden od njih hodi celo v službo, dva sta vključena v javna dela, ostali prejemajo skromne pokojnine ali socialne pomoči. Zato morajo za bivanje plačati participacijo v znesku 98 evrov na mesec, v kar je vštet topel obrok. V skupnem prostoru imajo za stanovalce televizor, nekateri jih imajo še po svojih sobah. Brezdomec v celjsko zavetišče ne more kar tako, saj je pred sprejemom treba opraviti razgovor, napisati vlogo ter pridobiti zdravniško mnenje. V Velenju mladi V zavetišču za brezdomce v Velenju, kjer je na voljo 24 ležišč, je trenutno šest stanovalcev. »Do zavetišča so upravičene osebe, ki trenutno nimajo doma ter nobene možnosti, da bi pri kom bivale,« odgovarja Alenka Lempl, ki ima v Mestni občini Velenje na skrbi področji sociale in zdravstva. »Uporabnikom poleg bivanja zagotavljamo tri obroke hrane, za katere poskrbi Gostinstvo Celje, ki je bilo izbrano za izvajalca javne kuhinje v Velenju,« dodaja Lemplova. Delovanje zavetišča in javne kuhinje, kjer se prehranjuje štirideset občanov z najnižjimi dohodki, finančno omogoča občina. Javna kuhinja, kjer so kosila za občane brezplačna (občina Izvajalec programa zavetišča za brezdomce v Velenju, ki ga plačuje občina, je Inštitut Integra. V zavetišču delajo strokovna delavka, dva delavca iz programa poklicne rehabilitacije ter ena prostovoljka. Marjan Žmaher iz Prožinske vasi Zinka Flajšman iz Ložnice Olga Zakošek iz Šentvida pri Gro-belnem »Da me ne zebe, se oblečem kolikor se le da toplo. Spijem tudi kakšen topel napitek - kuhano vino, čaj. In to je tudi vse, s čimer se lahko obranimo. Nekateri sebe in zelenjavo grejejo s plinskimi pečmi. Največji problem je zmrzovanje zelenjave, saj takšne ne moreš več prodajati in jo je potrebno vreči stran. Pomagala bi plinska pečka, a se za uporabo le-te za enkrat še nisem odločila. Leta nazaj so bile temperature nizke, a mi smo se jih odvadili.« »Sam sem oblečen tropla-stno in dobro obut. Pijem tudi topel čaj in malo žganja. Po telesu me ne zebe, ker sem dobro oblečen, problem so roke in obraz, ko piha veter. Do zdaj se na srečo še nisem prehladil. Najhuje ni zjutraj ob prihodu, ampak potem, ko nekaj časa stojim ob stojnici. Trenutne temperature se mi ne zdijo ekstremno nizke, saj se spomnim zim, ko je bilo še hladneje. Stara tržnica je bila zaprta in ni bilo prepiha. Nova tržnica pa je odprta, kar še dodatno prispeva k neprijetnim razmeram.« »V zadnjih dneh je res zelo mrzlo, zato se oblečem kar se da toplo in pijem topel čaj. Na tržnici sem krajši čas, in sicer samo štiri ure, kar hitro mine. Na celjski tržnici se lahko hitro prehladiš, saj piha iz vseh strani, a sama imam to srečo, da še nisem zbolela, kljub sibirskemu vetru. Na žalost je mraz odgnal tudi stranke, ki jih je veliko manj kot ponavadi. Edino kar je res neprijetno je, da zelenjava zmrzuje. Ne moremo pa pričakovati nič drugega, saj zima mora biti hladna. Enkrat pride prej, spet drugič kasneje in letos nas je prava obiskala zdaj.« Nevenka Antolič iz Šmarja pri Jelšah »Pred tem mrazom se obranim tako, da grem med prodajanjem nekajkrat na kavico, da se malo ogrejem. Prestopam tudi z ene noge na drugo. Na srečo prodajam takšne stvari, ki ne zmrzujejo, zato imam eno skrb manj. V preteklosti, ko sem v času nizkih temperatur bila večino časa v hiši, sem bila kar naprej prehlaje-na, tudi do štirikrat na zimo. Sedaj, ko sem več zunaj, pa nisem. Verjetno sem postala bolj odporna. Spominjam se zim s temperaturami tudi okrog minus dvajset. Zdaj je le minus deset, zato se s toplo obleko da zdržati.« ŠO, foto: GrupA Naj živi kultura^ Javna kuhinja z jedilnico za socialno šibke občane je v Celju v Rybarjevi ulici, kjer zanjo že vrsto let skrbi podjetje Gostinstvo Celje, stroške pa plačuje občina (obrok jo stane 1,82 evra). V celjski javni kuhinji pripravijo na dan 380 obrokov, od česar jih manj kot desetino razdelijo zavetišču za brezdomce, varni hiši in materinskem domu, kamor jo dostavljajo. Večino obrokov razdelijo brezplačno v jedilnici v Rybarjevi ulici, kamor prihajajo občani vseh starosti. plača zanje Gostinstvu Celje po 2,48 evra), je v isti stavbi. Med stanovalci velenjske Center hiše, ki se pogosto menjajo, prevladujejo za razliko od celjskega zavetišča mlajši občani, stari okoli trideset let, ter takšni, ki imajo predvsem težave z različnimi odvisnostmi ali z duševnim zdravjem. Zaradi različnih kršitev so se posamezniki od zavetišča morali tudi že posloviti. Za stanovalce, ki dlje ostanejo v velenjskem zavetišču, je predviden uradni postopek namestitve, za nujne namestitve za eno noč - če bi se kakšen prosilec slučajno pojavil - pa ta postopek obidejo. Tisti, ki bi želel prespati za eno noč, bi plačal tri evre, enomesečno bivanje pa stane 90 evrov ter vključuje tri obroke hrane in program delovne rehabilitacije, vključno z individualnim načrtom podpore. V vsaki sobi zavetišča je televizijski sprejemnik, trenutno pripravljajo tudi povezavo s svetovnim spletom. BRANE JERANKO Foto: SHERPA MOŽ, PES IN PAJEK Avtor: Bori Zupančič »Predvidevam, da bi danes Prešeren namesto »Slovesa od mladosti« spesnil » Slovo od Ministrstva za kulturo _ Intervju z avtorjem izjemne razstave portretnih karikatur bomo objavili v petkovi številki Novega tednika. Dalibor Zupančič Bori je tudi stalni sodelavec našega časopisa. Vsak torek si lahko ogledate njegovo družbeno-kritično karikaturo. Današnjo je posvetil kulturi. Uprava Gorenja je presenetljivo ostala brez pooblastila za nakup lastnih delnic. Država nastopila proti sebi in Gorenju Na presenečenje skoraj vseh na petkovi skupščini Gorenja delničarji z minimalno večino niso potrdili predloga o kupovanju lastnih delnic. Po predlogu naj bi na skupščini pooblastili upravo za pridobivanje lastnih delnic v višini do desetine osnovnega kapitala, vključno z že obstoječimi delnicami. Predlogu je nasprotovala agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki ni podprla niti predloga Kapitalske družbe, da se prednostne pravice delničarjev ne izključijo, čeprav sta se z njim strinjala uprava in nadzorni svet. Kot ocenjujejo v Društvu malih delničarjev Slovenije (DMDS), je država glasovala sama proti sebi. Kljub pozivu predsednika DMDS Rajka Stankovića, da se skupščina začasno prekine in se poišče morebitni kompromisni predlog, se to ni zgodilo, zaradi česar je tako »padla« osrednja točka. V DMDS bodo po posvetu z drugimi delničarji razmislili o morebitnem sklicu izredne skupščine z enakim oziroma s podobnim predlogom, saj menijo, da je to v interesu vseh delničarjev družbe Gorenje. Pooblastilo za odkup in odsvajanje delnic bi služilo tudi kot obramba pred morebitnim sovražnim prevzemom, saj so cene Gorenjevih delnic precej nizke. Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je za odločitev AUKN izvedel tik pred začetkom skupščine, vendar seje niso želeli preklicati. »Stroški s sklicem so že tako in tako nastali in prav je, da smo vseeno začutili, kakšno je mnenje vseh delničarjev.« Kot je pojasnil Bobinac, bi bilo seveda bolje, če bi sklad lastnih delnic imeli in začeli kupovati lastne delnice, ker je cena zdaj primerna. »Za to bi namenili vsa prosta sredstva, predvsem tista iz naslova dezinvestiranja.« Lastniki Gorenja so podprli sklep, da se članom nadzornega sveta plača izobraževanje, ki je nujno potrebno za opravljanje dela nadzornikov in je v interesu družbe. US, foto: GrupA (arhiv NT) Vegradovi upniki dvakrat po denar Stečajna upraviteljica velenjskega Vegrada Alenka Gril je znova zavrnila mnenja nekaterih upnikov in višjega sodišča, da stečajni postopek poteka prepočasi. O poteku preizkusa je izdelala izredno poročilo, seznam pa je daljši od tisoč strani. Upniki so prijavili za skoraj 517 milijonov evrov terjatev, pri čemer je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala le malo več kot 404 milijone evrov. Še vedno pa je to skoraj enkrat več, kot je pred stečajem priznavala uprava Vegrada. Tako je Grilova prerekala več kot petino prijavljenih terjatev. Ob tem izpostavlja, da je veliko upnikov »spregledalo«, da so svoje terjatve že dobili plačane, in so jih v stečajnem postopku še enkrat prijavili. Hkrati se boji nadaljnjih ugovorov, saj meni, da upniki z nepotrebnimi ugovori samo obremenjujejo sodišče in stečajnega dolžnika. Zdaj Grilova pripravlja posebno poročilo o preizkusu terjatev in poročilo o stanju pravd. US V radeški papirnici težave V družbi Radeče papir konec tedna še vedno niso prejeli obljubljenih treh milijonov evrov posojila, zato težko zagotavljajo denar za obratovanje strojev štiri in pet. Radeška papirnica je v prisilni poravnavi in mora zaradi tega obratovati, v nasprotnem primeru jo čaka stečaj in izguba več kot tristo delovnih mest. V zadnjem mesecu so veliko stavili na posle v Indoneziji, kjer so sicer dobili nekaj poslov, vendar ne v pričakovanem obsegu. Kot smo poročali, se je družba prijavila na razpis tamkajšnje centralne banke za izdelavo banknotnega papirja. Skupna količina papirja na razpisu je 5.547 ton, v radeški papirnici pa bi radi pridobili naročilo za izdelavo 2 tisoč ton banknotnega papirja. V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so zaradi dogajanja znova pozvali lastnike papirnice, banke in politiko, da v najkrajšem možnem času najdejo rešitve, in odpravijo zaplet z dodelitvijo posojila, da bosta lahko oba stroja delovala brez prekinitev. US Rekordno povpraševanje po srebru, manj po železu Dobri poslovni rezultati podjetij v Ameriki in Evropi so se v minulem tednu odrazili na svetovnih borzah. Energetski velikan Exxon Mobil je v lanskem zadnjem četrtletju beležil dvoodstotno rast čistega dobička, ki je znašal 9,4 milijarde dolarjev. Četrtletni dobiček največje energetske družbe na svetu je bil večji od pričakovanega ter je zrasel kljub nižjim cenam nafte v zadnjem trimesečju. Naftni koncern Chevron je v lanskem letu ustvaril 26,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 41 odstotkov več kot v letu 2010. Prihodki družbe so na letni ravni zrasli za 23,3 odstotka. Avtomobilsko podjetje Ford je v lanskem letu pridelalo 20,2 milijarde dolarjev čistega dobička, medtem ko je leto pred tem dobiček znašal 6,6 milijarde dolarjev. Ford dobre PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 30.1. in 3.2.2012 Oznalia Ime Enotni tečaj Promet v tEURl %spr. CICG Cinkarna Celje 82,00 6,89 0,00 CETG Cetis 17,00 1 0,00 GRVG Gorenje 4,20 112,99 4,69 PILR Pivovarna Lašl(o 9,41 2,99 -1,05 JTKS Juteks 16,52 0,72 1,29 ETOG Etol 136,00 180,47 0,00 rezultate pripisuje višjim prihodkom in davčnim olajšavam. Največja svetovna spletna trgovina Amazon je v zadnjem četrtletju lani ustvarila 177 milijonov dolarjev dobička, kar je 57 odstotkov manj kot leta 2010. Farmacevt Pfizer je v lanskem zadnjem četrtletju utrpel prepolovitev dobička, predvsem zaradi nekaterih enkratnih stroškov ter zmanjšanja prodaje v ZDA, ki se je pojavilo kot posledica izgube patentne zaščite za zdravilo za znižanje ravni holesterola Lipitor. Investicije v surovine so porasle najhitreje v zadnjih šestih letih zaradi signalov dviga svetovne gospodarske rasti. Tudi JP Morgan in Goldman Sachs svarita, da je večina surovin pridobila preveč vrednosti v relativno kratkem obdobju. Trgovanje s terminskimi pogodbami se je v zadnjem mesecu dvignilo za 9,3 odstotka glede na pretekli mesec. Povpraševanje po železu raste mnogo počasneje od napovedi in zmanjšuje dobičke proizvajalcev, med njimi sta Arcelor Mittal in Tata Steel. Podjetja iz tega sektorja so prisiljena nižati pričakovane rezultate za leto 2012. Rekordno povpraševanje po srebru, ki INDEKSI MED 30.1. in 3.2.2012 indeks Zadnji tečaj SBI20 584,34 %spr.| -0.80 se uporablja pri izdelavi sončnih celic, baterijah in številnih drugih proizvodih, je povzročilo največjo rast ob začetku leta, če opazujemo obdobje zadnjih treh desetletij. Vrednost zlata je dosegla najvišjo raven v zadnjih osmih tednih. Razlog za tako rast je izboljšanje svetovne proizvodnje in slabitev dolarja. Zlato je v tem tednu pridobilo 1,8 odstotka in se trenutno giblje pri 1.750 dolarjih za unčo. Po ocenah Barclays Capital naj bi v letošnjem letu uporabili 15.415 metričnih ton srebra, kar je 2,5 odstotka več kot v lanskem letu, s čimer bi zmanjšali zasičenost za 41 odstotkov. ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša d.d. Gospodarsko razpoloženje v območju evra se je januarja prvič po lanskem marcu nekoliko izboljšalo. Vrednost indeksa gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju evra zvišala za 0,6 točke na 93,4 točke, v EU pa za 1,2 točke na 92,8 točke. V Sloveniji se je kazalec medtem znižal za 2,6 točke na 92,9 točke. Voditelji držav članic EU so sprejeli fiskalni načrt, po katerem strukturni proračunski primanjkljaj ne sme preseči 0,5 odstotka, javni dolg pa 60 odstotkov BDP. Največja nemška banka Deutsche bank je v zadnjem četrtletju lani beležila 186 milijonov evrov čistega dobička, kar je 69 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Kljub padcu dobička v zadnjem četrtletju, ki naj bi bil posledica dolžniške krize, je v celotnem letu povečala čisti dobiček s predlanskih 2,3 milijarde na 4,3 milijarde evrov. Belgija je konec lanskega leta ponovno zdrsnila v recesijo, potem ko je v tretjem četrtletju utrpela 0,1-odstotno krčenje gospodarske dejavnosti, v zadnjem četrtletju pa je BDP upadel za 0,2 odstotka. NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV Nagrajenci ob kulturnem prazniku Osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku so marsikje že izkoristili za podelitev nagrad najbolj zaslužnim ljubiteljskim ter profesionalnim ustvarjalcem v kulturi. Drugje se na ta način še nameravajo pokloniti tistim, ki so v lokalnem okolju najbolj zaslužni za ohranjanje slovenske kulturne samobitnosti. Že sama podelitev odličij posameznikom in skupinam dokazuje, kako razvejana in pestra je kulturna dejavnost na Celjskem. ŽALEC - V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so včeraj zvečer podelili tradicionalna Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju, ki jih Občina Žalec podeljuje že vse od začetka 90. let. Savinovo plaketo z denarno nagrado je prejel dr. Peter Zimmermann za življenjsko delo na področju kulturne dediščine v občini Žalec in za prepoznavnost slovenske kulture v širšem evropskem okviru. Savinova priznanja za leto 2011 so prejeli Andrej Če-hovin za dolgoletno uspešno delovanje na področju gledališke dejavnosti v Amaterskem gledališču Vrba, Anton Holobar za 30-letno uspešno delovanje na področju scenskih umetnosti in gledališkega plakata, Tanja Miklavc za izjemen pedagoški in umetniški prispevek k razvoju glasbenih in kulturnih dejavnosti v Občini Žalec ter Adi Ajtnik za 50-letno delovanje na področju vokalne glasbe. MOZIRJE - Osrednja slovesnost v Zgornji Savinjski dolini je bila v petek v Mozirju, na njej so sodelovala vsa domača društva in KD Gal. Poleg nagrajencev iz posameznih društev je območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti priznanje za življenjsko delo podelila Pitna voda na občinski meji VOJNIK - Kljub zimi in hladnemu vremenu v občini niso zastala dela na trasi vodovoda v Hrenovi. Vodovod skupaj gradita vojniška in celjska občina, saj je tako najbolj racionalno. Neoporečno pitno vodo bo tako najprej dobilo osem gospodinjstev na vojniški strani, po nadaljevanju del pa vsaj še šest na celjski strani občinske meje. »Trasa za osem priključkov na naši strani je že gotova, zdaj urejamo črpališče, potem bo sledil tehnični pregled in voda bo tem družinam pritekla iz pip,« pravi Tone Preložnik iz oddelka za okolje, prostor in komunalo vojniške občine in dodaja, da bodo potem sledila še dela na celjski strani občinske meje. Naložba je skupaj vredna 80 tisoč evrov, od tega so Celjani že prispevali 12 tisočakov, saj je bilo zaradi višje ležečih priključkov na celjski strani občinske meje treba vgraditi močnejše cevi. IS VISOKA ZDRAVSTVENA SOLA V CELJU Vabimo vas k vpisu v visokošolslti strokovni študijski program 7r [Izredni studij] v študijskem letu 2012/2013 Jjiiomjijiji/jjij ílirďj-i v petek, 10,2.2012, ob 16. uri v soboto, 11,2,2012, ob 10, uri inš^jniiC'ila: Mariborska cesta 7, 3000 Celje tel. št.: +386 3 428 79 00 e-mail: info@vzsce.si internet: www,vzsce.si Antonu Veneku. Jubilejni priznanji bosta prejeli Vladimira Planovšek in Elizabeta Jakob, za posebne dosežke pa bodo nagradili Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje. Mesec kulture se bo v Zgornji Savinjski dolini končal 3. marca. ZREČE - Občinska priznanja in nagrade za naj-prizadevnejše kulturnike so podelili na osrednji, nedeljski prireditvi ob kulturnem prazniku. Prejeli so jih organizatorja Ivan Horvat (med drugim je ustanovitelj in član Društva godbenikov Zreče) in Marle-na Turk (med drugim pomaga pri vseh cerkvenih zborih) ter Otroška gledališka skupina KUD Vladka Mohoriča Zreče, ki ima za seboj tri desetletja delovanja. Posebno priznanje za življenjsko delo so podelili dolgoletnemu zborovskemu pevcu Antonu Jeseničniku. ŠENTJUR - Območna izpostava Javnega sklada za kulturo je podelila priznanja za izstopajoče dosežke v kulturi 6 izvajalcem. Priznanja so dobili Ljudski pevci in godci s Prevorja za uvrstitev na regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, Otroški pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje, Gledališki krožek OŠ Planina pri Sevnici za uvrstitev na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, Vokalna skupina Glasovir Šentjur za uvrstitev na regijsko srečanje malih vokalnih skupin, Meša- ni pevski zbor Zarja Akvonij Šentvid pri Planini za uvrstitev na regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje in Rado Palir iz Literarnega društva Šentjur za uvrstitev na državno srečanje literatov seniorjev. LAŠKO, RADEČE - Na današnji proslavi ob kulturnem prazniku bodo podelili priznanja Antona Aškerca. Priznanja Antona Aškerca za najvišje dosežke v kulturi bodo prejeli družina Aškerc, Irena Gaberšek, Mešani pevski zbor Koral in Marica Lesjak. Priznanje zlati mo-žnar za izjemne dosežke in uspehe v etnografski dejavnosti v občini bosta prejeli Helena Videc in Nevenka Fantinatto. V Radečah bodo na jutrišnji slovesnosti podelili priznanje Ivana Pešca. Tokrat ga bo prejel Franc Gros. SLOVENSKE KONJICE - Danes, ob 19. uri bo v domu kulture slovenska akademija ob kulturnem prazniku. Pripravljata jo občina in Center za kulturne prireditve. Ob tej priložnosti bodo prav tako podelili priznanja in nagrade za delo na kulturnem področju. Prejeli jih bodo Maja Furman (za izjemne literarne dosežke v zadnjih dveh letih), Vokalna skupina Expe Slovenske Konjice (za niz uspešnih koncertov) ter Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice (za odmevne razstave in organizacijsko delo). SO, US, BJ, SK, StO Dežela Celjska vabi vsaj za kak dan Na sejmu s skupno ponudbo kar 21 občin s Celjskega Na skromnih 42 kvadratnih metrih razstavnih površin so se na sejmu Turizem in prosti čas predstavili številni ponudniki iz kar 21 občin Savinjske regije. Da bi bila predstavitev turistične ponudbe s Celjskega kar najbolj učinkovita, so v času sejma posamezne subregije pripravile svoje dneve. Na sejmu v Ljubljani so sodelovali turistični ponudniki s t.i. območja Alpe-Adria oziroma posamične regije Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Turistična destinacija Dežela Celjska, ki zajema občine s Celjskega brez območja Ša- leške in Zgornje Savinjske doline, je svojo predstavitev zasnovala v okviru posamičnih subregij. Med več kot 30 turističnimi ponudniki - vsak dan so se predstavljali le Terme Olimia, Terme Zreče in Rogla ter Terme Dobrna je bilo največ povpraševanja obiskovalcev po aktualnih zimskih paketih, paketih za valentinovo in prihajajoče počitnice. Časovno pa bi obiskovalci na Celjsko prišli vsaj za kak dan ali dva, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki so se zanimali za tedenske počitnice. Predstavitvene dneve subregij so uvedle občine Osrednjega Celjskega (Celje, Vojnik, Dobrna, Štore in Laško), ko so obiskovalci zvečine povpraševali po ogledih Starega gradu in Celeie - mesta pod mestom, družine z otroki je navdušila ponudba otroških programov Ranča Kaja in Grom, za najmlajše pa so odlično poskrbele tudi Terme Dobrna s škratom Vitkom. Sledil je dan subregije Spodnjesavinjsko s hmeljem v ospredju, ko je bilo največ zanimanja za degustacijo piva in hmelj evega žganja (Eko muzej v Žalcu) ter kulinaričnih dobrot turističnih kmetij, na grad Komenda pri Polzeli je vabil malteški vitez, ostalo turistično ponudbo so predstavljali TIC Žalec, ZKŠT Žalec, ZKTŠ Polzela, ZKTŠ Vransko, Kamp dolina Prebold, Kamp Park ter Hotel Žalec. Dravinjska su-bregija je privabila več kot 500 sejemskih obiskovalcev, povpraševali pa so zlasti po smučarskih paketih na Rogli in se zanimali za kolesarske in pohodniške poti v okolici. Za zaključni dan subre-gije Obsotelje in Kozjansko je Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec predstavil svoje izdelke in pripravil etnografski prikaz pletenja na glavniku, Terme Olimia pa so se promovirale s predstavitvijo sproščujoče masaže s tibetanskimi skledami. IS Turistični ponudniki z območja Dežele Celjske so se predstavili na skupnem razstavnem prostoru. Tiste obiskovalce, ki so še oklevali ali je vredno obiskati naše kraje, so prepričali s kulinarično ponudbo, za katero so poskrbele turistične kmetije in društva kmečkih žena. POLITIKA / IZ NAŠIH KRAJEV Imena ministrov znana Konec minulega tedna je mandatar Janez Janša tudi uradno predstavil svojo 12-člansko ministrsko ekipo; v njej so štirje doktorji znanosti ter dva magistra znanosti, ob enajsterici moških kolegov pa je tudi ministrica brez listnice, zadolžena za Slovence po svetu, Ljudmila Novak. S Celjskega odhajata v vlado dva poslanca, »naša« poslanska erkipa pa se bo okrepila z dvema poslankama. V javnosti so že prej krožila imena ministrskih kandidatov, najdlje pa so ostali skrivnost prav kandidati največje koalicijske stranke SDS. Ta bo imela v vladi štiri ministre, po dva pa Lista Virant, SLS, Desus in Nsi. Med ministrskimi kandidati SDS so kar trije poslanci - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo vodil Andrej Vizjak (v DZ naj bi ga nadomestila Damjana Petavar Dobovšek iz Radeč), ministrstvo za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač ter ministrstvo za notranje zadeve Vinko Gorenak, ob njih pa bo minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport Žiga Turk. Kandidat Liste Virant za ministra za finance je Janez Šušteršič, ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa bo vodil Senko Pličanič. Predsednik SLS Radovan Žerjav bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, strankin poslanec Franc Bogovič pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje; v vladi bo tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, ki bo prevzela ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanji član uprave Darsa Aleš Hojs pa ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil predsednik Desusa Karl Erjavec (v DZ naj bi ga nadomestila Marija Plevčak iz Žalca), nekdanji piranski župan Tomaž Gantar pa je kandidat za ministra za zdravje. Poslanci bodo o novi vladi v državnem zboru glasovali v petek, 10. februarja. IS Prva vmesna izplačila v petek CELJE - Center za socialno delo Celje je bil v prvi polovici januarja med prvimi v Sloveniji, ki so končno prejeli računalniški informacij -ski sistem za obdelavo novih enotnih vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. A težko pričakovana računalniška podpora je strokovnim delavcem v centru šele po 19. januarju dopuščala dostop do vseh potrebnih podatkov za obdelavo novih enotnih vlog za uveljavljanje pravic. Kako je zdaj z izdajanjem odločb? »Naš center je po podatkih resornega ministrstva med tistimi v Sloveniji, ki mu je uspelo obdelati največji delež decembrskih vlog,« pravi direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. Da bi nove enotne vloge čim prej obdelali in upravičencem tudi izdali odločbe, so se v centru za socialno delo odločili, da prilagodijo svoj delovnik. Zaposleni, ki so pristojni za obdelavo vlog in pripravo odločb, tako delajo tudi konec tedna. Med tednom pa svoj delovnik razdelijo in ostajajo v pisarnah tudi do 21. ure, torej vse dotlej, dokler imajo dostop v informacijske baze. Dejstvo je namreč, da z delom hitijo v vseh centrih in je računalniški informacijski sistem zelo obremenjen. Zato je v času uradnih ur tudi zelo počasen in zgodi se, da zaradi preobremenjenosti tudi pade Spomnimo, da je bilo v Celju decembra oddanih 5.040 novih enotnih vlog, v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so, potem ko je bilo jasno, da jih ne bo mogoče obdelati pravočasno, odredili, da vsi dosedanji prejemniki različnih socialnih transferjev še naprej prejemajo akontativne zneske. V centru so se tako najprej lotili vlog tistih vlagateljev, ki so v decembru prvič zaprosili za denarne socialne pomoči ali redne oziroma izredne denarne pomoči. Po zadnjih podatkih je bilo tako v petek pripravljenih 455 odločb oziroma slaba polovica tistih, ki so jih določili za prednostno obravnavo. in potem traja kakšno uro, da ga znova vzpostavijo. Datum prvega možnega vmesnega izplačila, ki so ga določili na ravni države, je namreč 10. februar, redna izplačila socialnih transferjev so sicer 20. dan v mesecu. Do vmesne- ga izplačila bodo upravičeni tisti prejemniki, za katere bodo odločbe pripravljene danes, v torek. Da bi jih bilo čim več, so v celjskem centru delali tudi to soboto in nedeljo, včerajšnji ponedeljek pa delovnik spet potegnili do 21. ure. IS Pozeleneli na Dobrni, v Vojniku in Velenju DOBRNA - Celjsko podjetje Fit media, ki je tudi nosilec blagovne znamke Zelena Slovenija, je razglasilo zmagovalce natečaja za najbolj zeleno občino v Sloveniji. Na zdaj že drugi natečaj se treh kategorijah. Med mestni- je prijavilo 28 občin, strokovna komisija pa jih je ocenjevala glede na število prebivalcev v UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kaj je potrebno priložiti k vlogi, če želim spremeniti naziv sindikata? Sprememba imena sindikata je praviloma povezana s spremembo njegove organiziranosti (sindikati ponavadi ne spreminjajo samo imena). Če se torej vključijo v drug sindikat, potem starega ukinejo in ustanovijo novega. Spremembo imena je torej potrebno natančneje definirati. Upravna enota v bistvu vodi samo register statutov - pravilnikov sindikatov. Če sindikat spremeni določila v svojem aktu, to prijavi pristojni upravni enoti, tako da priloži zapisnik sestanka in sklep, s katerim so sprejeli odločitev o spremembah statuta oz. pravilnika. Kaj potrebujem za izdajo tretje tablice? Za pridobitev tretje registrske tablice lastnik motornega vozila predloži prometno dovoljenje in plača upravno takso po tarifni št. 1 v znesku 3,88 evra ter registrsko tablico v znesku 8,73 evra. Kaj je potrebno za pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja? Stranka predloži veljavno dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornih vozil (zdravniška spričevala veljajo tri leta), potrdilo izpitnega centra o opravljenem vozniškem izpitu, fotografijo in potrdilo o plačilu upravne takse po tarifni št. 1 v znesku 3,88 evra, po št. 22. la. v znesku 11,63 evra in za vozniško dovoljenje 3,18 evra, skupaj 18,69 evra. Kaj potrebujem za prijavo najemnika na naslov? Kako je z najemno pogodbo, je potrebna ali ne? Najemnik na podlagi najemne pogodbe pri upravni enoti sam opravi prijavo prebivališča. V kolikor želi najemodajalec prijaviti najemnika na naslovu svoje nepremičnine, potrebuje pooblastilo najemnika v konkretni zadevi. Stroškov postopka ni. Želim spremeniti osebno ime. Kakšen je postopek? Ali lahko imam dve imeni? Pri upravni enoti se vloži prošnja za spremembo osebnega imena. Za spremembo osebnega imena (priimka, imena ali celega osebnega imena) na podlagi odločbe lahko zaprosi polnoletni državljan Republike Slovenije. Ime in priimek sta lahko vsak zase sestavljena iz več besed. Za pravni promet izbran priimek in ime pa sta lahko sestavljena vsak iz največ dveh besed. Upravna taksa znaša: - 3,88 evra za vlogo (na osebo), - 46,48 evra za odločbo (za vsako naslednjo odločbo o spremembi osebnega imena, izdano na zahtevo taksnega zavezanca, se plača dvakratna vrednost navedene takse). Kaj je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja za novogradnjo? Investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve. V vlogi mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo in zemljišč, po katerih bodo potekali priključki na infrastrukturo. Zahtevi mora biti priloženo: najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici gradnje, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER mi občinami so se za naziv najbolj zelene občine potegovale štiri - zmagala je Ljubljana, med tri nominirance pa se je uvrstilo še Velenje. Velenjčani so med mestnimi občinami prejeli posebno priznanje za najbolj zeleno občino na področju ravnanja z odpadki. V kategoriji srednje velikih občin z nad 5 tisoč prebivalci se Študij sodobnega proizvodnega inženirstva na Visolci gospodQrslti pa pridobijo simkavtii nanv diplomirari iniarir stiojrištva. Organiziraimst študija Visoka Gospodarska šola izvaja sama izcedni študij, ki js organizacijska in Izvedbeno pnlagojen zaposli ni m študentom. Pn tem n^j omerimo, da sa stmškiis«dnega študij« v dumafi ragiji (šolnina), pa podatkih ii raziskave Elio-student, pdmedjivi s strošJ^i rednega študija zunaj regija {višji transportni strošlii in/aii stroški bivanja v lastnem gospodinjstvu izven regije). Zaposlitvene možnosti diplomantov Zaposlitvene moiinostt naiih diplomantov sc odlični, sajje pakllcdjplotrirane-ga inženirja strojništva že UK zadnjih l^t Izrazito deficitaren. Dipioinanti se lahkDzaposBjovv^oh vojab indostrije, v podjeljilx ki razvijajo in izdelujejo nova izdeS» onmma so potisna nar3voslet^ je med nominirance uvrstila občina Vojnik. Med manjšimi občinami z do 5 tisoč prebivalci je postala najbolj zelena občina Dobrna, ki je kot zmagovalka v tej kategoriji postala tudi članica Zelenega omrežja Zelene Slovenije. Komisija je ocenjevala ravnanje občin na področjih odpadkov, vode, energetike, komuniciranja in ozaveščanja ter trajnostnega prometa. Najbolj zelene občine v Sloveniji se odlikujemo predvsem po pristopu k energetski učinkovitosti in prizadevanjih za zmanjšanje porabe električne in toplotne energije, prav tako pa tudi izgradnje kolesarskih in peš poti, ki občanom omogočajo korak bližje trajnostni mobilnosti. Vse večja ozaveščenost med občinami se kaže tudi pri oblikovanju letnih proračunov. Občina Dobrna, na primer, je lani namenila kar tretjino občinskega proračuna okoljskim naložbam. IS SOKA GOSPODARSKA ŠOLA Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (iirecJni Studij) v Studijskem letu 2012/2013 Znanje, ki ga boste iahko uporabili ! Vjablmo vas na mfotmativna dneva: -10.2.2012, oto 16. uri In -11.2.2012. ob 1Û. uri, ki bosta potekala v prostorih ^Isk^g? centra Celje, Višje strokovne Sole, Pot na Uvo 22, Celje. Zaposlitvene moinosti natili diploniantcv so odlifne. saj jE poklic diplomiraniga inÎEnirja slrojrlltva že v^i ladrJJh let SiraïitO deficitaren. Zakaj se spiača študirati pri rtas preverite na: www.vgs-ce.s! ali tel. št. 03 428 79 00 nn-tehnična znanja, pa tuiii v ťanspor-to in lagistiki, komunalni dejavnosti, v bistvo in rBziskivalnlh ustanovah, v naiiraiívadnih padjatjih. vladnih in oprávnili službah, vajsizaresno< poroko še ni bilo.« Kakšni časi se napovedujejo poklicni in ljubiteljski kulturi po ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo? To je vprašanje, ki buri duhove že vse od dne, ko je vlada v nastajanju objavila novelo Zakona o vladi. Bo kultura ostala svetilnik na poti iz krize? Kultura slovenskega naroda poslej Protesti dežujejo Protesti proti ukinjanju ministrstva za kulturo se vrstijo in stopnjujejo že vse od trenutka, ko je vlada v nastajanju objavila to namero. Peticijo proti ukinitvi je na spletu podpisalo že približno osem tisoč podpisnikov. Na pobudo Društva slovenskih pisateljev je pred dnevi nastal KOKS - koordinacijski odbor kulture Slovenije - v katerega se vključuje vse več kulturnih društev, že dan po ustanovitvi jih je bilo 14. Ne protestirajo proti ukinitvi neke ustanove, v tem primeru ministrstva za kulturo. Protestirajo proti ukinitvi simbolnega in vsebinske- ga prostora, ki predstavlja slovensko kulturo. Tudi v društvu Asociacija, največji mreži neodvisne umetnosti in kulture, nasprotujejo ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo oziroma pridruževanju k novemu ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. In to še ni vse. Med tistimi, ki so nezadovoljni z združevanjem kulture, celotnega izobraževanja ter znanosti v enotno ministrstvo, je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Novelo Zakona o vladi v sindikatu ocenjujejo kot nepremišljeno in kot velik korak nazaj za našo družbo kot celoto, saj menijo, da ne bo v prid slovenski nacionalni identiteti in (ne)samozavesti. Ob tem Sviz ocenjuje, da ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo služi zgolj uresničitvi sicer všečne predvolilne napovedi, ki pa ne bo prinesla nižjih stroškov za državo. Prej nasprotno; posledice te odločitve pa bodo, žal, dolgo- ročnejše in pomembnejše od nekaj trenutnih morebitnih prihranjenih evrov. Kako pa je na Celjskem? V današnji temi smo v izjavah delavcev v poklicni in ljubiteljski kulturi iskali odgovore, kaj v njihovih očeh pomeni ukinitev ministrstva za kulturo. BS, IS Foto: SHERPA DOBRODELNI VALENTINOV KONCERT SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE Torek, 14. 2. 2012, ob 18. uri Norodni dom Celje NcistopiLi bodo dijaki in profesorji Srednje zdravstvene šole Celje. PRiSRČNO VABLJEh:i! J Medijski pokrovitelj Novi tednik & Radio Celje Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov bomo skušali pomagati triletnemu Maju Crkvenjašu, dečku, ki se je rodil z redko hibo - mielomeningokelo. Drugače od predvolilnih obljub Predvolilne obljube strank so bile, kar kulturo zadeva, večinoma drugačne. Čeprav v kampanji pred decembrskimi volitvami o kulturi ni bilo veliko govora, veliko povedo že (ne)odgovori strank na vprašanje Sviza: »Ali nameravate ohraniti samostojnost matičnega ministrskega resorja za kulturo?« Stranki NSi in SLS sta na to vprašanje odgovorili z »vsekakor« oziroma »o tem ni dvoma«, medtem ko je stranka SDS odgovorila z »dokončnega odgovora, ali se bo kultura pridružila izobraževanju, še ne moremo dati, ker je to stvar končnih izračunov«. Stranka DeSUS je kot odgovor na vprašanje edina omenila razmišljanje o združitvi v skupno ministrstvo z znanostjo, šolstvom in visokim šolstvom, le Lista Virant na vprašanje ni odgovorila. Ob glasovanju o novem Zakonu o vladi so poslanci Pozitivne Slovenije in SD nasprotovali združevanju kulturnega resorja z resorji izobraževanja, znanosti in športa, poslanci SDS, Liste Virant, DeSUS, SLS in NSi pa so zatrjevali, da kultura v slovenskem prostoru kljub združevanju resorjev ohranja svojo vlogo. Ko je po spletu zaokrožila peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo, se je oglasila predsednica NSi Ljudmila Novak in med drugim zapisala: »V Novi Sloveniji se zavedamo pomena kulture in kulturnih delavcev pri razvoju in obstoju Slovenije. Pojasnjujemo, da koalicija kulturnega ministrstva ne ukinja, kot to trdi Sviz, ampak ga zaradi racionalizacije združuje s še dvema re-sorjema. Če bi se kulturno ministrstvo dejansko ukinilo, bi v Novi Sloveniji temu zagotovo nasprotovali. Sama združitev ministrstva za kulturo s še dvema resorjema nikakor ne bo imela vpliva na razvoj slovenske kulture, kulturno udejstvovanje in kulturne delavce. Pri tem poudarjamo, da so bistvena finančna sredstva, ki bodo namenjena področju kulture. Krčenju le-teh nasprotujemo ... « BS, IS Kultura je formirala narod Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman meni, da odločitev o ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo ni dobra. »Kultura je bila v celotni zgodovini Slovenije tisti konstitutivni element, ki je na nek način formiral narod, tudi v časih, ko smo živeli v večnacionalnih državah. Zato bo, glede na to, da bodo prihranki zelo majhni ali jih celo sploh ne bo, na ta način narejena škoda, vsaj simbolna. Ne bojim se, da se bodo v prvem trenutku sredstva za kulturo skrčila. Nasprotno. Prepričan sem, da bodo pripravljavci proračuna v tem trenutku zelo pazili na to, koliko bo dobila kultura. Strah me je na daljši rok. Minister simbolno zastopa resor, ki ga vodi. Pri usklajevanjih je še kako pomembno, da ima kultura strokovno podkovanega, uglednega ministra, kajti denarja tudi v bodoče ne bo veliko. Zelo pomembno je, kdo bo zastopal kateri resor. Znotraj šolskega ministrstva bo kultura imela velike probleme pri postavljanju zahtev. Na ravni vlade pa bo še slabše, saj tam državni sekretar za kulturo ne bo sodeloval. S tega vidika te odločitve ne odobravam.« Rozman pove, da pokrajinski muzej opravlja državno javno službo in ga zato tudi v približno 60 odstotkih financira država. »Strah me je predvsem, da se bo krčilo na najbolj občutljivi točki, pri predstavljanju kulturne dediščine. Da bo denarja manj in bomo tu šibkejši in imeli manj možnosti. Za nas je to občutljivo, saj v naslednjih dveh letih postavljamo dve najmočnejši zbirki našega muzeja - stalno razstavo o Celjskih knezov in stalno arheološko zbirko.« In koliko je pomemben minister kot osebnost? »Da se brez vsakogar. Tudi vlada v odhajanju je normalno delala več mesecev in država je vseeno funkcionirala. Toda vsaj na simbolni ravni je pomembno, da minister za kulturo je. Smo v času, ko ne dobivamo po željah, ampak po možnostih. Pomembno je, da ima kultura človeka v vladi,« pravi Rozman. BS Se več megle in sivine Tatjana Oset, direktorica knjižnice Šentjur, pravi, da je v težkih časih kultura še bolj v vlogi svetilnika. »Družba išče moč v teh vsebinah in odgovornost kulturnikov je še večja. Hkrati je kultura prva odpisana kot nepotrebna. A to je tako, kot bi zatajil lastno mater. Združevanje ministrstev kakšnih prihrankov ne bo prineslo. Je pa to še en dokaz, da bomo težke čase prebrodili predvsem na plečih malega ljudstva. Koliko bomo prihranili, ni izračunal nihče. Če bi vrnili samo eno ali dve tajkunski posojili, bi bil ta problem že rešen. Ko je denar v kulturi, je zelo ljuba arhitektom - na desetine projektov so pripravljeni izdelati in nič zato, če ne bodo nikoli ugledali luči sveta. Če se že izvede, je to raj za gradbince. Za vsebine na koncu pa redko kaj ostane. Fino je, če imate lepo posodo in dobro vsebino. Tudi z nelepo posodo še gre. Brez dobre vsebine je pa vse izgubljeno. Vsebine sicer niso bile nikoli odvisne od ministrov, je pa res, da bo s tako ureditvijo že tako precej sivo področje še bolj zamegljeno.« StO, foto: G. GOBEC Podpisali med prvimi Ustanoviteljica Festivala Velenje je lokalna skupnost, zato Festival Velenje ni v neposredni povezavi s kulturnim ministrstvom in tudi ni od njega finančno odvisen, pojasnjuje direktorica Barbara Pokorny. Kljub temu pravi, da ukinjanje kulturnega ministrstva ni dobro in da bodo to občutili prav vsi, ki delajo v kulturi. »Področja, ki jih skušajo zdaj spraviti pod eno ministrsko streho, morajo biti prepletena, vendar ne skozi ustanovo, ampak skozi vsebine. Ukinjanje ministrstva za kulturo v letu, ko Slovenija gosti Evropsko prestolnico kulture, je še posebej nespametno.« Sodelavci Festivala Velenje z direktorico Barbaro Pokorny so bili med prvimi, ki so podpisali peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo. ŠK,foto: SHERPA Pomemben je dialog Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Rože-nbergar pravi, da je samostojno ministrstvo za kulturo pomembno in nujno iz upravnega, finančnega, vsebinskega, strateškega in protokolarnega vidika. »Za razvoj in kvaliteto niso dovolj le finance, pomemben je dialog, ki je seveda mogoč le, če imaš sogovornika. Pomembne so razvojne strategije posameznih kulturnih področij, ki jih skupaj s stroko pripravljajo ustrezne službe ministrstva, pomembna je predstavitvena vloga ministrstva za kulturo v naši družbi ter v mednarodnem kontekstu. Vloga kulture je izjemna, razlika je samo v tem, ali se tega zavedaš ali ne.« Delovanje muzeja (plače zaposlenih, splošni stroški delovanja, programski stroški) skoraj v celoti financira ministrstvo, kljub temu, da je ustanoviteljica Mestna občina Celje. Muzej je sicer regionalnega značaja, a izvaja t. i. državno javno službo. Zato je muzej vitalno odvisen od državnih sredstev. Ministrstvo zagotavlja okoli 80 odstotkov vseh stroškov delovanja zavoda, preostala sredstva pa morata zagotoviti ustanovitelj oziroma zavod iz lastnih in drugih virov. BS, foto: SHERPA Birokrati sami sebe pač ne bodo ukinili Anita Koleša iz JSKD Šentjur pravi, da je nova vlada s to potezo poslala jasno sporočilo, koliko ji kultura pomeni. »Ohranitev samostojnega ministrstva pomeni predvsem ohranitev simbolne vloge kulture. Bojim se, da je edini argument za to varčevanje, pa naj stane, kolikor hoče. Kultura je v današnjih časih, ko se nam podirajo določene vrednote oziroma jih rušijo ljudje, ki se jim pred očmi vrtijo samo številke, izjemnega pomena. Vsakršni grobi posegi na to področje lahko ta prepad samo še radikalno poglobijo. Vse skupaj se mi zdi sila nespametna odločitev. Ob tem nisem zasledila nikakršnega spoštovanja do tistih, ki so se taki odločitvi uprli. Kar pa se tiče dela javnega sklada za kulturne dejavnosti, to pod krinko varčevanja pomeni še manj možnosti za dialog, za dogovor o različnih projektih. Zagotovo ne bo ob tem nič manj birokratov, ker ti sami sebe pač nikoli ne ukinjajo. Se pa bodo dobri in zanimivi projekti. Nekateri namigi že govorijo o krčenju sredstev na tem področju. Še slabše pa je, da o določenih zadevah na ministrstvu že zdaj nismo našli kooperativnega sogovornika, zdaj pa bo še toliko slabše.« StO, foto: G. GOBEC Nepotrebno superministrstvo Direktor Muzeja Velenje Damjan Kljajič pravi, da je ukinitev ministrstva za kulturo katastrofa: »Na eni strani imamo kulturni praznik, ne bi pa imeli ministrstva za kulturo.« Kulturno ministrstvo je do pred dvema letoma v celoti financiralo delovanje Muzeja Velenje, zadnji dve leti pa dobijo od ministrstva 8o odstotkov vseh sredstev, preostalo dobijo od Mestne občine Velenje. Kot je poudaril Kljajič so plače zaposlenih v celoti odvisne od ministrstva za kulturo. Danes jih tako v Muzeju Velenje najbolj skrbi finančna plat in kaj bo ukinitev kulturnega ministrstva prinesla v denarnem smislu. »Ne pristajamo na superministrstvo,« je zaključil Kljajič. ŠK, foto: PV komentar Nova oblačila »Cesar je nag,« je v Andersenovi pravljici vzkliknil otrok in šele s tem klicem odprl oči samovšečnemu in v oblačila zaljubljenemu cesarju. Slovenija z novo vlado dobiva »nova oblačila«. Z novelo Zakona o vladi je dobila tudi kar močno skrčen ministrski zbor. S tem seveda ni nič narobe. Gre za uresničevanje predvolilnih obljub, ki naj bi prineslo tudi prepotrebne prihranke. Toda kje ti prihranki sploh so? y nekaj ministrskih plačah? Morda, čeprav hitri izračuni strokovnjakov kažejo, da bodo prihranki minimalni, saj državni aparat ostaja praktično nespremenjen. Najbolj na udaru je odločitev, da se ministrstvo za kulturo ukine oziroma se vključi v ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. In zakaj je to tako sporno? Slovenski narod je obstal in se kot kot takšen izoblikoval zaradi jezika in svoje kulture. Slovenski kulturniki so bili v prvih vrstah »bojevnikov« za osamosvojitev in ustanovitev lastne države. Krogi okoli Nove revije, Majni-ška deklaracija Je to res vse že zgodovina? Je boj s krizo, s številkami v letu, ko je Mari- BRANKO STAMEJČIČ bor s partnerskimi mesti Evropska prestolnica kulture, to našo kulturo, veliko, profesionalno in ljubiteljsko, potisnil na obrobje? Jo stisnil v kot? Ji simbolno povedal, da je sicer vse v redu in prav, če jo imamo, a pomembna pač ni? Zdi se, da je bila prav ta odločitev nove vlade najbolj nepremišljena, sprejeta najbolj za to, da potrdi videz. Videz tega, da nova vlada misli resno, da bo izpolnila predvolilne varčevalne obljube, da bo pač, kot pravi ena naših sogovornic v današnji tednikovi temi, »varčevala, pa naj stane kolikor hoče Stalo pa bo veliko. Ne v evrih, za katere se tudi po izjavah vidnih članov nove vlade v nastajanju ni treba bati. Stala bo v ugledu. In stala zato, ker je prav kultura tista, ki prebuja zavest, potenciale in išče nove horizonte. Nič zato, se zdi, odgovarja vlada v nastajanju. In še naprej gradi videz varčnosti in všečnost za ceno vsebine. Kdaj bo »cesar« spoznal, da je nag? Kulturni maraton letos še daljši Dijaki I. gimnazije v Celju ob slovenskem kulturnem prazniku še posebno aktivni Na I. gimnaziji v Celju bodo slovenski kulturni praznik počastili s tradicionalnim Kulturnim maratonom, ki ga pripravljajo že štiri desetletja. Letos ga bodo »tekli« kar cel teden, saj se je pričel že včeraj in bo trajal vse do ponedeljka. Dijaki bodo tako pripravili več kulturnih dogodkov in delavnic. Z letošnjim Kulturnim maratonom so se dijaki I. gimnazije vključili v sklop prireditev pod skupnim imenom Dnevi kulture, ki jih že četrto leto zapored organizira Zavod Celeia Celje. »Povabilo zavoda smo z veseljem sprejeli, saj je tako naš letošnji Kulturni maraton postal del širšega celjskega kulturnega dogajanja ob kulturnem prazniku,« razlaga mentorica Kulturnega društva Antona Aškerca na I. gimnaziji v Celju Juana Robida, ki je tudi koordinatorica prireditve. V okviru Kulturnega maratona bodo trije koncerti pevskega zbora I. gimnazije v Celju, prvi je bil že včeraj, in dve premieri Fedri-nega gledališča. Poleg tega pripravljajo več kulturnih dogodkov in delavnic, med drugim tudi pogovor s pisateljem, nekdanjim dijakom I. gimnazije v Celju, Igorjem Karlovškom o njegovem najnovejšem romanu Matej. Zanimiva prireditev je tudi Fedrovanje 2012 oziroma literarni natečaj I. gimnazije in srečanje mladih literatov celjskih srednjih šol. K sodelovanju so povabili mlade, ki obiskujejo katero koli srednjo šolo v celjski regiji in pišejo poezijo, saj imajo tako priložnost predstaviti svoje umetniško delovanje in pesniško ustvarjanje. Pripravljajo tudi vrsto različnih delavnic, od plesnega kolaža z različnimi zvrstmi plesa, delavnice sodobnega plesa, koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, jezikovnega vrtiljaka - poezija in glasba v jezikih, ki se poučujejo na šoli, recital poezije Puškina v ruščini, telenovelo v španščini z naslovom Tormenta en corazón - avtorski film dijakov, ki se učijo španščino in vse do likovnih ter vizualnih delavnic. Premieri Fedrinega gledališča Prva premiera Fedrinega gledališča, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, je bila že včeraj dopoldne. Režiser Luka Majcen je dijake navdušil z dramo Matjaža Zupančiča Igra s pari, ki se sprevrže v nočno moro, saj se pod fasado tradicionalnih vrednot skrivata moralna trohnoba in popolna zamenljivost likov. V igri se je dijak 2. letnika poigral s tanko črto med resnico in lažjo. V četrtek bo v Dvorani Gimnazijka še premiera psihološke drame Šesti čut, katere avtor in režiser je dijak 3. le- Premiera Fedrinega gledališča Igra s pari, v kateri se je dijak 2. letnika Luka Majcen poigral s tanko črto med resnico in lažjo, je otvorila letošnji Kulturni maraton. tnika Tomaž Krajnc. Drama je postavljena v psihiatrično bolnišnico in predstavlja izključujoče se vrednote - kariero na eni strani in družino na drugi. »V Fedrinem gledališču sodelujem že tri leta, sprva kot igralec sedaj kot režiser. Letos je bilo zanimanje zanj še posebno veliko, zato smo pripravili tudi dve igri,« razloži Tomaž Krajnc, ki kot igralec sodeluje tudi v KUD Zarja Trnovlje. ŠO, foto: GrupA Rokerski in najstniško uporen Možiček Prvi slovenski balet Josipa Ipavca zaključil Ipavčeve dneve in počastil kulturni praznik Praznik kulture so v Šentjurju združili z zaključkom Ipavčevih dni 2011. Ob tej priložnosti je po desetih letih na šentjurskih odrskih deskah spet zaplesal Možiček. Prvi slovenski balet je tokrat zazvenel v težkih rokovskih ritmih, klasične baletne korake pa so zamenjale različne tehnike sodobnega izraznega plesa. Josip Ipavec je bil za svoje čase menda dovolj napreden, da bi mu bila multirmedijska priredba všeč. Da bi jo uspeli zares približati mladim, pa bi za začetek potrebovali vsaj še kakšno ponovitev. Pod okriljem Glasbene šole skladateljev Ipavcev je projekt zasnoval in produci-ral Boštjan Korošec. Režijo, koreografijo in vizualno podobo predstave je prevzela Anka Rener, glasbo Josipa Ipavca pa je predelal mladi skladatelj Gašper Piano. S celotnim projektom so želeli glasbo Ipavca predvsem približati mladim. Tako je klasična ljubezenska zgodba mladenke, ki se trga iz okrilja staršev, prenesena v sodobni čas. Družinsko vzdušje z obremenjenimi starši, iskanje lastne identitete in s voj ega prostora pod soncem, mladostno uporništvo in prva ljubezen z vso rarz-burljivostjo ter strašljivostjo neznanega. Vse to ustvarjalci prepričljivo nanizajo z glasbo, zvočnimi in svetlobnimi efekti, video projekcijo in še s čim. Najnovejša izvedba Možič-ka ima z vsemi dosedanjimi gotovo najmanj skupnega. Skladatelj Gašper Piano je glasbo priredil z modernimi prijemi in nekonvencionalno glasbeno zasedbo. »Pri tej preobrazbi me je zanimal tisti del človekove osebnosti, ki ga zaradi obremenjenosti z odzivi okolja in družbe konstantno zanikamo; bodisi v obliki strahov ali preprostih, iskrenih želja. Kljub temu ob določenem dogodku lastno zanikanje zazveni ter sproži dialektičen odnos s tistim, kar že poznamo oziroma si hočemo priznati,« je svoje delo komentiral Piano. Zgodba je skoraj tipičen primer comedie del arte, zato je koreografinja Anka Rener vztrajala pri elementu komičnega pridiha. »Zato Josip Ipavec, sicer sin Gustava in nečak Benjamina Ipavca, je Možička kot izvirno glasbeno pantomimo napisal leta 1901. Odmikal se je od romantike in se ozrl v sodobnost. Poleg samospevov se je v glasbeno zgodovino zapisal še z opereto Princesa Vrtoglavka. Partitura Mo-žička je sicer dolgo veljala za izgubljeno. Potem ko se je našla v zapuščini skladateljevega sina Jožeta in prešla pod okrilje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je postala dostopna širšemu krogu izvajalcev. Prvi slovenski balet je tako tudi najpogosteje izvajan balet. Pred desetimi leti so ga prav tako v produkciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Občine Šentjur sicer v klasični izvedbi postavili na oder šentjurskega kulturnega doma. spremembe in novih odkritij vodi in pripelje Harlekin,« je razložila Renerjeva. Všečnost predstave je gotovo prepuščena obiskovalcem. Bi si pa ta vsekakor zaslužila več kot premiero in dve matineji. Če jo bo lahko videla tudi širša javnost ali celo Evropska prestolnica kulture, pa je del zgodbe, ki z umetnostjo nima prav dosti skupnega. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA V plesnih vlogah so se zvrstili Bor Pantič, Estela Žutić, Katarina Slapnik, Eva Jankovič, Zala Koleša in Lea Jan. sem združila morda precej različne plesne tehnike ter jih podredila teatralnemu elementu. Tako so prišle na plan plesne vsebine, ki so morda bolj kakor za gledalce nenavadne za plesalce. Da lahko na tem mestu govorimo o koreorežiji in ne o koreografiji, dokazuje dejstvo, da gib narekuje zgodba in ne obratno. V prepletanju klasične in moderne zgodbe, glasbe in giba se začne proces, skozi katerega nas do ne zamudite _ premiere monodrame Moje življenje z Almo Karlin v režiji Michaela G. Alujevića, ki bo v petek ob 20.00 uri v Pokrajinskem muzeju Celje. Monodrama se posveča življenju slikarke, pisateljice in velike prijateljice Alme Maximiliane Karlin, Thei Gammelin, ki se je leta 1934 preselila k Almi v Celje in v tem mestu ostala do svoje smrti. Skozi Theino pripoved izvemo vse o njenem življenju, kot tudi o življenju Alme Maximiliane Karlin, o njenih evropskih predavanjih po končanem popotovanju po svetu, o njenem življenju pred, med in po II. svetovni vojni, o sodelovanju z NOB, o Almini smrti in Theinem ustvarjanju, delu in življenju v Celju. Gre za zgodovinsko - domoznansko - potopisno monodramo o življenju dveh Celjank, tokrat gledano skozi življenje nekoliko prezrte Thee Scheiber Gammelin v izvedbi Barbare Vidovič. _ Tradicionalnega literarnega večera v počastitev slovenskega kulturnega praznika, v izvedbi mladih celjskih literatov in v organizaciji Celjskega literarnega društva ter JSKD OI Celje, ki bo v četrtek ob 18.00 uri v Kavarni Hotela Evropa. Z odlomki lastnih literarnih del, proze in poezije, se bodo predstavili dijaki I. gimnazije v Celju ter nekaterih drugih srednjih šol, ki se bodo udeležili prvega poetičnega srečanja celjskih srednješolcev z naslovom »Fedrovanje 2012«, ki je na I. gimnaziji v Celju danes (v torek) ob 12. uri, v okviru tamkajšnjega tradicionalnega Kulturnega maratona. Sodelovala bosta tudi mlada glasbena ustvarjalca Jasna Kolar in Žan Jerman. Tistih hlač ne bom oblekla nikoli več! Irena Banovšek se je akcije udeležila pred dvema letoma - Še danes je neutrudna promotorka gibanja za polno in zadovoljno življenje Vedno se je veliko gibala. Ure in ure je prehodila, saj je od nekdaj strastna gobarka. A kot pravi, je tudi rada jedla. In tako se je življenje kar naprej vrtelo okrog hujšanja. Ko jo je nekoč znanka povprašala, če bi se tega lotila v okviru akcije NT&RC, jo je gladko zavrnila. »Rekla sem, da se mi zdi nerodno takole medijsko izpostavljati. Zamajala me je s pripombo, češ, vsak dan po svetu mi pa ni nerodno hoditi s toliko odvečnimi kilogrami.« Odločitev, da izpolni kupon v Novem tedniku, je Ireni do temeljev spremenila življenje. Za hujšanje smo vsi strokovnjaki. Vsem se nam zdi, da vse vemo. Kaj pa je sploh treba vedeti, ko pa je formula jasna - več gibanja in manj hrane. Irena je ugotovila, da kljub temu pademo pri vsaki oviri. »Pred tem na kalorije sploh nisem bila pozorna. Če navedem samo najbolj očiten primer - tunina v oljčnem olju ima 400 kalorij, v lastnem soku pa sto. Ko pa se zaveš, kaj na tekočem traku v fitnesu pomeni skuriti teh sto kalorij, niti ne pomišljaš več, da ne bi izbral bolj zdravih in manj kaloričnih nadomestkov. Morda se od začetka še malo zmrduješ zaradi okusa, ampak ko si lačen, je vse dobro,« se nasmeji vedno dobrovoljna Irena. V tistih štirih mesecih hujšanja je sprejela nekaj odločitev, ki se jih drži še danes. Odpovedala se je vsemu belemu - od takrat je samo ržen in občasno pirin kruh. Če je včasih za debelost še krivila suhe mesnine, zdaj ve, da so bile v glavnem krive sladkarije. Tudi čez te je naredila križ. Ob tem je v tistih štirih Irena Banovšek mesecih postala še rahlo odvisna od fitnesa. »Če le morem, propagiram fitnes. Saj vsi pravijo, da lahko telovadiš doma in se gibaš na svežem zraku. Pa to tudi v resnici kdo počne? Ne! Zato bi si predvsem ženske morale nujno vzeti tisto uro časa trikrat na teden in na- spodbuda in ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE rediti nekaj zase.« Zanjo je bila tista akcija prelomnica. »Pravzaprav sem prvič v življenju delala nekaj zase. Od takrat se je vse spremenilo. Toliko energije imam, da sem se lotila ogromno novih stvari, pa še mi ni zmanjkalo idej.« Tako je postala lokalna turistična vodnica, sodnica porotnica, pleše pri folklorni skupini in neutrudno promovira hujšanje in fitnes, če le ima priložnost. Od stare garderobe je obdržala ene same ogromne hlače. »Za opomin. Obleči pa jih nočem nikoli več.« Irena je izgubila več kot dvajset kilogramov in pri tem vztraja še danes. večja prednost te akcije in zagotovilo, da vam res lahko uspe. »Tam so ljudje, ki imajo iste težave, iste želje in isti cilj kot ti. Pa tudi gospa Govčeva je izjemna motiva-torka. Predvsem na začetku je to zelo pomembno. Skoraj ne verjameš, da bi ti lahko uspelo, ko pa ti je že tolikokrat spodletelo. Ko pa gredo kilogrami dol, je vsakote-densko tehtanje pravi užitek in veselje.« Skupina iz leta 2010 se še danes redno dobiva, se druži in prijateljuje. »Vedno govorim, da smo dolžni še naprej zdravo živeti in promovirati tak življenjski slog. Dolžni tudi zaradi vseh teh navdušencev, ki toliko prostovoljnega dela vložijo v skupino ljudi s prekomerno telesno težo. Vsi so bili krasni. Na koncu tudi fotograf Andraž.« Je pa res, da jim je šel tudi malo na živce, ko je na samem začetku akcije lovil tudi njihove »predvsem bolj zalite konce«. A se je več kot splačalo počakati tudi na zadnje, občutno »tanjše podobe« na fotografijah. Za vse, ki še imate pomisleke, da bi izpolnili kupon, Irena dodaja: »Vsak lahko pade. Tudi zdrs v odvisnost od hrane je nekakšen padec. Ampak pobere se pa ne vsak. In zato bodite ponosni nase, da ste se za to odločili.« Življenje je namreč prekratko, da bi ga dušili z odvečnimi kilogrami in grenili s slabo voljo ob tem. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Skupina je spo obveza Skupinska podpora je poleg strokovnega vodstva naj- naj knjiga bukvarne novega tednika Pozimi več časa za branje Ana Bedek iz Podvina pri Polzeli nagrajenka rubrike Bukvarna Pod Goro Oljko, streljaj od rojstne domačije pesnice Neže Maurer, živi z družino naša prva nagrajenka v rubriki Bukvarna. Prav nobeno naključje ni, da je glasovala ravno za zmagovalno knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh, saj se je prav tako kot pisatelj rodila v Prek-murju. Kljub strašnemu mrazu, ki je v zadnjih dneh zajel Slovenijo, so kuhinjsko mizo družine Bedek ob našem obisku krasili mačice in teloh. »V Spodnji Savinjski dolini sem že trideset let. Zanimivo je, da ima hči Barbara fanta iz Prekmur-ja,« je pogovor začela Ana Bedek, ki ima še enaindvajsetletnega sina Aleša, ki študira gradbeništvo, in šestnajstletnega Aleksandra, ki je še srednješolec. Kljub temu, da se je nagrajenka po vseh teh letih povsem navadila na Savinj- sko, se še vedno velikokrat spomni svojega otroštva v Prekmurju. Tako jo je knjiga Povest o dobrih ljudeh, ki pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki živijo idilično življenje med številnimi rokavi Mure, ponovno spomnila na otroška leta, ko je to knjigo tudi prebrala. Knjige s praktičnimi nasveti najboljše Pozimi, ko je dan krajši in večer daljši, Bedekova nemalokrat vzame v roke različne knjige, s katerimi si krajša čas v topli postelji. »Poleti lep dan kliče v naravo in tudi vrt vzame veliko časa, zato je priložnosti za prebiranje knjig manj,« razloži Podvinčan-ka, ki trenutno bere roman Canaria na zadnji plovbi pisatelja Francesca Duran-tija. »Najraje imam knjige s praktičnimi nasveti,« na-vrže tokratna nagrajenka, V rubriki Bukvarna je bila naša prva nagrajenka Ana Bedek (na fotografiji levo), ki smo jo obiskali in z njo poklepetali o knjigah, ki jih ima najrajši. ki je kot nalašč za nagrado dobila knjigo s kuharskimi nasveti. Tu pa še ni konec naključij, saj je Ana Bedek tudi izučena kuharica, zato bo lahko nasvete s pridom uporabila pri svojem delu. »Pri nas kuha vsa družina. Ob nedeljah grem lahko brez skrbi v cerkev in ko se vrnem, me čaka kosilo,« pripoveduje Ana, medtem ko se najstarejši sin Aleš spretno vrti za kuhinjskim pultom in pripravlja narezek. »Tudi lonček Novega tednika in Radia Celje je kot naročen, saj se je stari ravno razbil.« Zvestoba nagrajena Kljub temu, da Ana Be-dek ni naročnica Novega tednika, ga redno bere in sodeluje v nagradnih igrah. Tokratna nagrada je bila tako že tretja po vrsti v Novem tedniku. »Prvi dve sem prijela že pred kar nekaj časa, in sicer dve vstopnici za ogled filma ter brisačo, saj sem pravilno rešila križanko. Pri žrebanju imam kar nekaj sreče, saj sem bila že izžrebana tudi pri drugih revijah in časopisih,« z veseljem pripoveduje nagrajenka. Fotograf Andraž pa doda, da bi bilo glede na vso srečo pametno poizkusiti tudi pri lotu, kjer so nagrade »le« malo večje. Kdo ve, morda bo Ana Bedek imela srečo kdaj tudi tam. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA »Ne rožnata, marveč trnova pot!« Trener Damjan Romih o trenutnem stanju Nogometnega kluba Celje V prejšnji sezoni je Damjan Romih uspel obdržati Celje med prvoligaši, toda v novi sezoni so se težave ponovile. Pred njim in njegovimi varovanci je spet ogorčen boj za obstanek med elitno druščino. Zimskega prestopnega roka je konec, položaj glede nekaterih ključnih igralcev pa še negotov. Kako vadite, so pogoji zadostni? Vremenski pogoji so vsem dobro znani, trenutno je izredno težko izvajati trenažni proces. Mraz nas zelo ovira pri delu, določen del treningov imamo tudi v dvorani. Fantje so pridni, zavzeti, držijo se discipline in reda. Težko jim je, toda na srečo se nas niso, vkljub nizkim temperaturam, lotile poškodbe ali bolezen. Odigrali ste dve pripravljalni tekmi, na gostovanjih pri Zagrebu in vodilnem drugoligašu Aluminiju niste izgubili. Sta vam srečanji že kaj koristnega pokazali? Prva hrvaška liga se bo začela veliko prej kot naša, že 18. februarja. Tako je bil Zagreb pred nami glede pripravljenosti, toda s prikazanim naših fantov sem bil zelo zadovoljen, kajti tekaško nismo bili v podrejenem položaju. Tudi mlajši del ekipe, ki je igral v drugem polčasu, se je uspešno branil in uprizoril nekaj duhovitih akcij ter celo Damjan Romih zabil gol in izenačil rezultat. Zato sem bil vesel, kajti dokazali so, da lahko računamo na njih. V Kidričevem je bila zgodba drugačna. Naše zahteve so bile namreč višje. Bili smo boljši, vsaj v prvem delu. V soboto je vreme preprečilo tekmo v Trbovljah z Rudarjem. Kakšni so načrti za naslednje prijateljske tekme? V Zasavju je zapadlo več snega kot pri nas, primorani smo bili organizirati tekmo med seboj, seveda na snegu. Upam, da bodo jutri pogoji boljši, ko bomo gostili Šmartno. V soboto bomo igrali v Zaprešiču, kar bo generalka za Inter pred spomladanskim delom prvenstva. 15. februarja se bomo pomerili v Kranju s Triglavom, tri dni kasneje z Olimpijo, vendar prizorišče še ni znano. V zadnjem tednu priprav bosta sledili preizkušnji z drugoligašema, četrtouvršče-nim Interblockom in v Dobu z drugouvrščenim Roltekom. Zoran Pavlovič, Ivan Firer, Miroslav Radulovič, Serge Akakpo, Nenad Đako-vič, Damir Marijan in Dario Šmitran so vas že zapustili. Kakšne so vaše informacije glede vezista Denisa Popo-viča, ki vadi v Kopru? Prestop ni zaključen, kluba se, kolikor mi je znano, nista dogovorila. Denis je še član Celja. Toda zadevo bodo urejali za to poklicani oziroma pristojni organi. Žal nam je, da je odšel. Gre za dobrega igralca, domačina, ki je postal nosilec igre našega moštva. Izvedelo se je, da na treningih tudi ni napadalca Romana Bezjaka. Kakšni so obeti? Nahaja se na preizkušnji pri prvoligašu iz vzhodnega dela Evrope, kjer se bo prestopni rok zaključil šele 1. marca, kar je oteževalna okoliščina za nas. Novinci, ne okrepitve, so Sašo Kovjenič, Jure Škafar in povratnik Matej Centrih. Vezist Škafar je prišel iz drugoligaša Kalcerja iz Radomelj, šolal pa se je pri Olim-piji. Je tehnično podkovan in je zato igral za državni selekciji do 16 in 17 let. Za status okrepitve bo moral pokazati veliko več, je pa zanimiv igralec. Tudi Kovje-nič je star 21 let. Gre za zelo hitrega branilca na desnem boku, ki bo poskušal nadomestiti praznino po odhodu Raduloviča. Veseli smo, da se je vrnil 23-letni centralni branilec Matej Centrih. Zanj je bilo izjemno koristno, da je igral tekme v 2. ligi in se temu primerno kalil. Zdaj je zrel in stesan. V obdobju, ko se klub bori za preživetje, ko igralci čakajo na izplačila, vam vsekakor ni lahko. Še manj kot mesec dni je do začetka spomladanskega dela prvenstva. Povsem iskreno, kako se počutite? Skrbi so iz dneva v dan večje, ko smo izgubili Popoviča in Bezjaka oziroma ne vemo, kaj bo z njima. Ni enostavno. Trenutna filozofija kluba se je prilagodila gospodarski situaciji, se pravi, da igramo s čimveč domačimi fanti. Tekmo z Aluminijem so začeli zgolj nogometaši, ki so bili vzgojeni v Celju. To je zgovoren podatek, da imamo potencial. Že sedaj gledalce prosimo za potrpežljivost. Naša pot ni rožnata, marveč trnova. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Marinino koleno spet hitro Na atletskem dvoranskem mitingu v Celju je članica domačega Kladivarja Marina Tomič zmagala v teku na 60 metrov ovire s časom 8,25 sekunde in po operaciji potrdila dobro formo. Z izidom je bila zelo zadovoljna. Po operaciji kolena, ki jo je imela 20. decembra, namreč ni veliko vadila. Tomi-čeva že ima normo za marčevsko svetovno dvoransko prvenstvo v Carigradu. Sočasno je potekalo državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Od Kladi-varjevih atletov se je najbolje odrezal Vid Železnik Ketiš, ki je osvojil srebrno medaljo v troskoku z rezultatom 13,14 m. DŠ Foto: SHERPA Ognjeni krst Kolarjeve Slovensko teniško reprezentanco je v pokalu Fed zastopala tudi Ce-ljanka Nastja Kolar. Na Japonskem je v drugem dvoboju povedla z 1:0 v nizih proti Ajumi Morite, naslednja dva niza pa je dobila domačinka. Kolarjeva bi se v nedeljo morala pomeriti še z eno veteranko, s Kimiko Date-Krumm, toda naša najboljša igralka Polona Hercog je prej izgubila tudi svoj drugi dvoboj in vse je bilo odločeno. 17-letna Celjanka je celo navdušila v svojem debiju: »Morala sem igrati močno in odločno. V uvodnem nizu mi je marsikaj uspevalo. Tudi v drugem sem bila nekaj časa enakovredna, nato pa je tekmica izkoristila svoje izkušnje.« Kapetanka Slovenije Maja Matevžič je imela polna usta hvale na njeno igro. Zato ji je ponudila priložnost tudi v dvojicah, kjer pa Nastja skupaj s Petro Rampre ni bila uspešna. Slovenija se bo aprila borila za obstanek med šestnajstimi najboljšimi reprezentancami na svetu, ko naj bi novo priložnost dobila Kolarjeva, ki preseneča s svojo samozavestjo. DŠ PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga, 21. krog: Partizan - Zlatorog 90:50; Ra-duljica 19, Čakarević 16; Škifić, Omič 7, Brodnik, L. Lapornik, Mali 6, Strnad 5, Vujasinovič 4, Mahalbašić 3, M. Lapornik 1. Vrstni red: Maccabi 37, Cede-vita, Partizan, Budućnost 32, Union Olimpija 30, Cibona, Zagreb 29, Široki, Radnički 28, Crvena zvezda 25, Helios 24, Hemofarm, Krka 23, Zlatorog 21. 1. SL, 15. krog: Geoplin Slovan - Rogaška 53:78; Pajič 11, Fon 9; Tomič 24, Milašinovič 15, Petrovič 13, Šoškič 11, Miljković 9, Smajlovič 6, Šentjur - Hopsi 82:69; Nelson 22, Marić 16, Pelc, Ferme 12, Se-bič 9, Držič 7, Rembert 4; Vašl 14, Godler, Kobale 12, Sebič, Sviridov 10, Jasonn 5, Hohler, Podvršnik 3, Parklji - Elektra 61:77; Lorbek 22, Luznar 17; Julevič 19, Horvat 17, Lelić 16, Nuhanovič 14, Lekič 6, Bukovič 5. Vrstni red: Elektra 27, Helios 26, Šentjur 25, Zlatorog 24, Rogaška 23, Hopsi, Maribor 22, Geoplin Slovan 21, Mercator, Parklji 16. ROKOMET 1. SL, 17. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor 34:25 (21:13); Žvižej 8, Marguč 7, Metličić 4, Žuran, Mlakar 3, Ranevski, Žabič, Poklar 2, Zelenovič, Razgor 1, Trimo - Gorenje 28:39 (12:22); M. Radelj 7, Skube 4; Cehte 9, Melić 7, Bezjak 3, Dolenec, Dujmovič 3, Medved, Mi-klavčič, Golčar 2, Gams,, Bajram, Šimič, Rutar 1. Vrstni red: Gorenje 29-1, Celje 264, Cimos 23-7, Trimo, Izola, Krško 14-18, Maribor 13-19, Ormož 11-19, Šmartno 10-20, Ribnica 9-23, Krka 7-23. ODBOJKA 1. DL, za obstanek, 1.krog: SIP Šempeter - Kropa 1:3. 1. DL (ž), 3. krog končnice: Branik - Aliansa 3:0. Vrstni red: Branik 16, Calcit 13, Aliansa, Koper 9, Nova Gorica 6, Vital 1. (MiK) sportni koledar Torek, 7. 2. KOŠARKA 1. SL, 16. krog: Rogaška - Helios (19). Sreda, 8. 2. ROKOMET 1. SL, 18. krog: Ormož - Celje Pivovarna Laško, Nazarje: Gorenje - Ribnica (19). KOŠARKA 1. SL, 16. krog, Šoštanj: Elektra - Zlatorog (20). 1. SL (ž), 15. krog, Kranj: Triglav - Athlete (20.30). iiiiiiiiw,ii(Éeiliiili.coii '.railiiicelje.ciHii V Novem tedniku smo lani uvedli rubriko z imenom Rekreacija. Predvsem zato, da bi naše bralce opozorili na to, da je gibanje nujno potrebno za bolj zdravo in gibčno življenje. Pa tudi zato, da nekako razmejimo med športnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v tekmovanje in jim veliko pozornosti že posvečamo na straneh športa od teh, bolj rekreativnih, da bi bili preprosto bolj »fit«. Na terenu občin, ki jih pokrivamo, tokrat preverjamo, kdo in kako skrbi za boljšo kondicijo občanov. Špela Ožir je obiskala Žalec. Vsaka krajevna skupnost živi za svoj šport Rekreativni športniki v Žalcu največja interesna skupina Zavod za kulturo šport in turizem Žalec (ZKTŠ Žalec) v okviru sekcije za šport v občini Žalec skrbi za nemoteno in dobro delovanje športnih društev. Zanimivo je, da vsaka krajevna skupnost v občini Žalec diha za svoj šport. Tako Šempetrani živijo za odbojko in Žalčani za rokomet. Še posebej so v občini priljubljeni nogomet in borilne veščine. ZKŠT Žalec je začel delovati leta 2001, ko je pod okriljem zavoda nastala tudi organizacijska enota za šport, ki je danes glavno gonilo športnih društev v občini Žalec. Organizacijska enota za šport je podaljšana roka Občine Žalec pri razpisih in deljenju sredstev športnim društvom, enako tudi pri vzdrževanju športne infrastrukture. »Posebno skrb namenjamo zapolnitvi prostega časa otrok in spodbujanju njihovega gibanja,« izpostavi eno od prednostnih nalog vodja programa šport Matej Sitar. Organizacijska enota za šport, ki zastopa interese občine, z roko v roki deluje z Zvezo športnih društev Žalec, ki predstavlja civilno sfero. »V občini je trenutno registriranih 65 društev, od tega je aktivnih 55,« še doda Sitar. Šport želijo približati občanom »Naš namen je občanom ponuditi čim več različnih programov in jih vzpodbuditi, da se vanje vključijo, saj le tako lahko dosežejo boljšo kvaliteto življenja,« izpostavlja glavno prednost Sitar, ki vodi organizacijsko enoto zadnje tri mesece. Rekreacijo želijo občanom približati z različnimi akcijami. Zadnja tovrstna je bila konec januarja, in sicer Savinjski smučarski izziv, v okviru katerega so lahko vsi na Golteh smučali dvajset odstotkov ceneje. Ena večjih rekreativnih prireditev v občini je Razpnimo jadra, kjer se predstavijo športna društva in s tem motivirajo občane, da se jim pridružijo. Glavni promotorji akcije so znani vrhunski savinjski športniki, od Urške Žolnir, Lucije Polavder do Sama in Bena Udriha. Občina Žalec pripravlja tudi druge odmevnejše prireditve, kot sta kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini in obronkih občine Žalec ter tradicionalni tek po ulicah Žalca, ki bo letos že dvanajstič. V naravi je rekreacija prijetnejša Kljub temu, da je dandanes na voljo veliko pokritih športnih dvoran, ki v posebno mrzlih dneh pridejo še kako prav, telovadnica in fitnesi ne morejo odtehtati svežega zraka in privlačne narave. Tudi v občini Žalec je poleg Športnega centra Žalec v zadnjih le- Približno dve in pol uri časa vam bo vzelo, če se boste odločili prehoditi Loško pot, ki velja za eno lepših po-hodniških poti na območju občine Dobrna. Približno zato, ker je čas pohoda odvisen od tega, koliko časa si boste vzeli za ogled naravnih lepot in znamenitosti ali pa v teh še hladnih dneh morda tudi za postanek v katerem od toplo ogretih zavetij, ki jih ob tej poti prav tako ne manjka. Dolina Loke ima vse značilnosti kraške pokrajine: tod najdete številne vrtače, apnenec in rdečo prst vulkanskega izvora. Pohodnike Loška pot vodi iz centra Dobrne skozi to-pliški kompleks in Zdraviliški park mimo Hiše kulturne dediščine po cesti v Klanc. Ko ste mimo Golobove kapele in če še čutite mraz, ker niste dovolj ogreti, je morda priložnost, da se na razpotju na desni strani ustavite pri kmetiji odprtih vrat Pri Minki ali pokukate v klet Mihe Šventa, ki je postavljena pod pobočjem z vinogradom. Sledi vzpon mimo Kotnika, kjer si lahko ogledate staro velbano klet in v neposredni bližini Koško uro, nato pa naprej proti naselju Loka do Čerjakove kapele. Tu se pot razcepi: na desno vodi do kraških vrtač in bližnje kmetije Dobovičnik, na levo pa proti dolini mlinov, kjer si lahko ob Temnjaškem vrelcu ogledate osem bolj ali manj ohranjenih mlinov: Božniko- Pogled na del razstavljenih predmetov, ki jih je zbiratelj Jože Polenek zbral v Hiši kulturne dediščine. Zbirka Polenek je razstavljena v nekdanjem gospodarskem poslopju Term Dobrna oziroma topliškem kozolcu. vega, Petračevega, Sedevško-vega (razvaline), zgornjega in spodnjega Vovkovega, ki velja za najbolj ohranjenega, pa še Gorjančevega (razvaline), Brecljevega in Blažičevega. Med Petračevim in Sedev-škovim mlinom je tolmun primeren za knajpanje. Pot se spušča do Sedevškovega mlina, nato do zgornjega in spodnjega Vovkovega mlina, V občini Žalec se še vedno največ občanov ukvarja s športi z žogo, in sicerz nogometom, rokometom in odbojko. Tudi vodja programa šport v ZKŠT Žalec Matej Sitar je eden tistih, ki najraje igrajo nogomet. S postanki po Loški poti Ko sneg skopni, spet pot pod noge - Če vas vseeno zazebe, na Loški poti ne bo zadrege, kje se pogreti V naselju Lokovina so trije ribniki; največji med njimi, ki je najbolj na severu, ima premer kar sto metrov, druga dva sta polovico manjša. V ribniku gojijo amurje in krape. mimo Vovkove domačije do Gorjančevega mlina, ki pa je v razvalinah. Sledi rahel vzpon in v dolini se razpostre pogled na Brecljev in Blažičev mlin. Po ogledu mlinov je tu že obora jelenov, kjer si lahko ogledate navadne (rdeče) jelene, muflone in damjake, nato sledi spust po cesti na most in spet v breg nadaljujete pot proti domačiji Blažič, kjer je možen ogled zbirke starin. Streljaj stran se odpira pogled na razvaline Kačjega gradu (Stari grad) in nato desno po delu asfaltne ceste mimo treh ribnikov in Novega gradu v Lokovini nazaj proti centru Dobrne. IVANA STAMEJČIČ Koška ura je visoka skala, po kateri so se nekoč prebivalci Klanca orientirali. Je nekakšna sončna ura - kmetje, ki so delali na polju in obračali krmo na travniku, so se veselili trenutka, ko je senca legla na skalo. To je pomenilo isto, kot če bi v zvoniku ura odbila peto popoldan in čas je bil za malico in kratek počitek. tih čedalje bolj popularen ribnik Vrbje. Ribnik ponuja kvalitetno okolje, ki je še dodatna motivacija pri teku, sprehajanju in kolesarjenju. Čedalje bolj izkoriščene so različne tematske poti, na katerih se ne sprehajajo le domačini, ampak tudi turisti, ki napolnijo svojega duha ob teku ali hoji ter se pri tem seznanjajo z naravno in s kulturno dediščino Spodnje Savinjske doline. V občini je evropsko znano plezališče Kotečnik, ki se dviguje nad Zabukovico in privablja plezalce iz cele Slovenije. Športi z žogo še vedno najbolj priljubljeni »Veliko mladih Žalčank igra rokomet, v Šempetru pa je najbolj popularna odbojka. Zanimivo je, da se veliko občanov ukvarja tudi z borilnimi veščinami in lokostrelstvom. A nogomet še vedno ostaja številka ena,« razlaga Matej Sitar. Starostna meja ljudi, ki se ukvarjajo s športom, se pri starejših zvišuje in pri otrocih znižuje, saj se po opa- žanju Sitarja že zelo zgodaj usmerijo v točno določeno športno panogo. »Včasih smo odšli na trening. Potem smo se popoldne še lovili, plezali in skrivali. S tem smo nevede razvijali motoriko. Ker smo dandanes računalniško usmerjeni, zagovarjam mnenje, naj se otroci zgodaj začnejo ukvarjati s športom, a ne v obliki treningov, ampak z igro, s katero bodo razvijali vse vrste motoričnih sposobnosti,« razlaga profesor športne vzgoje Matej Sitar. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA 13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev Življenje je vsak dan polno čudežev. Več kot jih prepoznamo, srečnejši smo. Več kot jih spregledamo, revnejše je naše življenje. KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV 8. februar POHODNIŠTVO Zimski pohod na Mrzlico, info: PD Prebold, 040 348 696 (Janez Zagožen) Pohod na Kavranovo steno (301 m), info: PD Celje Matica, www.planinsko-drustvo-celje.si,pdcelje@siol.net 11. februar POHODNIŠTVO Po Drameljski planinski poti, zbor ob 7.30 pri Gasilskem domu Dramlje, info: Planinsko društvo Dramlje, www.pddramlje.si, valentin.golez@siol.net Potep od Lokvice do Lipe čez greben Črnih hribov, zbor ob 5.00 izpred Telekoma Lava, info: PD Celje Matica, 040 209 690 (Peter Paser) AKCIJA JURE GORENJAK LIRIDONA BAJRAKTARI Glasujte! NAJ MAHJRANTKA IN NAJ NUmiRANT V srednjih šolah, ki so imele maturantske plese v januarju in so se pridružile naši akciji, so v razredih dijaki izbrali kandidate, ki se bodo za njihov razred in šolo potegovali za naslov naj maturantka, naj maturant. Ves februar boste sošolci, učitelji, starši in drugi sorodniki ter prijatelji in znanci lahko glasovali za »svojega« V akciji Naj maturantka naj maturant so se nam pridružile naslednje šole, kjer so imeli maturantske plese januarja letos: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava(GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER), Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM), Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE, ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (Gimnazija SK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ) Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (SŠHVU), Poslovno-komercialna šola Celje (PKŠ), Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT) J i ii. J JANUSA DIKLIČ 4. A SSGT 1 KRISTIJAN STARČEK 4. A SSGT 2 TINA PALČNIK 4. B SSGT GREGOR 3 STOLEC 4. B SŠGT 4 SPELA VRČKOVNIK 4. C sSGT 5 LIRIDONA BAJRAKTARI 4. B PKS 12 JAN BOGDAN 4. C PKS 13 SARA PELC 4. C PKS 14 MATEVŽ ČADEJ 3. Č PKS 15 SIMONA KOLMANIČ 3. C PKS 16 MARKO HRVATIČ 2. A PTI PKS 17 TJASA KELHAR 2. A PTI PKS 18 BURIM BAJRAKTARI 2. B PTI PKS 19 LARA BORSTNER 2. B PTI PKS 20 BLAŽ JESENEK n.| 4. A SCC-GL 21 JANJA PETEK 4. D SCC-GL 28 BLAŽ SELISNIK 4. E SCC-GL 29 TINA KOROSEC 4. E SCC-GL DEJAN LJUBEJ IVA magaSić SVAN VOVK POLONA POTOČNIK M LJUBEK n.| MAGASIN M VOVK ^n POTOČNIK 4. F SCC-GL 31 4. AT SSHVU 32 4. AT SSHVU 33 4. HT SSHVU 34 JANEZ POČIVALSEK 4. HT SSHVU 5 MIHAEL LUŽAR 5.d T SSHVU 36 PETRA OVČJAK 5.d. HT SSHVU 37 r U MARKO RAJH 4. Gb Gimnazija SK 44 MANJA RAVNIČAN 4. Gb Gimnazija SK 45 ROK STEINACHER 4. Sa SPSSZ 46 ANJA POVALEJ G4.b SSGVO 47 LOVRO GUNZEK G4.b SSGVO 48 ŽIGA PLASKAN G4.c SSGVO 49 LUCIJA KRASOVEC G4.c SSGVO 50 VID PESJAK K4.a SSKER 51 TAJA KOROSEC K4.a SSKER 52 ŽIGA KOROSEC E4.b SSKER AKCIJA kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Komu bo uspelo med januarskimi kandidati in kandidatkami, boste izvedeli v torkovi številki Novega tednika, ki bo izšla 6. marca. Vmes pa vas bomo spodbujali z delnimi izidi glasovanja. razkrivamo ^ naj maturantka bo od medijske hiše Novi tednik in Radio Celje prejela komplet nakita Zlatarne Celje. Foto: Nataša Muler, GrupA; Oblikovanje: Andreja Balja Pmrila ghsonnlB in sodelovala v alclji: TOMAŽ KIDRIČ 4. Č SŠGT 6 POLONA AŠKERC 4. Č SŠGT 7 MATEJ KOMLJEN 4. C SŠGT 8 JURE GORENJAK 4. A PKŠ 9 LARA MOGU 4. A PKŠ 10 KLEMEN RAMŠAK 4. B PKŠ 11 Na enem kuponu lahkp glasujete enega naj maturanta ali eno naj maturantko. Za udeležence januarskih maturantskih plesov, ki sodelujejo v akciji nt&rc Naj maturantka, naj maturant bo Vasovanje potekalo ves mesec februar, v torkovih in petkovih številkah Novega tednika bo objavljen spisek vseh -civilniti« fotografij, postopno bomo ves mesec objavljali tudi -maturantske- fotografije kandidatov, ki se potegujejo za vstop v finale. V sredo, 1. februarja bomo izžreba!i naj maturanta fn naj maturantko, ki bosta v ločenem glasovanju prejela največ glasov. Oba se bosta uvrstila v sklepni krog glasovanja pc februarskem in marcevskem krogu maturantskih plesov. LUKA KOVAČ I-. E4.c SŠKER U4 BLAŽ SENICA E4.d SŠKER EVA PODKRIŽNIK E4.d SŠKER U6 BLAŽ HVALEC E4.e SŠKER JANJA OGRAJENŠEK 3c2 SŠSDL U8 Št. 11 - 7. februar 2012 Gasilci »na udaru« zaradi starega hladilnika Kdaj v primeru požara evakuirati celotno stavbo? V bloku v Kraigherjevi ulici v Celju je pred kratkim sredi noči zagorelo v enem od stanovanj. Gasilci so prihiteli na kraj dogodka in požar pogasili. Ostalih prebivalcev bloka niso zbujali in nekateri med njimi se sprašujejo, zakaj. Dim naj bi se namreč razširil tudi v nekaj sosednjih stanovanj, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za speče ljudi. Menijo, da bi o tovrstnih dogodkih morali biti obveščeni. Zagorel je star hladilnik in sreča je bila, da se je lastnica stanovanja zbudila in takoj poklicala gasilce. Tako je rešila ne le sebe, temveč tudi življenje svojega soproga in dveh otrok. Požar bi se lahko razširil še na hodnik in v sosednja stanovanja in ogrozil tudi življenja ostalih stanovalcev bloka, a so bili gasilci pravočasni in so manjši požar, potem ko se je z njim že uspešno spopadel tudi lastnik, hitro pogasili. Ker so se štirje gasilski avtomobili pred blok pripeljali brez sirene, kot je to v navadi sredi noči, in ker je tudi intervencija potekala hitro in brez večjega hrupa, sosedje sploh niso vedeli, da se v bloku karkoli dogaja. Za požar so izvedeli šele zjutraj, nekateri celo komaj čez nekaj dni. Stanovalci niso bili ogroženi Požar hladilnika so gasili trije gasilci celjske poklicne gasilske enote in dvanajst gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec. Kot poudarjajo, so sledili pravilom, stanovalcev pa niso zbudili, ker niso bili ogroženi. »Popolnoma logič- no je, da bi v primeru kakršne koli nevarnosti takoj in brez izjeme skupaj s policisti prebudili vse stanovalce bloka in jih tudi evakuirali,« pravi direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Ob tem poudarja, da mnogi ne vedo, da gasilci ob takšnih dogodkih s posebnimi napravami vedno izmerijo količino možnih nevarnih plinov in dima. Če te vrednosti presegajo dovo- Požežnik še pojasnjuje, da so gasilci, ki so bili na kraju dogodka, zagotovo presodili, da ni nevarnosti, četudi bi dim po zračnikih morda prehajal iz stanovanja v stanovanje. Gre torej, kot pravi, za neupravičen strah nekaterih stanovalcev, ki so tudi v svojih stanovanjih opazili dim. Le malo je ostalo od starega hladilnika, večje škode pa požar kljub temu ni povzročil. ljeno mejo ali kadar gre za količino, ki bi predstavljala nevarnost za ljudi, se takoj lotijo praznjenja prostorov oziroma stavb. Do zdaj so to v Celju naredili že kar nekajkrat. V Kraigherjevi ulici se je vse končalo srečno, Kljub manjšemu požaru in hitremu ukrepanju naj bi se dim, predvsem preko ventilatorjev, razširil tudi v nekaj sosednjih stanovanj. Stanovalci so se tako začeli spraševati, zakaj jih gasilci niso zbudili in preverili stanja vsaj v najbližjih stanovanjih in v stanovanju nad tistim, v katerem je gorelo. Posebej tam naj bi bilo namreč zjutraj zelo »zadimljeno«. nikomur ni bilo treba poiskati zdravstvene pomoči, bi se pa lahko zgodba, če ne bi lastnika stanovanja ukrepala, kakor sta, razpletla tudi tragično. Gasilci ob tem opozarjajo na še en vidik, morda celo bolj nevaren. Pogosto namreč s svojimi vozili izredno težko dostopajo do objektov, v katerih gori, saj mnogi ne upoštevajo, da se na intervencijskih poteh v spalnih naseljih nikakor ne sme parkirati. Tako so dovozi in dostopi do stanovanjskih blokov po vrstnem redu zaparkirani. Tudi to lahko, kot opozarjajo, vodi do tragedije. SIMONA ŠOLINIČ, ANJA DEUČMAN Foto: PGE Celje Dolgotrajnost postopkov olajševalna okoliščina? Osem mesecev zapora za pijanega povzročitelja Generalni direktor policije Janko Goršek (levo) naj bi odšel v novo službo k predsedniku države Danilu Turku, njegov položaj pa naj bi prevzel mag. Karol Turk (skrajno desno). Ali se bodo ta predvidevanja kmalu pokazala za pravilna? Bo novi direktor policije Turk? Na Celjskem so vse glasnejše govorice, da naj bi za generalnega direktorja slovenske policije kmalu imenovali zdajšnjega direktorja celjske policijske uprave mag. Karola Turka. Prvi mož celjskih policistov, ki je po neuradnih informacijah skoraj bolj zvest lokalnemu okolju in velja za enega uspešnejših direktorjev na tem položaju, teh podatkov ne želi ne potrditi ne zanikati. Nekateri ugibajo, da bi Turk kot generalni direktor uspešno nadaljeval delo zdajšnjega »generalnega« Janka Gorška (ki je doma iz Celja), saj velja za avtoriteto in človeka, ki zelo dobro pozna delo policistov in kriminalistov. Če bi se to zgodilo, bi bila tako policija in ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom dveh vidnejših oseb s Celjskega. Minister za notranje zadeve bo namreč Vinko Gorenak, ki je bil nekoč na celjski policiji tudi zaposlen, doma pa je z območja Šmarja pri Jelšah. V primeru, da bi v Ljubljano Turk resnično odšel za prvega moža policije, bi morala novega direktorja iskati tudi celjska policijska uprava. Glede na dosedanjo prakso in z malo ugibanja - če bi se Turk odločil za odhod - bi lahko dejali, da se z direktorskim stolčkom celjske policije skoraj zagotovo spogleduje sedanji šef kriminalistov Jože Senica _ SŠol Foto: TimE »Bili ste absolutno nesposobni za vožnjo, saj ste bili močno alkoholizirani,« je ob izreku sodbe povzročitelju cestne tragedije avgusta 2005 v Velenju Danijelu Jerencu dejala celjska okrožna sodnica Romana Gradič. Čeprav mu je jasno rekla, da je za nesrečo iz malomarnosti kriv, je pri kazni v smislu olajševalne okoliščine upoštevala tudi to, da se je sojenje začelo šele šest let po tragediji. Torej še en dokaz da - v času, ko vsi opozarjajo, da je dolgotrajno čakanje na sojenja pijanim povzročiteljem nesreč sramota za državo in še dodatna bolečina za žrtve in njihove svojce - je ravno ta dolgotrajnost še kako v prid obtožencem. Sodišče Jerencu ni očitalo zavestne malomarnosti, ker peške tik pred nesrečo ni opazil, ampak nezavedno malomarnost. »Ker ste imeli vozniško dovoljenje, bi morali vedeti, da pijani ne smete voziti,« mu je dejala. Jerenec peške ni opazil, ker je imel zaradi visoke alko-holiziranosti tako imenovani tunelski vid, torej tistega, kar se mu je dogajalo ob levi ali desni strani tako ali tako ni mogel videti _ Ob koncu sojenja je Jerenec še dejal, da mu je za nesrečo žal, da del krivde prevzema nase, a ne vso. »Kazen bom za svoj del krivde prestal, vendar bi tudi žrtvin mož moral prevzeti nekaj krivde nase. Vedel je, da je bolna, da ni dobro videla in jo je vseeno pustil, da prečka cesto, medtem ko je on odšel po svoj avtomobil,« je še dejal sodnemu senatu. Žrtvin mož naj bi bil v času nesreče namreč v bližini. Olajševalna okoliščina pri višini kazni je tudi to, da je bil do zdaj še nekaznovan in da je oče mladoletnega otroka. Mu pa zakonodaja dopušča možnost, da kazni sploh ne bo presedel za zapahi. Pri tej izrečeni višini kazni namreč lahko zaprosi, da ga namesto v zapor pošljejo na opravljanje družbeno koristnega dela. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Danijel Jerenec BRALCI POROCEVALCI Živimo zdravo v Bistrici ob Sotli in Loki pri Zidanem Mostu Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so lani ponovno pristopili k izvajanju programa Živimo zdravo, povzetega po vzoru iz Pomurja. Od oktobra do januarja so program dvanajstih učnih delavnic o zdravem življenjskem slogu izpeljali v Bistrici ob Sotli in Loki pri Zidanem Mostu. V obeh lokalnih skupnostih bližno 90 krajanov, ki so bili se je programa udeležilo pri- z dogajanjem zelo zadovoljni. Številni med njimi so izjavili, da zdaj bolje poskrbijo za telesno dejavnost in bolj zdravo prehrano. To pomeni, da v zadnjih treh mesecih jedo manj mastno, manj slano in manj sladko hrano. V življenje so vnesli tudi več rednega vsakodnevnega gibanja. Tako kot kažejo izkušnje programa iz Bistrice ob Sotli in Loke pri Zidanem Mostu ter ostalih lokalnih skupnosti na Celjskem pred tem (Nova Cerkev, Gornji Grad, Vitanje, Dobrna), ustvari poglobljena skrb za zdravje višjo kakovost v življenju krajanov in med njimi ustvari tesnejše in prijetnejše vezi. Rezultati programa dvanajstih učnih delavnic se navsezadnje izrazijo v izboljšanju merljivih dejavnikov zdravja, kot so znižanje telesne teže, izboljšanje telesne zmogljivosti in znižanje holesterola v krvi. Temeljno izhodišče programa Živimo zdravo je preprečevanje in zmanjševanje bolezni srca in ožilja ter raka, saj so prav ta obolenja v Sloveniji glavni vzrok prezgodnjih smrti. Niz delavnic so na obeh lokacijah sklenili z zaključno prireditvijo, jo popestrili s kulturnim programom in pogostitvijo, ki so jo pripravili udeleženci in na kateri je prevladovala zdrava prehrana. KL Zaključna prireditev v Bistrici ob Sotli Deset let godbe Hramše Godba Hramše deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, njen umetniški vodja je že vsa leta Feliks Zajc. V nedeljo, 29. januarja, so v dvorani Doma krajanov Galicija pripravili veliki koncert ob 10. obletnici. Na koncertu so nastopili njihovi številni glasbeni prijatelji, ki se vedno radi odzovejo njihovemu povabilu v Galicijo. Vsi nastopajoči, posebej pa vsi prisotni v polni dvorani, so bili navdušeni nad odlično organiziranim koncertom. PETER VIPAVC Lepši in bolj urejen Breg Tole romantično fotografijo nam je poslal bralec Matej Vrečar s celjskega Brega, ki pravi, da je spremljal naše pisanje o težavah v tem delu mesta. Zdaj je ulica preurejena in lepo osvetljena, ugotavlja, za kar je hvaležen Mestni občini Celje, izvajalcem del in tudi našemu uredništvu, ker smo o tem pisali in morda spodbudili odgovorne k hitrejši ureditvi Brega. if / I v— r I NAROČITE noMit^n k NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZiVASEGAlKRAUA NAROCILNICA I NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ' KRAJ: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Vi PODPIS: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Nas učence je zanimalo predvsem, kako so se včasih učili, kakšne potrebščine so uporabljali, kakšno je bilo šolsko pohištvo, kako so bili kaznovani ob neprimernem vedenju _ Babice in dedki so zraven prinesli tudi nekaj starinskih predmetov: kolovrat, pero, tablico, mlinček za kavo. Vse predmete smo si pogledali in jih tudi preizkusili. Učenci Neža prva, Vitko drugi! Bilo je nekoč V POŠ Trje smo si učenci 1. razreda dopoldne popestrili z obiskom svojih babic in dedkov. Pogovarjali smo se o življenju v preteklosti. smo goste razveselili s pesmico O babici in dedku, oni pa nas z domačim pecivom in s suhimi jabolkami. Pri poslušanju smo podoživeli delček tistega, kar je bilo v otroštvu naših babic in dedkov življenjski vsakdan, za nas pa presenečenje in hkrati navdušenje nad njihovo povezanostjo in skromnostjo. MATEJA BREŽNIK 28. in 29. januarja je bilo v Kendovem dvorcu v Sp. Idriji prvo mednarodno tekmovanje pianistov v spomin idrijskemu glasbeniku Ivanu Rijavcu. Pianisti so se pomerili v šestih kategorijah, od začetnikov (9 let) do zelo naprednih pianistov (od 18 let dalje brez starostne omejitve). Vsi so morali v svoj program vključiti obvezno skladbo Ivana Rijavca, ki je svoj čas poleg zborovskega dela posvetil tudi skladanju zborovskih pesmi in instrumentalnih skladb za klavir in harmoniko. V nedeljo sta se iz naših krajev v prvi kategoriji predstavila tudi Neža Pogačar iz Šempetra, učenka GŠ Rista Savina Žalec, ki je svoje znanje igranja na klavir že od svojih začetkov dobivala v razredu Melite E. Villasanti, ki pa jo je zaradi porodniškega dopusta pred enim mesecem predala v varstvo mag. Primožu Mavriču. Iz njegovega razreda se je v isti kategoriji predstavil tudi Vitomir Jane Zagode iz Celja, učenec GŠ Neža Pogačar, Vitomir Janez Zagode, Primož Mavrič Celje. Oba sta bila izvrstna, saj se je Neža z 98 točkami zavihtela pred vse tekmoval- www.zabavazaotroke.si ce, Vitomir pa le z eno manj takoj za njo na drugo mesto. Oba sta dosegla zlato prizna- nje in prvo nagrado, za kar sta si morala priigrati od 95 do 100 točk. Tako sta oba dobila priložnost, da sta se zvečer predstavila javnosti med desetimi najboljšimi tekmovalci še na svečani podelitvi nagrad, priznanj in diplom na koncertu nagrajencev. Med zimskimi počitnicami bosta odpotovala v Beograd, kjer bosta ponovno na mednarodni preizkušnji. Čaka ju še veliko dela, saj bosta tam tekmovala s še daljšim programom, vsak v dveh kategorijah, solistično in štiriročno, kjer bosta zaigrala skupaj. Tega se še posebej veselita, saj sta sicer prijatelja in pravita, da je na tekmovanjih najtežje breme ravno to - tekmovati s prijatelji! Želimo jima vse najboljše. MJP Zimska šola v naravi na Golteh 32 učenk in učencev III. OŠ Celje se je s štirimi spremljevalci in tremi smučarskimi učitelji udeležilo zimske šole v naravi na Golteh. Naše veselje ob odhodu v šolo v naravi sta dopolnjevala še prekrasno vreme in dobro vzdušje v Mozirski koči, kjer smo bili nastanjeni. V petih dneh, ki smo jih imeli na voljo, smo se vsi - tudi tisti, ki na smučeh še nismo stali - naučili vsaj osnov zarezne tehnike in se poleg smučanja zabavali ob raznolikih športnih aktivnostih, malo drugačnem pouku angleškega in slovenskega jezika, izdelovali smo modele hribovskih hišic iz naravnih materialov, si ogledovali zvezde na nočnem nebu, priredili tekmovanje v znanju ter modno revijo. Naše bivanje na Golteh smo končali s pravo pravcato smučarsko tekmo, kjer smo lahko pokazali, kaj smo se naučili. Ob vrnitvi domov smo bili sicer veseli, a hkrati otožni, da se je končala naša zimska pravljica. Učenci 6. a in 6. b III. OŠ Celje Junake vidijo v svetu glasbe, športa ^ Srečanje otroškega parlamenta na OŠ Polzela je bilo nadaljevanje in nadgradnja pestrih dejavnosti, ki so jih pripravili ob tednu otroka. V okviru tega so pripravili tudi literarni natečaj Pojdiva s knjigo v svet, zato so v uvodu podelili nagrade in pohvale učencem za najboljše literarne prispevke. Predstavniki oddelčnih skupnosti so pod mentorstvom učiteljice Nataše Jesenko in ravnateljice Valerije Pukl razpravljali o letošnji temi Junaki našega časa - kdo so in zakaj. Pogovor sta vodila učenca Polona Turnšek in Gal Aleksej Pilko. Učenci so razmišljali o lastnostih junakov, o vrednotah, ki jim jih posredujejo, o tem, kako vplivajo nanje in o vlogi medijev in družbe na izbiro junakov. Junaki današnjih otrok in najstnikov so pogosto ljudje iz sveta glasbe in športa, vendar poudarjajo, da so bistvena njihova dobra dejanja in pozitivne lastnosti, ne zgolj uspeh. Junake vidijo tudi v znanosti, zdravstvu in humanitarnih dejavnostih. Pogosto pa so njihovi junaki ljudje iz vsakdanjega življenja, zlasti starši in vrstniki. Menijo, da je nujen kritičen odnos do podob, ki jim jih posredujejo mediji. TT vodnik TOREK, 7. 2. 9.00 do 17.00 Muzej Laško 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Strokovno vodenje po stalnih razstavah brezplačen ogled Živeti v Celju demonstracija obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo 10.00 Kulturni dom Šentjur Rekel je, da bo pesnik recital učencev OŠ Franja Malgaja ob slovenskem kulturnem prazniku 10.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Recital ob slovenskem kulturnem prazniku in bralna značka za odrasle v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 10.30 Dvorana v OŠ Luče Prireditev ob kulturnem prazniku in obletnici smrti Blaža Arniča 15.00 Glasbena šola Celje Godala javni nastop tekmovalcev 17.00 Glasbena šola Celje Kitara, harfa, orgle, komorne skupine s pihali javni nastop tekmovalcev [7.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pravljice so namenjene otrokom od 5. leta dalje 17.00 Vila Mojca Velenje" Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 7.00 Anina galerija Rogaška Slatina_ Grafike iz zbirke Kurta Mullerja; Literatura na cesti - Slomškova pesniška zapuščina odprtje razstave grafik in predstavitev projekta 7.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Ob kulturnem prazniku 17.00 Knjižnica Velenje Jra pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter 18.00 Dom kulture Velenje 18.00 Savinova hiša Žalec 7.30 11. osnovna šola Celje - Galerija modra niša Laura Pižmoht Kračun; Glas tišine - Andres Valdes in Jana Kovač odprtje razstave in koncert Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Zajec v katedrali večer poezije in glasbe ob novi pesniški zbirki Danija Bedrača 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Lojze Adamlje odprtje razstave akademskega slikarja 19.00 Zadružni dom na Ponikvi Proslava in občni zbor Kulturnega društva Ponikva 19.00 Kulturni dom Ljubno ob Savinji Večer poezije s sodelovanjem domačih avtorjev 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice 19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici 19.00 Kulturni dom Dobrna Svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Potopisne fotografije odprtje razstave ter nastop Vokalne skupine Kresnice Proslava ob kulturnem prazniku 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Udar po moško Vid Valič & Denis Audič; komedija Špas teatra 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Vokalna skupina Sonus večer vokalne glasbe SREDA, 8. 2. 10.00 Velenjski grad Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dvorana OŠ Rečica ob Savinji Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Večer uglasbene slovenske poezije sodeluje mešani pevski zbor Gorenje 18.00 Velbana gorca Podčetrtek V spomin na Tonija in Marjana kulturni večer 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Predstavitev pesniške zbirke Ob koncu sveta in gledališka komedija slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Udar po moško Vid Valič & Denis Audič; komedija Špas teatra 21.00 eMCe plac Velenje Deklamacije rap komadov ob kulturnem prazniku ČETRTEK, 9. 2. 12.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Dijaki Gimnazije celje Center - Umetniška gimnazija Likovne smeri odprtje razstave likovnih del 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc 18.00 Knjigarna Antika Romana Ina in Desetka romana bosta predstavila pisateljica Cvetka Bevc in urednik Gašper Troha 18.00 Pokrajinski muzej Celje Nova spoznanja o rimski Celei predava arheolog Jure Krajšek 18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Knjižna čajanka z Dragom Jančarjem 18.30 Dvorana Glasbene šole Nazarje_ Nastop učencev glasbene šole 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Odnosi med generacijami v družini predava psihoterapevt Bogdan Žorž 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Kulturni večer z z odprtjem razstav 19.00 Osrednja knjižnica Celje 19.19 Mestna knjižnica Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje Reciklirajmo se in uživajmo predstavitev knjige modne oblikovalke in publicistke Vlaste Cah Žerovnik XXXL - Velike ljubezni predstavitev nove pesniške zbirke Iva Stropnika Učitelji Glasbene šole Velenje, koncert 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice skupina Lovro Ravbar Quartet, džez večer 21.00 Branibor club Celje Februarski stand up večer Vlatko Štampar in Tin Sedlar DNEVI KULTURE TOREK, 7. 2. 12.00 1. gimnazija v Celju Kulturni maraton I. gimnazije v Celju kulturni dogodek in ustvarjalne delavnice 17.00 Celjski dom Muca Copatarica brezplačna lutkovna predstava za otroke; gostuje Bičikleta; po predstavi še ustvarjalna delavnica 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Slavnostna akademija sodelujejo: Župnijski pevski zbor, Zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa, Mladinska pevska skupina, mladi iz župnije 19.00 Kulturni dom Škofja vas Proslava in odprtje razstave v izvedbi članov KUD Bratov Dobrotinšek Škofja vas in gostov; razstava ročnih del krajanov 20.00 Mestni kino Metropol Mi2, koncert SREDA, 8. 2. 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačna javna vodstva po razstavah 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Celodnevni vstop prost 12.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin brezplačno javno vodstvo po razstavi Tomaž Krajnc: Šesti čut ponovitev; igrajo člani Fedrinega gledališča I. gimnazije v Celju KINO 14.00 Pokrajinski muzej Celje 12.30 1. gimnazija v Celju Kulturno in umetnostnozgodovinska zbirka brezplačno javno vodstvo 15.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom brezplačno javno vodstvo po razstavi 16.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejska ulica obrtnikov na stalni razstavi Živeti v Celju prisotne vse mojstrice in mojstri; vstop prost 16.00 do 17.00 Klobučarska delavnica na Glavnem trgu v Celju_ Demonstracija obrti klobučarstva vstop prost 16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Osrednja prireditev ob prazniku 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prešeren za vse večne čase pogovor z gostjo Alenko Grad in predstavitev izbranega gradiva 9.40 1. gimnazija v Celju Tomaž Krajnc: Šesti čut premiera; igrajo člani Fedrinega gledališča I. gimnazije v Celju 11.00 1. gimnazija v Celju_ Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju koncert 18.00 Pokrajinski muzej Celje Nova spoznanja v rimski Celei - arheološke raziskave na Bregu in v mestnem jedru brezplačno predavanje; predavatelj Jure Krajšek 18.00 Kavarna hotela Evropa Prešerne besede literarni večer; sodelujejo mladi celjski literarni in drugi kulturni ustvarjalci I. gimnazije v Celju, Glasbene šole Celje in drugih celjskih srednjih šol DRUŠTVA VABIJO SREDA, 8. 2. 19.00 Narodni dom Celje_ Večer srbskega kulturnega društva Desanke Maksimović v kulturnem programu se bodo prepletali poezija, ples, petje, igra in običaji srbskega kulturnega prostora iiiciropwl SREDA in ČETRTEK 20.00 Polnoč v Parizu - komična drama Spored 7. in 8. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pisma sv. Nikolaju - romantič^ komedija 19.20 Jack in Jill - komedija 20.15, 22.15 Muppetki - družinska komedija 11.35, 18.20 Tihotapci - kriminalka/triler 20.35, 22.55 Angleška pita - komedija 14.05, 16.10, 20.50, 23.30 Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 11.15., 12.05, 13.15, 14.05, 15.15, 16.05, 17,20, 18.15 Obuti maček - animirana družinska komedija, sinh. 12.15, 14.15, 16.15, 18.25 Obuti maček - animirana družinska komedija 11.00, 16.00 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 21.50, 23.50 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka 14.30, 21.05, 23.05 Izlet - drama 12.30, 17.05, 19.05 Grivasti vojak - vojna drama 13.00, 18.00, 21.00, 23.59 Marčeve ide - drama 14.00, 18.30 Izdana - akcijski triler 11.50, 16.20, 20.40, 22.50 Kronika - zmnanstveno- fantastični triler 12.00, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 LEGENDA: vsak dan torek sreda 10.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Muzejska ulica obrtnikov na stalni razstavi Živeti v Celju prisotne vse mojstrice in mojstri; vstop prost 10.00 do 11.00 Klobučarska delavnica na Glavnem trgu Celje_ Demonstracija obrti klobučarstva vstop prost 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Dan odprtih vrat brezplačen ogled vseh zbirk 10.00 Pred Celjskim domom Na potep po mestu Celje z umetnostnim zgodovinarjem Matijo Plevnikom 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Odprtje fotografske razstave in predstavitev knjige Josip Pelikan/ Kronist mesta Celja avtorica mag. Andreja Rihter; vstop prost 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom brezplačno javno vodstvo po razstavi 11.00 do 18.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje_ Franc Purg: Coming soon, the future brezplačen ogled razstave Torek, 7. februar: V dopoldanskem času se bosta srečala Sonce in Merkur v znamenju vodnarja. 1deje bodo nenavadne, nenavadna bo tudi želja po pobegu pred rutino in dolgočasjem. Ob 16.04 se bo Saturn obrnil v retrogradno gibanje, v katerem bo ostal vse do 27. junija. V znamenju tehtnice bo ostal vse do začetka oktobra. Pomeni pa to, da se bodo morale določene zadeve urediti iz preteklosti. To je še posebej izpostavljeno pri vseh, rojenih v zadnji dekadi tehtnice in ovna. Pet minut do polnoči bo nastopila polna luna v znamenju leva, zato bo noč precej nemirna. Sreda, 8. februar: Tudi v tem dnevu bo mogoče občutiti vpliv polne lune, ki bo nastopila takoj po polnoči. Velja previdnost na vseh področjih. Luna bo tudi v opoziciji z Merkurjem, zato se bo treba zavestno truditi za pozitivne pristope. Ob 8.02 bo vstopila Venera v znamenje ovna, kar je odlična pozicija za vse, ki želite spreminjati zadeve na poslovnem in zasebnem področju. Ob 19.33 bo vstopila Luna v znamenje device in bo poudarila potrebo po analizi in izpostavila občutljiv živčni sitem. Malce kasneje bo Luna v opoziciji z Neptunom poudarjala moč domišljije, zmanjševala moč dobre presoje, zato se ne smete odločati za pomembnejše korake. Četrtek, 9. februar: Že v nočnem času bo Luna v dobrem aspektu z Jupitrom do- bra protiutež bivanju Lune v znamenju device, prinašala bo mir in harmonijo, dobre novice in priložnosti. Tudi v opoldanskem času bo Luna v dobrem aspektu s Plutonom prinašala dobre vibracije pri vseh zadevah, ki se dotikajo usodnih zadev. Petek, 10. februar: V nočnih urah se bosta srečala Venera in Uran, aspekt bo dejaven cel dan. Prinaša lahko kakšne preobrate v ljubezenskih in poslovnih razmerah. Vsekakor bo moč ovna izjemno velika, velika pa bo tudi potreba uiti monotoniji življenja in vnesti v delovanje originalnost. Ob 21.55 bo vstopila Luna v znamenje tehtnice, v kateri bo močneje delovala na medsebojne odnose. Malce bo prisotna neodločnost, zato si je potrebno za odločitve vzeti dovolj časa in jih dobro preučiti. Sobota, 11. februar: Kmalu po polnoči bo Luna v opoziciji z Uranom prinašala nemir in nejasne misli. Kmalu za tem aspektom bo tudi Luna v opoziciji z Venero, kar bo zadeve samo še poudarilo. Ni priporočljivo delovati na silo, za vse si je potrebno vzeti dovolj časa. Pri mnogih se lahko pojavi težava z nespečnostjo. Okoli poldneva bo Luna v napetem kvadratu s Plutonom, zato je potrebno v delovanje vnesti več previdnosti in predvsem modrosti. Nedelja, 12. februar: Luna bo v dobrem aspektu s Soncem in z Merkurjem, zato bo dan kot naročen za urejanje vseh zadev, ki jih je potrebno urediti. Moč misli bo prodorna, prodorna pa bo tudi energija, ki bo potrebna, da se uskladijo nasprotja. Luna se v nočnem času sreča s Saturnom, zato je potrebno več pozornosti nameniti previdnosti. Aspekt prinaša strahove, blokade in lahko tudi neprijetna srečanja. Ponedeljek, 13. februar: Luna bo kmalu po polnoči vstopila v znamenje škorpijona in bo intenzivnost čustev povečana. Povečan bo tudi notranji instinkt, zato je treba slediti intuiciji. 1zogibati se je treba ljubosumju in negativnim čustvenim reakcijam in ohraniti trezno glavo tudi, če hoče kdo vnesti nemir in negativno energijo v delovanje. Luna bo v jutranjih urah v opoziciji z Jupitrom, kar prinaša potrebo vnesti v delovanje strpnost in razumevanje okoliščin tudi tedaj, ko ne gre vse, kot bi moralo iti. V večernih urah se lahko porodi kakšna dobra ideja na poslovnem področju. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na Oai 404-935 cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si neobičajni hisni ljubljenčki Na Grobelnem imajo pitona Za marsikoga je zagotovo nepredstavljivo, da bi imel doma kačo, a pri Jagrovih z Grobelnega so si za hišnega ljubljenčka omislili pitona. Pravzaprav ga je domov nekega dne pripeljal sin Boštjan. »V trgovini je piton pil vodo in me je tako lepo pogledal, da sem ga kar kupil,« pravi. Starša sprva nista bila preveč navdušena, a sčasoma sta ga vzljubila. Danes je Spike, kot so ga poimenovali, edini hišni ljubljenček in pogosto v središču pozornosti. Boštjan Jager se nad kačami navdušuje že od malih nog. »Kot otroci smo po potokih in jarkih lovili ribe in jaz sem vedno na suho potegnil tudi kakšno kačo in jo občudoval,« se spominja. Spike je pri hiši že kakšna štiri leta, še malo, pa bo meril meter in pol, Boštjan pa pričakuje, da bo v prihodnjih letih presegel dolžino dveh metrov. Spike domuje v posebej zanj prirejenem terariju, kjer morata biti med drugim posebej prilagojeni temperatura - okoli 30 stopinj Celzija - in vlaga. V njem ima tudi kotiček, kamor se lahko skrije, in nekaj vej, po katerih se plazi. Na jedilniku miši, podgane in hrčki Spike pri hrani ni preveč izbirčen. Zadovoljen je s kakšno miško ali podgano, posebna poslastica pa so hrčki. Glede na svojo velikost lahko poje plen premera do pet centimetrov. Z manjšimi mišmi ga je treba pitati približno vsakih 14 dni, podgana pa ga nasiti celo za mesec ali več. Ko je lačen, je razdražen, ko se naje, pa kot zgodilo, bi pa piton sredi Grobelnega verjetno vzbudil pravo paniko. Dobrih poznavalcev kač praktično ni Spike večjih zdravstvenih težav še ni imel. Še sreča, saj veterinarji na Celjskem po izkušnjah Boštjana o kačah ne vedo prav dosti. Ravno v teh dneh ima piton poškodovane luske, veterinarji pa mu ne znajo pomagati. Boštjan meni, da je verjetno »staknil« kakšnega za-jedavca, a prepričan je, da mu ne bo hudega, le malce razdražen je. Koža se mu bo morda popravila ob naslednji levitvi, ki se zgodi dvakrat, trikrat ali celo štirikrat na leto. Zagotovo je zanimivo tudi to, da pri Jagrovih pravzaprav sploh ne vedo, ali je piton samec ali sami- Boštjan Jager je za pitona odštel dobrih 100 evrov, nakup in ureditev terarija pa sta ga stala še okoli 400 evrov. V terariju so med drugim namreč grelni kabel, termometri, vlagometri, naprava za ohranjanje vlage, podlaga iz bambusovih okruškov in hrastovega lubja, kamenje ter nekaj vej. Boštjan povzroči nemalo strahu in bežanja, ko Spikea pelje »na sprehod«. Marsikdo si zaradi pitona sploh ne upa stopiti v Bo-štjanovo sobo, ob čemer ljubitelj kač poudarja, da udomačene kače niso nevarne in da so tudi tiste v naravi nevarne le, kadar se počutijo ogrožene, zato se branijo. »Otroke vsi strašijo, da so kače zlobne in da so nevarne človeku, zato se večina kač boji, a ta strah je neupravičen,« je prepričan Boštjan. ca. »Nihče nam ne zna z gotovostjo odgovoriti na to vprašanje. Nam se pač zdi, da je samec, zato ga kličemo Spike.« pravi Boštjan. Ob tem pravi, da si kačjega naraščaja niso nikoli zaželeli, zato bo imel Spike te-rarij še naprej le zase. ANJA DEUČMAN Foto: osebni arhiv Boštjana Jagra Spike je kraljevski piton in je najmanjši predstavnik iz rodu pitonov. Kot pravi Boštjan Jager, ni nevarnosti, da bi človeka preveč stisnil za vrat. Tako mu pogosto pusti, da se takole ovija okoli njega. pravi njegov lastnik, potrebuje predvsem mir. »Hrano prebavlja različno dolgo, odvisno od velikosti obroka, se pa takrat ni dobro z njim preveč ukvarjati. Ni mu všeč, da se ga dotikamo in ga prenašamo naokoli, najraje se zateče v svoj temen kotiček in počiva.« Boštjan priznava, da kača ni kot ostali hišni ljubljenčki, ki ti popestrijo dan in s katerimi se lahko igraš. »Res je, da s kačo ni kaj veliko početi. Lahko jo prenašaš naokoli, jo božaš, si jo daš okoli vra- tu, meni je že to zanimivo.« Ob tem pravi, da pitona ni dobro pustiti brez nadzora, saj lahko hitro najde kakšno odprtino, v katero se skrije ali skozi katero pobegne. Pri Jagrovih se to na srečo še ni iscemo topel dom Štirje kosmatinci iščejo gospodarja, ki bo prijazno in skrbno skrbel zanje po vseh težkih preizkušnjah, ki so jih doživeli. Maco ali kaj drugega? Sivi muc je doma na Ložnici pri Žalcu, zanj pa skrbita Kaja in Nina Kač. Glede imena se očitno ne moreta čisto odločiti, saj ga večinoma kličeta kar Maco. Lahko pa vi predlagate kakšno primerno ime za mačjega lepotca, ki je takole užival na zimskem soncu _ Te dni pa se je gotovo skril v kakšno zavetje. Bria je 1,5 leta stara mešanka. Našli so jo v Šentjurju. Je srednje rasti. Tik je mešanec, star 12 mesecev. Našli so ga v Preboldu. Je srednje rasti. Ron je 10-mesečni mešanec. Našli so ga v Laškem. Je večje rasti. DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-19. ure sob. 7,-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnlcašentjur www.vb-sentjur.sl Vana je stara 3 mesece. Mešanko so našli v Slovenskih Konjicah. Ko bo zrasla, bo srednje velika. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si terapevt svetuje prav(n)i koraki Ste kot Monk? Ljudje imamo različne navade in rituale, nekateri so za našo okolico moteči, drugi včasih malo smešni, a v kolikor so povezani z redom in s popravljanjem kakšne stvari, dostikrat komu rečemo, da je kot Monk. Gospo-dič, ki je imel vse zloženo, poravnano, sterilizirano, razkuženo, barvno, številčno in oblikovno usklajeno in je okolico spravljal ob živce s svojim navadami, rituali in popravljanjem stvari. Nič ni narobe s tem, da ima kdo rad red in čistočo, moteče postane, ko zaradi svojih t. i. navad ne zmore več normalnega življenja in svoj način življenja usmeri v to, da ureja svet. Vse mora biti v nekem zaporedju, vse mora imeti neko določeno obliko in biti v pravem številu in barvi. Na primer: nekdo ima obsesijo na število sedem. Vse stvari v njegovem stanovanju so v znamenju tega števila. Sedem kozarcev, krožnikov, parov pribora, omar, hlač, čevljev, rož, oken, televizij _ Na poti od doma sedemkrat preveri, če je vse izklopljeno, vse luči ugasnjene, okna zaprta in vrata zaklenjena. Preskakuje vsako sedmo stopnico in se dotika vsakega sedmega 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si Elr.Pimatd.o.ii^Hazlagiiva29.Marihiif količka, kupuje izdelke, ki jih je samo sedem na polici, sedem v vrsti in plačuje na blagajni sedem _ Ko ima nekdo takšno navado oz. ritual, govorimo o obsesivno-kompulzivni motnji. Fobija ali motnja? To je najhujša tesnobna motnja. »Bolnik« doživlja prisilne, vsiljene, nesmiselne misli (obsesije). Ki jih nadzoruje z ritualističnim vedenjem (kompulzije). Nekdo doživlja, da nered, nečistoča in nesterilizira-nost povzročajo hudo bolezen ali celo smrt. Zato mora biti njegovo okolje urejeno, čisto in sterilno, saj s tem prepreči bolezen oz. smrt. Podobno je s tistimi, ki imajo obsesijo na število. Če torej česa sedemkrat ne naredijo, se bo nekaj groznega zgodilo ali njim ali nekomu, ki ga imajo radi. V primeru, da svoje obsesije ne more kontrolirati, lahko takšna oseba doživi panični napad ali še kaj hujšega. Vendar je treba poudariti, da se dostikrat zamenjuje fobije pred neredom z obsesivno-kom-pulzivno motnjo. Nekdo, ki ima fobijo pred neredom, bo imel čist dom in bo doživljal šoke ob neredu, a ko bo videl nered, bo pobegnil. Nekdo z obsesivno-kompulziv-no motnjo pa bo nered začel pospravljati in spravljati v red. Včasih pa zaradi lastne lenobe označimo koga za fobičnega, ker se ne strinja z našim neredom. Prekinitev življenjskega zavarovanja Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka Težko življenje In če se vrnem k Monku. Po mojem mnenju je njegov lik odlično prikazal, kakšno je življenje nekoga, ki ima obsesivno-kompulzivno motnjo (veliko reda, sterilnosti, urejanja, popravljanja _), z načinom zdravljenja. Ta motnja se zdravi s terapijami in z neposrednim soočenjem z obsesijo. V sodelovanju s terapevtom »bolnik« preveri, kaj se zgodi, če svoje obsesije ne spravi v red. Torej namesto, da preveri sedemkrat, če je zaklenil vrata, to naredi samo enkrat. Ker je za nekoga to težko in skoraj nemogoče, mora v takšni situaciji imeti ob sebi osebo, ki bo pravočasno prepoznala npr. napad panike in ga pomirila ter preusmerila njegov napad. Prav tako to motnjo lahko zdravijo z antidepresivi. Vsekakor pa je najboljše zdravilo po mnenju »bolnikov« red, ki ima določene zakonitosti in ki ga upoštevajo vsi, kar pa je v realnem življenju zelo težko. Potrebno je veliko razumevanja in potrpljenja, saj je nekdo z obsesivno-kompulzivno motnjo na trenutke nadležen in vse prej kot prijeten. Ni lahko živeti ob njem, saj je vsak trenutek izziv in tveganje. Vprašanje: Pri zavarovalnici sem pred leti sklenil življenjsko zavarovanje, ki se bo izteklo šele čez deset let. Zaradi hude finančne stiske ne zmorem več plačevati mesečnih obrokov. Kaj lahko storim v tem primeru? Odgovor: S sklenitvijo življenjskega zavarovanja ste sklenili zavarovalno pogodbo. Vsako pogodbo pa je mogoče razdreti. Vprašanje je le, koliko vas to stane. Zato velja, da se tudi od zavarovalne pogodbe da odstopiti. Kakšen je konkretno postopek odstopa od vaše pogodbe in kakšne bi bile posledice za vas, vam ne morem natančneje pojasniti, saj bi bilo treba videti, kaj je v pogodbi dogovorjeno. Pri zavarovalnih pogodbah je to običajno zapisano v splošnih pogojih - v tako imenovanem drobnem tisku. Splošne pogoje ste dobili poleg zavarovalne police. Če jih niste našli ali jih Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. modni utrinki V znamenju lepote Sejma Frizerstvo in Kozmetika konec tedna v Celju sta bila namenjena tako strokovni javnosti kot tudi širšemu krogu obiskovalcev. Razstavljavci in predavatelji so prikazali novosti na področju frizerstva in kozmetike. Sejma sta razkrila tudi najnovejše letošnje trende. Za letos je moda na podro- minimalistična, kar pomeni čju oblikovanja las izredno enotne in enostavne barve ter enostavno striženje, pravijo znani slovenski frizerji. »Vsaka barva poudarja nek stil, striženje pa karakter človeka. Dolžnost frizerja je, da združi modo s stilom in karakterjem posameznika,« razlaga Mitja ne najdete, poglejte na polico, kjer piše, kateri splošni pogoji v vašem primeru veljajo. Njihovo vsebino lahko nato preverite tudi preko interneta na spletni strani vaše zavarovalnice. V primeru odstopa od zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje zavarovalnice zavarovancem izplačajo odkupno vrednost. Kolikšna je ta vrednost, vam žal tudi ne morem povedati, saj je to odvisno od več dejavnikov (zavarovalne vsote, koliko premije je bilo plačane, pogojev zavarovanja _). Tudi način izračuna odkupne vrednosti mora biti zapisan v splošnih pogojih. Odkupna vrednost (običajno) ustreza višini matematične rezervacije (to je le del vplačane premije življenjskih zavarovanj), zmanjšane za stroške, ki si jih zavarovalnica zaračuna zaradi prekinitve pogodbe. V kolikor ne zmorete več plačevati premij, je vsekakor bolje za vas, da se z zavarovalnico dogovorite za odkup, kot da kar prenehate plačevati premijo. Če bi s plačevanjem samovoljno prenehali, bi zavarovalnica odstopila od pogodbe. Posledice za vas bi bile v tem primeru vsekakor slabše, konkretno kakšne bi bile v vašem primeru, lahko preverite v splošnih pogojih. mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154. Tavčar. Tudi Stevo Pavlovič pravi, da je tako kot v modi nasploh tudi na frizerskem področju prihodnost oblikovanja in barvanja las izrazito individualna in dodaja, da so pri laseh aktualni volumen, lepe, natančno ostrižene linije pričesk, nadgrajene z ravnimi, valovitimi ali s sko-dranimi končnimi izgledi. »Za moške so letos značilni daljši lasje in mehki kodri, skoraj klasično striženje, le da je zgornji del daljši in zaznamovan s prečko na strani, prednji del pa sega na obraz,« še dodaja Miran Vozelj. Permanentno lakiranje nohtov Na področju oblikovanja nohtov je trenutno največji hit »gelish« - permanentno lakiranje naravnih nohtov, ki je obstojno tudi pet tednov ali več. »Oblike nohtov so bolj ovalne, prevladuje enobarvno lakiranje z vsemi odtenki rde- če, modne so še modra, rjava, vijolična in predvsem bleščeče barve,« razlaga Mojca Janežič, direktorica Akademije Studio Lepota. Po njenih besedah gre razvoj na področju oblikovanja nohtov v smeri LED-tehnolo-gije, ki je hitrejša in varčnejša. »V Sloveniji smo kot vedno in povsod zadržani do novosti, vendar v zadnjih mesecih beležimo velik preskok z UV- v LED-tehnologijo predvsem pri tistih, ki želijo boljšo kakovost svojih storitev in tako pridobiti nove ali vsaj obdržati vse stranke,« dodaja Janežičeva. ŠO, foto: SHERPA V Celju se je konec tedna v okviru sejma za lepoto las Frizerstvo in sejma za lepoto telesa Kozmetika predstavilo več kot 150 blagovnih znamk iz 18 držav in 67 direktnih razstavljavcev. V dveh dneh so pripravili deset velikih frizerskih šovov, mednarodno tekmovanje v oblikovanju nohtov, številne demonstracije sodobnih modnih trendov nege in oblikovanja las ter tudi praktične delavnice z italijansko mojstrico ličenja Dorino Forti. Poleg zvenečih imen iz sveta ličenja in frizerstva so pomembno vlogo odigrale tudi dijakinje, ki so svoje znanje predstavile na tekmovanju v oblikovanju nohtov. Celjani najboljši v oblikovanju celostne podobe Poleg največjih mojstrov iz sveta lepote so se predstavili tudi dijaki, saj so se pomerili na 9. mednarodnem tekmovanju v oblikovanju nohtov Nail Design. Najbolje so se odrezali dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. 28 učencev je tekmovalo v manikuri, permanentnem lakiranju in total looku. Prvo mesto v total looku, ki predstavlja tekmovanje skupine, sestavljene iz manikerja, vizažista, frizerja in stilista, ki na skupno temo prikažejo svojo zamisel na modelu letošnja tema je bila Svet vampirjev - je zasedla ekipa Srednje zdravstvene šole Celje. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE GRADBENI DELAVEC POMOŽNA GRADBENA DELA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2D12; JETON DONI, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., PROŽINSKA VAS 8, 322D ŠTORE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2D12; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3DDD CELJE KLEPAR-KROVEC KLEPAR, KROVEC - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, RAZKRIVANJE IN POKRIVANJE STREH, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2D12; KLEPAR KROVSTVO, KLEPARSTVO, TRGOVINA D.O.O., MEDLOG 7 D, 3DDD CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK STROJNIK AVTODVIGALA - M/Ž; VOZNIK STROJNIK AVTODVIGALA, DELO Z DVIGALOM, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2D12; KLEPAR KROVSTVO, KLEPARSTVO, TRGOVINA D.O.O., MEDLOG 7 D, 3DDD CELJE NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HLADNIH IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.2.2D12; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 46, 3DDD CELJE PLESKAR FASADER, SLIKOPLESKAR - M/Ž; FASADERSVO IN SLIKOPLESKARSTVO, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.2.2D12; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA ULICA 3, 3DDD CELJE TESAR TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2D12; KLEPAR KROVSTVO, KLEPARSTVO, TRGOVINA D.O.O., MEDLOG 7 D, 3DDD CELJE PRODAJALEC PRODAJALEC DISTRIBUTER - M/Ž; PRIPRAVLJANJE BLAGA IN PRODAJNEGA PROSTORA ZA PRODAJO, SEZNANJANJE KUPCEV V ZVEZI Z BLAGOM, SVETOVANJE IN ZARAČUNAVANJE KUPCEM, PRODAJANE BLAGA, RAZKLADANJE, RAZPAKIRANJE, SORTIRANJE BLAGA IN EMBALAŽE, ZAVAROVANJE BLAGA PRED POŠKODBAMI IN ODTUJITVIJO, REŠEVANJE REKLAMACIJ, BLAGAJNIŠKA DELA, DELO Z RAČUNALNIKOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2D12; MEGA SM PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TURIZEM, D.O.O., BETNAVSKA CESTA 11, 2DDD MARIBOR KUHAR KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE MALIC IN KOSIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1D.2.2D12; FOŠT D.O.O.; FOŠT D.O.O. PE GOSTIŠČE TURIST FRANKO-LOVO, FRANKOLOVO 9, 3213 FRANKOLOVO MEDIJSKI TEHNIK GRAFIČNI RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALEC - DELOVNO MESTO JE V CELJU - M/Ž; GRAFIČNO RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE, KOMUNIKACIJA S STRANKAMI NA DELOVNEM MESTU ALI NA TERENU V ZVEZI S SVOJIM DELOM, DOLOČEN ČAS, 14 MESECEV, 1D.2.2D12; GAJ TISK GRAFIČNE STORITVE, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., LESIČNO 9, 3261 LESIČNO TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, KOORDINIRANJE, NADZOROVANJE DEL V PRODAJALNI, SPREMLJANJE AKTIVNOSTI NABAVE TRGOVSKEGA BLAGA, KOLIČINSKO IN KAKOVOSTNO PREVERJANJE BLAGA TER OPREMLJENOSTI BLAGA V SKLADU S PREDPISI, REKLAMIRANJE BLAGA, SPREMLJANJE PRODAJNEGA POSLOVANJA PRODAJALNE, ZAGOTAVLJANJE IZPOLNEJ-VANJA PLANOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2D12; MEGA SM PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TURIZEM, D.O.O., BETNAVSKA CESTA 11, 2DDD MARIBOR PRAVNIK KADROVIK - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ IN DRUGIH PRAVNIH ZADEV, IZVEDBA POSTOPKA ZAPOSLITVE (RAZPIS, IZBOR, RAZGOVORI, SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA, VODENJE IN IZVEDBA ADMINISTRATIVNIH POSTOPKOV OB ZAPOSLITVI, IZVEDBA POSTOPKOV PRIDOBITVE DELOVNEGA DOVOLJENJA, VODENJE INVALIDSKIH POSTOPKOV, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE IN SODELOVANJE V POSTOPKIH ODPOVEDI POGODB, PRIPRAVA POROČIL S KADROVSKEGA PODROČJA, VODENJE KADROVSKE ADMINISTRACIJE IN EVIDENC, PRIPRAVA ZAKONSKO PREDPISANIH IN DRUGIH PRIPOROČLJIVIH PRAVILNIKOV IN AKTOV DRUŽBE NA KADROVSKEM PODROČJU, SPREMLJANJE DELOVNO PRAVNE ZAKONODAJE, SVETOVANJE IN PRIPRAVA POJASNIL S KADROVSKO PRAVNEGA PODROČJA, PRIPRAVA POGODB, SPORAZUMOV O POSLOVNEM SODELOVANJU, PORAVNAV. NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2D12; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3DDD CELJE PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITA- CIJSKE PEDAGOGIKE SPECIALNI PEDAGOG II - M/Ž; DELA IN NALOGE LOGOPEDA V RAZVOJNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2D12; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3DDD CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 11 MESECEV, 11.2.2D12; MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNISTIČNE ONKO-LOGIJE - M/Ž; OPRAVLJANJE PROGRAMA SPECIALIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 8.2.2D12; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3DDD CELJE UE LASKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, KOPANJE JARKOV, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS 12, 1D.3.2D12; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.2.2D12; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 142DTRBOVLJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; SISTEMSKA ADMINISTRACIJA V OKOLJIH LINUX/UNIX WINDOWS IN ANDROID/MAC OS, TESTIRANJE PROGRAMSKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2D12; I-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O., JAGOČE 3, 327D LAŠKO DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2D12; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE UE MOZIRJE ~ NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJIcE" SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PROIZVODNI DELAVEC II. - M/Ž; OPRAVLJA KONTROLO IZDELKOV PO NAVODILIH ZA DELO, SKRBI ZA PREDPISANO IZVAJANJE POSTOPKA KONTROLE, IZVAJA MERITVE TER OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.2.2D12; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3DDD CELJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; KOMUNIKACIJA S STRANKAMI, PREVZEM BLAGA, ZLAGANJE NA POLICE, IZDAJA BLAGA, KALKULACIJE, PONUDBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.2.2D12; TRGOVINA G7, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJE STRANICE 16, 32D6 STRANICE PEK POMOČNIK PEKA - M/Ž; POMOČ PRI PEKI KRUHA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.2.2D12; KMEČKA PEKARNA AVDI DOBRIN S.P., DRAŽA VAS 77, 3215 LOČE UE SENTJUR PRI CELJU~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ROČNI IZKOP, ODVOZ ODVEČNEGA MATERIALA S SAMOKOLNICO, POLAGANJE CEVI V JAREK, POMOČ PRI IZDELAVI JAŠKOV IN TEMELJEV, ODSTRANITEV IN POLAGANJE BETONSKIH ELEMENTOV, VGRADNJA PODLAGE, UREDITEV IN ČIŠČENJE TRASE TER DRUGA DELA PO NAROČILU VODJE GRADBIŠČA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 8.2.2D12; ELEKTRO-MONTAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN BAR UKA JAŠARI S.P., GROBELNO - DEL 1DD, 3231 GROBELNO NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.2.2D12; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,323D ŠENTJUR VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL. LAHKO 3. ALI 4. STOPNJA ALI PRIUČEN VARILEC (TEČAJ ZA VARILCA), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 323D ŠENTJUR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH GRADBENIH STROJEV, VZDRŽEVANJE STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 323DŠENTJUR STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČEPRI ŠENTJURJU 8 A, 323DŠENTJUR VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL "VOZNIK - M/Ž; - UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA"; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 323DŠENTJUR MIZAR MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNI MIZAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.2.2D12; OBDELAVA LESA MIRAN URBANČEK S.P., DRAMLJE 5, 3222 DRA-MLJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, KOORDINIRANJE, NADZOROVANJE DEL V PRODAJALNI, SPEMLJANJE AKTIVNOSTI NABAVE TRGOVSKEGA BLAGA, KOLIČINSKO IN KAKOVOSTNO PREVERJANJE BLAGA TER OPREMLJENOSTI BLAGA V SKLADU S PREDPISI, REKLAMIRANJE BLAGA, SPREMLJANJE PRODAJNEGA POSLOVANJA PRODAJALNE, ZAGOTAVLJANJE IZPOLNJEVANJA PLANOV., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2D12; MEGA SM PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TURIZEM, D.O.O., BETNAVSKA CESTA 11, 2DDD MARIBOR DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) VODJA RAZVOJA - M/Ž; DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV, PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, PRIPRAVA ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV IN NAVODIL ZA DELO, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZBOLJŠAV, STROJEGRADNJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VARSTVO INDUSTRIJSKE LASTNINE, IZDELAVA KALKULACIJ, VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 17.2.2D12; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 323D ŠENTJUR DIPLOMIRANI INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC (UN)/1.BOL.ST/ INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC - M/Ž; NADZOR NAD NASTAJANJEM IZDELKA V VSEH FAZAH OD IDEJNEGA PROJEKTA DO KONČNE PROIZVODNJE DOLOČITEV OBLIKOVNIH KVALITET INDUSTRIJSKO NAREJENIH IZDELKOV SODELOVANJE S KONSTRUKCIJO, TEHNOLOGIJO, NABAVO, RAČUNOVODSTVOM IN PRODAJO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.2.2D12; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI DOKTOR DENTALNE MEDICINE DR. DENT. MED. - M/Ž; POMOČ V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2D12; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A,323DŠENTJUR UE SMARJE PRI JELSAH~ GRAFIČNI TEHNIK REFERENT GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA - M/Ž; GRAFIČNO OBLIKOVANJE KOMERCIALNIH TISKOVIN, OGLASOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 325D ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; OPRAVLJANJE DELA ZDRAVNIKA SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2D12; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 324D ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE ZIDAR ZIDAR - MONTAŽER - M/Ž; ZIDANJE OZ. POSTA-LJANJE IZOL. STEN, IZDELAVA FASAD IN OMETOV, IZDELAVA - MONTAŽA PODKONSTRUKCIJ IN ZAKL. OBLOG, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2D12; IZ-OBLOK GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., TOPOLŠICA 94, 3326 TOPOLŠICA AVTOMEHANIK REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, UREJANJE EVIDENC IN ARHIVOV, HOMOLOGACIJA VOZIL, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV VOZIL, DELO NA REFERENTSKEM OKENCU, NEDOLOČEN ČAS, 4.3.2D12; A. M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O., NIZKA 21, 3332 REČICA OB SAVINJI KUHAR KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU (DNEVNI MENIJI, A LA CARTE NAROČILA), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.2.2D12; TR-GOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 332D VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC V VELENJU - M/Ž; PRODAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.2.2D12; NKD TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND EINZELHANDEL, GMBH), ULICA XIV. DIVIZIJE 12, 3DDD CELJE ADMINISTRATIVNI TEHNIK SODNI ZAPISNIKAR V-I - M/Ž; PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOVM SKLEPOV, ODREDB, SAMOSTOJNA OPRAVILA V ZVEZI Z VABLJENJEM NA GLAVNO OBRAVNAVO, NAROKE IN ZASLIŠANJE, ODPRAVLJANJE SODNIH PISANJ IN VODENJE EVIDENC, SAMOSTOJNO UREJANJE SPISOV PO KONČANIH OBRAVNAVAH, NAROKIH IN ZASLIŠANJIH, IZDELAVA POPISOV IN ARHIVIRANJE SPISOV PO DOLOČILIH SODNEGA REDA, DOLOČEN ČAS, 8.2.2D12; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE V VELENJU, PREŠERNOVA CESTA 1, 332D VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ELEKTROTEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; VODENJE IN UPRAVLJANJE TEHNIČNIH VSEBIN IN PROJEKTOV PODJETJA, OBLIKOVANJE IDEJ ZA PROJEKTE NA PODROČJU UČINKOVITE RABE ENERGIJE, OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN VAROVANJA OKOLJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.2.2D12; ADESCO MENEDŽMENT, INVESTICIJE IN MARKETING ZA ENERGETSKO ZANESLJIVOST IN KONKURENČNOST D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 A, 332DVELENJE UEŽALEC ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE OBJEKTA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE OKOLICE IN OBJEKTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2D12; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 33D1 PETROVČE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) KLJUČAVNIČAR - MONTER - M/Ž; DELA V DELAVNICI IN PRI MONTAŽI HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2D12; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 33D1 PETROVČE AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2D12; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 331D ŽALEC KLEPAR-KROVEC KROVEC KLEPAR - M/Ž; POMOČ PRI KROVSKO KLEPARSKIH STORITVAH NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.3.2D12; STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO, JANKO DEŽELAK S.P., RAKO-VLJE 33, 3314 BRASLOVČE MESAR MESAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2D12; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 331D ŽALEC PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.2.2D12; NKD TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND EINZELHANDEL, GMBH), ULICA XIV. DIVIZIJE 12, 3DDD CELJE STROJNI TEHNIK SKLADIŠČNIK - VOZNIK - M/Ž; VODENJE SKLADIŠČNO TRANSPORTNEGA CENTRA, SPREJEM IN IZDAJA BLAGA IZ SKLADIŠČA, UREJANJE SKLADIŠČA, VODENJE SKLADIŠČNIH EVIDENC, ROČNO PRELAGANJE BLAGA, REŠEVANJE REKLAMACIJ, VOŽNJA KOMBI VOZILA, OPRAVLJANJE INVENTUR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.2.2D12; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 331D ŽALEC INŽENIR GRAFIČARSTVA VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; VODENJE, NADZIRANJE IN USMERJANJE PROIZVODNJE V TISKARNI, USKLAJEVANJE PROIZVODNJE SKUPAJ S POTREBAMI KOMERCIALE, NAROČANJE SUROVIN ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.2.2D12; AERO IDA PODJETJE ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV, D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3DDD CELJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIH PRODAJNIH PRILOŽNOSTI TER VZPOSTAVLJANJE NEPOSREDNIH KONTAKTOV S POTENCIALNIMI NAROČNIKI, POGAJANJA IN ODGOVORNOST ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH REZULTATOV, VZDRŽEVANJE STIKOV Z ŽE OBSTOJEČIMI NAROČNIKI, SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN PREDSTAVITEV PONUDB TER SKLEPANJE KOMERCIALNIH DOGOVOROV, ODGOVORNOST ZA ŠIRITEV PRODAJNEGA PROGRAMA NA TUJEM TRGU, PROUČEVANJE, ANALIZA TUJEGA TRGA TER SPREMLJANJE KONKURENCE, NEDOLOČEN ČAS, 19.2.2D12; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI i CINKARNA Metalurško-kemična industrija Celje, d. d. Kidričeva 26,3001 Celje, T: 03 427 60 00 Ugledno mednarodno podjetje z 139-letno tradicijo zaradi zahtev na področju optimiranja notranjih procesov in poslovne informatike zaposli sodelavca/sodelavko na delovnem mestu: SAMOSTOJNI PROJEKTANT (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: - da imajo univerzitetno izobrazbo računalniške ali informacijske smeri - znanje angleškega jezika (aktivno) - sposobnost učinkovitega timskega dela - odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, razvojna usmerjenost, komunikacijska sposobnost - zaželene ustrezne delovne izkušnje na področju poslovne informatike - dobro poznavanje relacijske baze podatkov Oracle - poznavanje in uporaba SQL in PL/SQL, Oracle Reports, Oracle Forms, XML, java, JDeveloper Z izbranim kandidatom/ kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas). Vabimo vas, da ponudbe za zaposlitev z življenjepisom in dokazili o končani izobrazbi pošljete v roku 8 dni po objavi na naslov: Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva 26, Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje MALI OGLASI / INFORMACIJE motorna vozila KUPIM VSE vrste rabljenih vozil, gotovina takoj, prepis na moje stroške, kupim. Telefon 041 795-652. ^ Vedeževanje insvetovanje -^ S T E..L L A 68 91 090 68 92Î stanovanje s: PRODAM 417 PRODAM SEDEŽNO garnituro, mizo in stole prodam v Petrovčah. Telefon 041 638-389. 451 živali stroji KUPIM TRAKTOR, trosilec, prikolico, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 posest TRISOBNO stanovanje, Otok, 73 m^, 7/14, za 78.000 EUR in enosobno stanovanje, Mariborska cesta, 48 m^, prodam za 42.900 EUR. Telefon 031 620-506. 379 GARSONJERO, 23 m^, Savinjsko nabrežje v Celju, nizko pritličje, vhod z dvorišča, prodam. Telefon 041 725-119. 393 ODDAM PRODAM SVETINA, Javornik. Bivalni vikend v naravi, zk urejeno, bremen prosto, nizki stroški, prodam za 59. EUR. Telefon 041 847-093. 356 GOSPODARSKO poslopje, 3 prostori približno 28 m^ in sanitarije, stavbno zemljišče, približno 1.200 m^, prodam ali dajem v najem. Telefon 041 262-063. 449 V CELJU na Otoku oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 446 OPREMLJENO stanovanje na Hudinji oddam. Telefon 031 218-998. 455 KUPIM KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 562 GARAŽO v Celju kupim. Telefon 051 210-405. p NAJAMEM ODDAM HIŠO ali stanovanje, v Vojniku ali v bližini, vzamem v najem. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro VOJNIK. 369 GARAŽO v Vrunčevi, pri blokih, oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041 818-899, popoldan. 452 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednilc, Prešernova 19,3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste poslali kupon, bomo izžrebali 100 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled filmske predstave En dan. Predstava bo v torek, 14.2.2012, ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Vsi obiskovalci bodo dobili darilo, ki ga poklanja SindlCaffeŠtenga,Gledališka2,Celje. Večofilmu nawww.kinometropol.org Ime in priimek: caffe ■nt^Kil ■ nik ' ra^ocelje VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. Š 8 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 28 BIKCA limuzin, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 763-721. 42 9 PRAŠIČA, približno 250 kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 440 TELICO simentalko, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5738-018. 453 PRODAM KRMNI krompir prodam. Telefon 040 211532. 431 ŽGANJE in domače vino jurka ugodno prodam. Telefon 040 450-405. 430 KRMO, okrogle bale, 60 cm, prodam. Telefon 041 636-614. 449 ostalo PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p HRANILNIK (zalogovnik), 800 l, brez izolacije, z vgrajenim izmenjevalcem za solarno ogrevanje, hrastov podboj (štok) masivi in dvokrilna vrata, vse staro približno 200 let, prodam. Telefon 041 243-089. 367 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p , Celje BRIKETE, visoko kalorične, pakirane po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 425 AVTOSEDEŽ prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098 . 441 DVA avtosedeža, dve otroški postelji, voziček in stol za hranjenje prodam. Telefon 030 914-850. 450 KUPIM LES na panju kupim. Telefon 041 506-958. 6 zaposlitev IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862. 135 Pomladno jutro, vstalo iz noči, v predivo megle skrilo je obzorje. Tam daleč, daleč zadaj, tam je morje, še dlje za morjem sonce je in ti. (Mila Kačič) Sporočamo žalostno vest, da je umrla MIRA GAJŠEK upokojena sodelavka Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Delavci Osnovne šole Hudinja Celje Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) V SPOMIN 6. februarja je minilo 10 let, kar je šel od nas dragi mož, ata in stari ata STANKO KAJIN iz Trnovelj pri Celju Še vedno v naših mislih si. In vsako leto bo tako, dokler srce nam bilo bo. Vsi tvoji Trnovlje, 6. februarja 2012 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si n ZANIMIVOSTI Kljub mrazu v znamenju cvetja V Kulturnem domu na Vranskem so se konec tedna zbrale ljubiteljice izdelovanja papirnatega cvetja iz vse Slovenije. Kljub sivemu in hladnemu vremenu so s pisanim cvetjem pričarale pravo spomladansko vzdušje. Izdelovanje cvetja iz krep papirja je v Sloveniji stara tradicija, saj med drugim cvetje krasi cvetnonedeljske butare. Tudi na Vranskem so bile rože iz papirja nekoč del življenja, kar se še posebno spominjajo najstarejši krajani. In prav to tradicijo je pred petnajstimi leti obudila Martina Felicijan, ki je lani na Vranskem organizirala prvo tovrstno razstavo. »Najprej so me začeli vabiti na srečanja aktivi kmečkih žena, kjer sem prikazovala izdelovanje rož. Lanska razstava na Vranskem pa je naredila pravi »bum«, saj sem svoje delo pokazala širši javnosti,« pripoveduje ena najbolj znanih izdelovalk cvetja iz krep papirja. Da bi lepoto papirnatega cvetja in prijetnost znanja te veščine v še večjem obsegu predstavila, je letos že drugič na Vranskem organizirala razstavo, ki se jo je s svojimi izdelki udeležilo kar dvajset ljubiteljic izdelovanja papirnatega cvetja iz vse Slovenije. Obiskovalci so lahko občudovali klasično cvetje iz krep papirja, vence, poročne šopke, različne aranžmaje in celo eksotično cvetje. »Sama cvetja iz krep papirja ne izdelujem po starem načinu, ampak ga poskušam kar se da posnemati iz narave,« razlaga Martina Felicijan, ki svoje znanje na različnih delavnicah po vsej Sloveniji z veseljem posre- duje drugim. Na obisk so jo povabili tudi tržaški Slovenci, katerim bo svoje spretnosti predstavila tekom letošnjega leta. ŠO Foto: GrupA »V čast mi je, da so svoje izdelke prinesli pokazati iz Maribora, Žužemberka, Ilirske Bistrice, Idrije, da ne govorim o okoliški krajih,« razlaga Martina Felicijan, ki sta ji pri organizaciji dogodka priskočili na pomoč vnukinji in prijateljica Darja Štrajher. Obenem je bila razstava priložnost, da so se srečale mojstrice te stare ljudske spretnosti in si izmenjale znanje ter izkušnje. Martina Felicijan cvetje iz krep papirja izdeluje dan in noč. Izpod njenih spretnih prstov nastajajo tudi prav posebni cvetovi, ki so značilni le zanjo. Razstave se je udeležilo 20 razstavljavcev papirnatega cvetja iz vse Slovenije. Tudi obisk je bil odličen, kljub slabim vremenskim razmeram. foto tedna Foto: GrupA Na tržnici ni zime za »eskime«. Z najboljšimi vini v kulturni praznik Društvo savinjskih vinogradnikov in Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela sta pripravila nadvse zanimiv uvod v letošnji mesec kulture. V vstopni informacijski točki žalskega eko muzeja hmeljarstva, ki je med drugim tudi v obnovljeni Komendi na Polzeli, so pripravili večer s predstavitvijo vin. Vodil ga je publicist in vitez vina Drago Medved, ki je predstavil petnajst najbolje ocenjenih vin na vsakoletnem društvenem ocenjevanju, tokrat le vinogradnikov s Polzele oziroma njenih okoliških vinogradov. Avditoriju je ob tem nizal vrsto zanimivih informacij, ki so povezane z vinsko kulturo in s kulturo pitja. Za glasbeni del večera sta poskrbela odlična harmonikar Viki Ašič in basist Andrej Bremec. TT Z glasbo, vinom in hrano v mesec kulture imamo dojenčka »Ime mi je Tim Skutnik, 3. januarja je prišel čas, ko sem atiju Silviju in mamici Medihi glasno privekal na svet. Velik sem bil 51 cm in težak 3.360 g. Zelo rad spim, še rajši pa bedim in staršem spati ne pustim. Verjetno si vsaj malo od-počijeta, ko z bratcem Nikom takole omagava.«