Zenski vestnik. x Gospodlnjska šola v ltepnjah na Kranjskeni. Z lnajera se prične na kranjski deželni gospodinjski Soli v Repnjah na Gorenjskem letni učni tečaj. Vpisovanje se vrši od 2. do 4. maja, 5. maja je pa pricetek rednega pouka. Opozarjamo torej mi vse tiste stariše, ki se zavedajo, kakb potrebna je dandanes gospodinjska izobrazba za vsako, se tako priprosto gospodinjo, da posljejo svoje odrasle hčere (od 16. leta naprej) v ta te&aj. Til se pod sprehiim vodstvom in v.edntim nadizorst\t)(in šolskin sester gojenke skjozi G meseeev vežbajo v vseh, za dobro gospodinjo važnih predmetih. Poleg kuhanja, šivanja, pranja, likanja itd., vadijo se gojenke tudi v živinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, mleklarstvu, sadjarstvu; poufeujejo se v odigojeslovju, zdravilstvu, splošni omiki in oliki in se vadijo in utrjujejo v lepem krscanskem življe'nju, Vsi predineti se poučujejo tudi p,raktiSno, ker ima zavod v oskrbi velikb posestvo, živino, vrtove itd. Na željo stariš-ev se gojenke tudi lahko ueijo nemSkega jezika. Tečaj traja 'do konca oktobra. Za hrano, stanovanje in sploh za vso oskrbo se pla&a inesečno 30 K. Vse druge podrobnosti glede obleke, perila itd. se izvedo osebno ali pismeno pri vodstvu deželne gospodinjske Šole v Repnjali', pošta Vodice, železniska postaja Viž_ marje nad Ljubljano, Gorenjsko, Kranjskb, — Stajerske Slovenke, ne zamudite ugodne priložnosti! x Nemškl strah pred poljskim Ženstvom. Nemci skd zaželi svojo posebno pozornost posvecati strokovnim organizacijam poljskega ženstva, ki jili sinatrajo za posebno nevarne umetnemu nemštvu v Poznanju. Dne 19. p. m. so sklicaji v uradne prostore n&seljevalne komisije v Poznanju obilno obaskan sjxod, kateremu je predsedovala žena predsednika naselje' valne komisije, gospa dr. Gramsch. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako ustvariti protiutež proti vedno narašcajoeim strokovoim organizacijam Poljakinj. Sklenili so, da se s sodelovanjem najširših slojev ustamovi nemški dekliški domj v katerega se bodo sprejemala dekleta v oskrbo in strokovno izobrazbo. Po deželi se bodo pa osnovali krajevni odboru Upajmo, da se bo Nemcem tudi to sredstvo za umetno vzdrževanje in razširjanje nemštva med Poljaki takio slabo obneslo kakor vsa dosedanja^. x Volilna pravica za ženske v Ameriki. Spodnja zbornica države Novi Jork je sprejela z veliko veeino resolucijo, po kal.teri se bo v letu 1915. raz-. pravljalo o vprašanju, ali naj se da ženski volilna pravica ali ne, Volilno pravico utegnejo dobiti omo2e. ne ženske, ki bivajo v državi najmanj 5 let. x Zenske v občinskl upravl. V Vratislavi je bilo v odbor mestne bolnišnice izvoljenih več ženskih clanov s pravico glasovanja. Na mestnem uradu za pravna pojasnila v občno korist v Kolinu na Nemškem je s 11. jamiarjem t, 1. nastavljena tudi ena juristinja (pravnica), x Prokletstvo razporoke v Amerlki. Novojorsk<a državna komisija, ki preiskuje vpliv razporoke, je dne 15. marca t, 1. poroSala, 'da se je v zadnjib 40 letih v Združenih držaivali v Ameriki locilo 1,850.000 zakbnskih parov. Samo v pretečenem letu je bilo nad 100.000 razporok, Nad 70.000 otrok je bilo s tem oropanih svojih oeetov in malfer. Te stevilke jasno govore, kako škodljiy bi bil ciyilni zakon, za klaterega se peliajo raani svobodomiselci v Avstriji, tudi v državnem oziru. x Casnlkarice v Londonu. V Londbnu je toiiko 8asnikario po poklicu3 da so si že leta 1894. ustanovile svoje lajstno društvo, k'i Steje nad 400 čianic. Nastavljene so pri vseh londonskih iistili. x Zenske v odvetnlškem poklicu na Ruskem. Sedaj je tudi komisija ruskega drzavnega sveta sprejela zakonski nažrt, s katerim se ženstvu dovoljuje izvrševanje pravnega zastopstva. ¦ Bedka zvestoba. PoroSajo nam: Dne &. marca je umrla v Ljubljani 79<letna kuharica Metka Trontelj, imejiteljica jubilejne kolajne za 401etno zvesto službovanje. Pokojnica je skozi dolgih 54 let služila pri eni in isti družlni pok. ljubljanskega odvetnika dr, Antona Pfellererja; ves ta 8as je bila vzor nesebicnega izpolnjevanja dolžnosti, požrtvovalnosti in, ljube. ce vdanosti do gospodarjeve družine. Zgledi take velike zvestobe so vedno redkejši, zato zasluži pok'ojnica. tem Sastnejši spomin, x Zcnski žnpan. V francoskem mestecu Verdore so pred kratkim izvolili ženskega župana. Staro pravilo je bilo namrec v tem mestu, da niso bili mešSani zadovoljni z nobendm županom. Na vsa!kem so našli kak pogreSek", najsi je imel najbbljše zmožnosti. Zatonej sta sklenili obe stranki, liberalna in socialisticna, da naj bo v bodoče župan — v kiklji. Ce bodo s tem zadovoljni, bo pokazala bodočnost. x Hiter kuhar. V sedanji pariŠki kuharski razstavi se prirejajo tudi kuharske tekme. Prve se je udeležilo 14 kunariev in kuharic. Nanraviti so morali raco na najlinejši kuharski naSin. Vsak tekmovalec je dobil že usmrfeno raco, vse druge potrebne shrari in priprave in spiritovko za kjuhanje. Že tekom prvih sedmiK rainut je neki 241etni kuhar raco skozi in skbzi prepekel, napravil ostro rjavo omaKo, raoo po vseh pravilih umetnosti razrezal in jo zložil na krožnik, Vsi ostali telonovalci in tekmavialke so rabili Se enkrattoliko6asa, vkljub temu pa njihova peSenkaniti od dalefi r,i bila tako fina kakor prvega. Mož je torej spominski zlat, ki se rau je priznal, pošteno zaslužil. Navzoce kuliarice niso bile ni6 kaj posebno zadovoljne, da j.h' je oni kuhar v njih umetnosti nadkrilil. x Katere ženc najdalje žive? Menda Skandinavke, Glasom podatkov švedskega osrednjega istatisticnega urada je ob zadnjem ijudskemštBtiu živelo na. Švedskem 20 nad 100 let starili žensk. V lOletju 1890 do 1900 je pa vsakih 1000 žena rnnrlo: na NorveŠkem 18'5, na Svedskem 1S'7 in na Danskem 18'8. V istem <5asu je umrlo na vsakih 1000: v Nem<v'iji 22'7, Italiji 23'2, in v.Avstfriji celo 25'1 žena. Od leta 1909. je umrljivost med Škandinavkaini zopet padla za &no tiso_ činko. Skandinavke ne pijejo alkoholnih pijaS. x Le pridno se učite, dekleta! V nekem vestfalskem mestu je trgovska šola za deklice, ki je zelo dobro obiskaua. Izpit je napravilo 5^5 gojenk. Solski nadzornik jih ]e nato nagovoril ter končal sledeče: ,,JDrage gojenke! Učile ste se zelo pridrio in konč-ale svoje študije z dobrim uspehom, Zdaj glejte, da se omožite, kajti za sedaj pac ni upanja, da bi dobile kako služboV' — Menda velja to tudi pri nas. x Telefonistlnie na Nemškem. Nemski državni zbor je sprejel predlog za stalnp nastavljenje telefonistinj. x Ženske Ijudskošolske ravnateljlce. Zenske dobivajo vedno vec pravic in odpirajo se ]im nova mesta v javnih službaji.. Mestni raagistrat v Bergenu na Norveškem je sklenil, da se na ravnateljska mesta ljudskili sol dopuste tudi ženske, in, sicer z enako plačo kakor moški. x Poljakinje proti gizdavl oblekl. Kakor po_ roSa list ,,Ntowa Reforma", so Poljakinje v Varšavi ustanovile druStvo, katerega claniee imajo delati proti potratni ženski noši. Delovadje v tem drustvu bo velikega socialnega pomena in dobro bi bilo, da bi si res nežni spol vzel poljske ženske za vzgled. x Žeuske v obrti na Nemškem. V Lettejevem zavoctu v Berolijiu so napravile gojenke mojstrsko izkus.n;o: 1 za knjigovestvo, 4 za fotografiranje; pomocniško izknSajo so pa prefetale: za krojaštvo 7, fotografiranje 14 in za knjigovestvo 7.