319. številka. Trst v četrtek 17. novembra 1904. Tečaj XXIX. am~ Izhaja vsaki dan. -pff Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.~uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Po-aroične številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnofrih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežiui, Novemmestu itd. Otrlase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", uliea Gioreio Galatti st. 1*. — Uradne ure so od 2. pop. do H. zvečer- — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pel leta 12 K, 3 mesece C K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. jSef'ankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. Poštno-hraniluični račun št. 841.652. (Brzojavno vostl.) Iz Mukdena LONDON 16. »Reuterjev biro« foroSa z Muzdeni od 13. t. m.: Rusi rha. LONDON 16. »Reuterjev biro« poroča z Mukdena od 14. t. m. : Ćaen'k, ki ga Raei izdajajo na bo; š5u je ptbvalil vtd-nje Japonce? na'prjt pa ilim russim vojakom. General KuropatHn je vs'el tfga pozval rmke poveljnike, naj na isti način poatopejo z japonskimi mrtveci. Uoičevalka torpedov »Rastoropnij«. LONDON 16. Med Bilnim sn.žaim viharjem je j-o noč dospela v C.fj eoa ru9ka uničevalca torpedov ter se je usidrala čatrt ur« ol obrežja. Ni šs znano, je li ladija befcsla iz Port Atturja ali je pi prišla 'iz VI divo«t< ka. ĆIFU 16. (Reuterjev biro) Sodi ee, da s? ^emk j dospela ruska uvčevalka torpedov »Rastoropnij« le tedaj razorož , ako ne bo druga pomoS', da bo pa poskusila ponoči u j*žiti japonskim ladijam. Ladija je p inesla a*boj vštevilk »N>vega kraja«, ki izhaja v Port Arturju. V eni teh ŠLevilk se poroča, da je »Rstvizan« pogreznil neko japonsko un oevalno torp(d>v, ki je polagala mine. ĆIFT7 16. (Reuterjev b ro) Kapitan semkaj dospele rmke uniČevalke torpedov »Rjptor. pnij« je obvestil oricca Ćinga, da se »Rastoropnij« razoroži. To je bilo skle&jeno. Ko je iz Petrograda na tozadevto brzojavno vprtšan e dospel odgovor. Milijon vojakov. LONDON 16. Brzojavke z Tokia zasujejo, da bo nova mc b lizacija, ki se vrši sedaj v Japonski, stav.lj vojtškim obla fctni am ca razpolaganje 1 milijon vojakov. Posadka v Vladi vos toku. LONDON 10. > Dai'v Telegrapt« poroča iz S u a : Ruska popadka v Vladivo-•r.tu je bit iz neznanih vzrokov iraanaana. Ruske f blastn je v okra ih južno od Nikol-Hkom prz vljajo prebivalstvo in udomačene K u e re, naj vstopijo kt kor dobrovoljci v rusfeo ar m a io. Japonski princ Fašimapri Hoose-velta. \VASHINGTOV 16. Princ Fušima je cb.bkai ilaue-§ i»re ve izvolitve predsednikom. Roo-asvelt i« prc.cn odgnvorJ, da amerikausko PODLISTEK. 43 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Ženoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. C —6. V. Gončinka je kr čala : — Hoj ! Živtn, čut, čut ! Kaj se šopiriš, kaj se hudires na moje stare kotti kakor gl&daa Z7*r ter griztš t> uvelo srce moje? Krič š la bedno h! ar ko, da bi svojim jetibom zagiušd pravico sodnije. Ne, kume, ne ! Ako si ti mestni e n n mcš5an, meščanka sem ti.di jaz in nisem nič boljša in nič slabša, nego t;. Da, moje priče n so zanesljive, ker &o moje. Dvanajst jih mera biti kakor dva-naj-t apostolov. Da imem jaz toliko blaga, k« likor ga ima Z van, zmogla bi j h bila trikrat dvanajtt ! Lpa pravca to! Kakor ljudstvo sučmtvuje z japonskim narodom, kateremu da želi najboljši vspeb. \VA9HINGTON 16. Predsednik Roos<-velt je včeraj vrnil ot iik princa Faš ma. Z.ečerja bil princu na čast v beli hiši direr, katerega sa ae udelež li členi japonskega odposlanstva, p >§lvniki Nemčije, Anglije, Francije, AvBtro Obroke, Italije in Mehike, členi kabinete, general Cmtf'^r in admiral Evans. Skrivnostna koncentracija ruskih det PETR03RAD 16. Reoervni častniki, ki sj bili poklicani pod orožje v Moskvi ne od potujejo v Mandžurijo, ampak v rakaspijeke okraje in v rusii Turkestan. V Mjskvi te širi govorica, da se tudi v onih krojih kon-centrujejo moč ji oddelki vojn h čet. Aleksejev pri carju. PETROGRA.D 16. Namestnik AleksE-jev je podai carju dolgo porcčilj o po oŽaju na bojis5u. Alek ejev se poda teh dni na Krim, da ee t: m odpočije. Petem se pa zop-t vrne na svoje mesto na skrajni Vtuk. Baltiška eskadra DAKAR 15.zvtčer. (Franc. Sentg-mbija) Ru^ka eskadra odpluje najbrž jutri oi tukaj ter ukici najbrž premog v Damaralandu ali v Diegu S;arro, je odpotovala od tusaj na Du naj v spremstvu straže. Udušena usta j a ▼ Rio de Janeiro. RIO JANEIRO 16. V zadnjih dneh eo fanatični učitelji na vojaških šolah in neza dovoljni politiki provzročili nemire tfr bd skušali pozvati prebivalstvo na ustaio. Ne miri so trajali dj 14. t. m. popoludne. Zve čer je prišlo do spopada med učenci vojnih šol pod generfcLm Travasso ter četami in redarji. Travasso je bil rarjeo, njegov adju-tant ubit. Učenci vojnih šol so zasedli hribe v okolici mesta. Zjutraj so čete napadle učene?, ki s j se udali. Nemire je vla^*a udušila. Prihod davkov. DUNAJ 16 O prihodu diiektn h in indireatn.h davkov od 1. jenuvarja do 30. septembra 1904. je pr obSila »Abendpoit« sledeča podatke: Svota direktnih davkov znača 209,043.464 kron ; nasproti lanskemu letu manje 241.985 kron. Svota indirektnih divkov zn?ša 630 137.614 kron nasproti lanskemu letu več 50,204.145 kron. Skupna svota direktnih in indirektnih djvkov znaša torej letos 49 962.160 kron več nego lansko leto. Skupni prihod car'na pokazuje do 30. septembra za 7,ll'9.434 kron večji prhod nego lansko leto. Ta višek poteka največ iz velikega uvoza žila in kolonialnega blaga. Slovesno otvorenje srbske skupščine. BELIGRAD 16. PredpDlndne je kralj Peter ot\o:il skupščino s prettolnim gover m, v katerem je najprvo omenil stoletn ca ustaje pod Kara Gjorgjem ter kronanje v bjl'grajski &toln:c!. Kralj je v prestolnem govoru izjavil, da so odnošaji Srbije z inozemskimi državami, izlasti s sosednjo monarhijo prijateljska Tradicijonalne simpatije pa veri in krvi sorodnega bratskega naroda so se še utrdile z ozirom na okolnosti, v katerih se nehaja veliko cesarstvo. Obiteljska prijateljske zveze s catinj-skim knežjim dvorom so o:, to je lahko, to ne stane nego tri prste, ali jaz aahtevam očitne priče, čiste priča. To mi morate dati, ker je moja £oža na kocki. — Čakaj, GonČinka, zgodi se po tvoji velji. Vam, meščani, tudi ne treba prisegati, ker eamo oni, ki je zat ž?n, mora nuditi a'acija v Turčiji, ki se izvršuje sodelovanjem Avstro-Ogrske in Rusije, se je tudi v tem letu nadaljevala. Ni izključena nada, da ae prizadevanjem otomanskega casarstva in poklicanih fjktorjev ustvarijo pogoji za mirni razvoj v teh pokri-jicah. Srbija je gleda na zboljšanje položaja in vzpo9tavljenja miru in reda v teh krajih tembolj interesirana, ker je od tega odvisen mir in red na njeni južni meji Pre3tolni govor omenja nadalje, da a~> državni dohodki vziic slabi letini veČi nego so bili v m nolih letih, in da so vsi letnin9ki zneski državnega dolga za 1904 že plačani. To gospodarstvo je omogočilo, da se je opustila 40°/0 davčna doklada ra prihcd.je leto ter da se zamore pričeti z izvršenjem važnih narodno gospodarskih potrebščin. Prestolni govor naznanja tudi predloge za uresničenje izvenrednih državnih potrebščin naroino-goBpodarske in vojaške naravi, pov-larja zakonski predlog glede nove upravne i razlelitve kraljevine ter izjavlja, da bo vlada povulom sklepanja novih trgovinBk h pogodb obnovila in vzdrževala pogodbene trgovinske odni saje. Za Hlodi tržaške oMMg volitve. Govoril dr. O t o k a r Rvbdr na občnem zboru ia javnem ehodu političnega društva „Edinost". (Dalje.) Naše meš5enatvo se veliko premalo briga za volilne stvari. Dgovar,a se navfcdno, češ, da ni nade, da bi zmagali, ali da bi dosegli It po število glaiov. To je že re=. Ali res je tudi, da sta v Trstu dve stranki, ki ei stojita nasproti in da ob takih rizoaerah morejo tudi naši gheovi j o itati vižni, d t pride lahko tudi tako, da morejo naši g'a ovi odločati za to ali eno stranko. Tudi mi moramo imeti toliko zdravega egoizma, da za uslugo zahtevamo od vst kogar protiuslugo. Vemo sic^r, da v političnem živ'jenju naj se ne pričakuje hvaležnosti, toda Da to moramo gledati, da se bo uveljavljalo pravilo »do nt des«, dam ti, če mi daš. A toliko je ver dar gotovo, da mi Slovenci tudi v Trstu lshko vplivamo Ee svojimi glasovi na izid volitev. S kom naj o prihodni:h volitvah paktiramo, komu naj 88 pridružimo se svojimi glasovi, ali naj na3topamo kakor samosvoja skupina — to so vprašanjp, o katerb daaes iz povsem lahke umevnih raelogov ne moremo in ce ememo razpravljati. Ali eno je za nas gitovo že dsnes : pripravljeni moramo biti, popolnoma pripravljeni, da bomo mogli vsaki hip stopiti pred t j ali ono stran: tu so naši ljudje, tu je naši armada — k:j in k »liko daste ? ! Pa še drug razlog je, radi katerega je zelo važao, da v mestu reklamiramo volilno pravico za občinske volitve. Ne pozabimo namreč, da so volilm liste občinskih volitev podlaga tudi — državno z bor- dvanajst prič, a Gončinka nima niti ene. Pristopite sedaj ve ženske, ti Jela »Guska«, a tudi ti Agata Frančekova ! Na vaju je priš a sedaj vrsta. Govorita 1 Gončinka se je stresla silno, vse telo jej je začelo drhtet'. Teh dveh prič, skritih v ostali gruči, ni bila videla, pa je zato imela poguma nad Z vauom. Sedaj j a je bilo konec njenega junaštva. .Jela (ruska je pristopila in je začela, poklonivša se sodniku : — S avna sodnja ! Kar vem, t) pivem, to je moja navada, da nič ne ostaja na mojem jeziku. In naj ne bom zdrava in živa, božje dušice, in potre naj me sveti kr ž, ako ni tako, kakor sem rekla, ako bi bilo na tem kaj laži, kolikor je črnegt za nohtom. In to je tako. V nedeljo po bv. Nikolaju nekako pred večernicami — ali čakajte, mislim, da je bilo po večernicah — no, reSi ti Gončinka, kedaj ! (Pride še.) a k i m volitvam. To dejstvo je tem važneje za nas, ker okolica voli državnega poelenca skupno s JYr. razredom v nejtu. Na predzadnjih državnozbjrskih volitvah, ko je zadnjikrat kandidiral blagopokojni Ivan vitez Nabsrgoj, Gdloč.lo je mesto, da je bil icid za Da9 neugoden. Okoiica je bila zvesta kakor 83 nikdar, v trdn h lilangah in zložno so šli okoličani v boj, kafccr še nikdar — in vendar je Nabergoj podlegel enemu Mauro-nerju ! Će ho Jemo zopet pridobiti ta mandat, moramo si tudi v mestu zagotoviti primerno število glasov. Proženje naše je torej jasno. Oe se ob takih razmerah ne bomo brigali za svojo volilno pravico, če ne bomo vršili svoje dolžn eti v času reklamacijskega postopanja, potem opustimo nado, da bi kedej pr šli v mestu do potrebnega števila glasov, oziroma do primerne veljave! Čas bi bil že, da mestni Slovenci enkrat cpuate krivo misel, da so volitve le nekaka igr:.ča neka-kov sport. Polagam jim na sree najtopleje, da se interesirajo ta volilne stvari, da se zavzamejo ra svojo volilno kakor najviso politično pravico državljanov. (Zvršetek pride.) Vseučiliščno vprašanje. Pi5e J o s F r a n e v i r. I. In zopet je »Piccolo« rekel svojo! Navadnim, ali — morda radi važnosti predmeta eamega, in faze, v kateri se nahaja vseučililiščno vprašanje — nekoliko mirnejim tonom, pretresuje »Piccolo« to vprašanje, oziroma unse, ki sta jih nanj, ali bolje re ceno: na njegove somišljenike napravili dve narodnost', ki stojita italijanskemu življu najbližje in ki imata govoriti svojo ! In sicer eta njiju radi aktivitete na najnoveji aferi, druga pa ^rad posebnih interesov, ki bi bili tangirani 7 a njo po ustanovljenju vseučilišča v Trstu. Ti narodnosti so : Nemci in Slove aci. Da se »Piccolo« bavi s tem in da vpra eau e o itir, Kateri' teh dveh ntrodnošti je več verovati, katera od nj'ju se je lojalneje vedla povodom teh ekscesov, in končno: katere prijateljstvo in soiidarn.st — ako je ta sploh možaa — more več korist.ti italijanski stvari: da se »Piccolo« bavi s tem, pravimo to je naravno! Ali tuii pri tem treba nekoliko — resnost i.J Zastonj je, ako se tu .{zvračajo stvari in izrazi, ako se govori o tem, kar bi »Piccolo« morda rad imel, čtjsar pa taktično ni. ZaBtonjje, pravim, iz osamljenega dejstvaj 'izvajati k o n-sekvence na ves komple ks dejstev. Da nam je »Piccolo« v svojem izdaoju od torka napravil utis deklice, ki iz pretiranega samoljubja in umetno izcvanegi ponosa misli, da vzdihuje za njo ves možks svet in se jej vs ljuje s prijateljstvom in simpatjami: to, prav za prav, ne spada k fctvari. Is.otako nas ne interesira niti najmanje »Piccalova« morala,* ki jo je že pokazal o stoteru prilikah^.) in po kateri razliku e med altruist.čno in egoistično politiko. M t>: s car res mogli »Piccola« vprašati, da li ni politika, ki jo tira več na v tržaškem mestnsm svetu, a še brezobzirneje večina v diže.nem zboru iBtr ekem, da li ni ta polit ka vrhunec egoiimti, podobna srednjeveški polit ki »prava m jčne-jega« ?!! Ali, kakor rečeno, n ti to ni esentiale našega vprašanja. Nas interesira marveč drugo mesto v Piccolovem« člaaku, oao mesto, da si mi prizadevamo na vsaki način, da bi ga uverili o svojih simpatjah, da ga nadlegujemo ee svojim prijateljstvom .. . Piše sicer »slavi«, iz česar s'.ed:, da misli na vse avstrijske Slovane ; ali z oz roo na skozi in skozi lokalni kolorit članka, ter na »P.ec> lovo« navado,da s »slavi« imenuje Slovence in Hrvate, more se vendar sklepati, da še posebno misli na tukajšoje, tržaške Slovane... »D' altra parte ... gli slavi, vedono come potrebbe gio?arsene !a lor;> eauia, e da tutte le parti s: pr. feriscono amici«. To je preveč ! To ne sme ostati brez odgovora! _ skupine v tri armade in ulrja se tam, kjer hoje bržkone sovražnika le pridržavati e razmerno maloštevilnimi četami. To je: na desnem krilu in v centru, kar je tako storil tudi svojedobno (predno je začal z ofenzivo) južno in zapadno od Mukdena. V bitki cb reki Šaho je na takov način z malo vojno Bi o svoje vojske zadržavši armadi Oku in Nodzu, ki sta bili pritisnili ofenzivno, a z a toje mogel s silo levega krila zaviti kakih 60 kilometrov proti jugu. Kakor sem razlož 1 že v snem prejšnjih člankov, je Kuropatkin iz pojasnenih strate-gi«*nih razlrgov Port Artur prepustil samemu sebi. Pcrt Artur je stal Japonce HO—100 t'eoč mož in jih ntegne, ako s* ne spametu jejo, če bodo torej Š9 nadalje forciralt, stati še eno tako vojsko. A to bi le pomagalo Kuropatkinovemu načrtu za uničenje japonske vojske. In v tem smislu bi bilo Kuropatkinu celo prijetno, ako bi Japonci hoteli na sličen način forcirati tudi Vladivostok, to mogočno strategično levo krilo in zašč to hrbtu ruske armade. V tem slučaju bi mogel — to bi b-lo zelo mi dro — odložiti šs bolj na pozneje svoj uničilni udarec proti armadi prof. Batwicski, da so maloruBki poslanci iz Galicije iti Bukovine na svojem sestanku dne 8. t. m. sklenili, da ustanove svoj poseban ekupen klub. Posledica temu je, da so Bar-w\nski, Gladieovski in Pihuljak izstopili iz »Slovanske zveze«. Izstop li pa so le radi tega, ker so tako sklenili vsi maleruaki poslanci v državnem in v deželnih zborih in ker to zahteva malorusko javno mnenje. Najodločneje pa oporekajo vestem v nekate-r.h novinah, češ, da je prišlo do tega izstopa radi tega, ker hočejo Hrvatje in Slovenci obstruirat;. Malorusi z ene iu Hrvatje in Slovenci z druge strani so se zahvalili drug drugim na dosedanji medsebojni podpori, in so izrekli nado, da se bodo tudi nadalje podpirali med seboj, ko jih rodijo ista načela, osobito pa naSelo enakega prava za vseh. Potem, ko je Baxwinski — ob najsrč-nejih medsebojnih pozdravih — zapustil člene parlamentarne komisije »Slovanske zvezs«, razpravljala je ta pcslednja o političnem položaju. Popoludne »e je ista sesa b parlamentarno komisijo m 1 a d o Saškega klub?. Razpravljalo saje tudi tu, ali sklepov se ni storilo še nikakib. Raz Ovame. To bi se mr^lo zgediti morda še le pravljala bosta o položaju oba kluba, vsaki tedaj, ko državi Mikada popolnoma poide za-ee, in še le potem se st^re skupni sklepi, človeški materijal, sposoben za vojno in drugi vojni materijal in ko Oyama začne dobivati iz domovine, mesto pričakovanih ojačenj, sporočila : ni nič več ! Od daleko- Nemci i21 italijansko vseučilišče j v Trstu. Danes moremo zabeležiti neka jako ka-glednega, mirnega Kuropatkina bi nas tudi rakteriBtiPno izjavo od nemško-radikalne strani, ta slučaj ne presenetil. In že danes bi ga Će bi imeli Italijani le količkaj političnega demokratične izvolitve bodo skoraj gotovo uničene, ker so bili volilni izidi izkvarjeni. Demonstracije v T rent 11. V ponedeljek so se ponovile v Trentu demonstracije proti nemškim gostilnam in trgovinam. Kilo je pobitih tudi vsČ šip. slučaj ne presenetil, megli imenovati — generala temeljitosti. Z ozirom na gori rečeno, in kakor danes stoje stvari v vztočni Aziji, si absolutno ne smemo misliti, da Kuropatkin miruje, marveč se on oborožuje in pripravlja. Koncem meseca decembra mora dospeti Grippenbergova armada (z izbornim generalom vred), kakih 120.000 mož. Od teh se utegne uporabiti v pomoč vladivostoški ofenzivni skupini preko Vladivoatoka proti Gen-zanu v Koreji s kakimi 20.000 možmi, ostale siU pa v ojačenje glavne ruske vojske. * * * Noto japonsko posojilo. Japonska je najela na Angležkem novo posojilo, toda pod zelo trdimi pogoji. Posojilo je 6°/0, kurz 90*50. To po3ojilo ee ni dalo na pplr.«ni državni kredit, ampak Japonska je morala, kakor Turčija in še neke droge kriterija in če bi le količkaj umeli razlagati si znamenja časa, morala bi jim služiti ta izjava v prereBen memento. »Neues deutsches Tagblatt« pravi namreč, da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu za 2Vemee nesreča, italijansko slovensko vse ue lišSe v Trstu pa bi bilo za Nemce p o -r a a. Iz tega namišljenega dejstva prihaja rečeni nemški list do zaključkar da se morajo Italijani in Nemci — združiti za borbo proti slavi zaeiji Trsta. Ali u mej o Italijani to nemško logik« ? Ntmei niso le proti italijansko-slovenakemu vseučilišču v Trstu, ampak bi smatrali tudi italijansko veeučilišče kakor svojo nesrečo. Nemci zahtevajo t*rej od Italijanov, naj se združijo z Nemo?, d i v Trstu ne pride do italijansko-slovenskega vseučilišča in da potem manje države, polož ti posebno hipoteko. Ako — t u d i Italijani ne dobe i t a 1 i- je japonska vlada primerana najemati posojilo pod takimi pogroji, je to dokazom, da se Kori z velikimi fioancijelnimi težavami. O položaju. Tež sče sedanje akutne politične situacije v Avetiiji je slej ko prej v vod lnih krogih mladočeške 6tranke. Od sklepov vodstva mladočešae stranke je odvisno, da li nastopi sprememba na bolje v položaju, ali pa bo kriza trajala dalje in se bo — ker le to edino je možno, ako ne pride s Čehi do j a n s k e g a vseučilišča! Indirektco sicer ali vendar dovolj um-ljivo pravijo tu Nemci, da bi bilo sporazum-ljenje med Slovani in Italijani na korist in obrambo obema narodoma pred nemško invazijo, d očim Italijani b trmastim vztrajanjem v odporu proti Slovanom delajo le — za aemšie namene in cilje. Husko-japonska vojna. Trst, 16. novembra 1904. Položaj ob reki Šaho. — Glavna vojska. (Dopis iz strokovnjaškegra peresa.) II. Jatno je torej z veega, na za Kuropat kina n cobene feiie, da bi hitel in se prenaglil z ofenziv«. V tem čatu jači on :n lazšira fronto svoje armade, formira vojskice Drobne politične vesti. Novo bolgarsko posojil r. V torek je bilo v Sofiji s francozko bančno kakega sporazumljenja — še bolj poostrovala, ' skupino podpisano novo bolgarsko o°/o posoda konečno prišli odločilne državne faktorje jilo v znesku 100 milijonov levov (frankov), v kakoršao si bodi radikalno rešitev. Usodno Emisijski kurz je bil dob čeo Da 82. Fran vprašanje je torej, da li bo Cehom možno cozka skupina, na čelu »Banque de Pariš* odnehati od obstrukeje, da 89 omogoči po- je prevzela 75 milijonov, bolgarska narodna vrnitev normalnih odnošajev v naš jarla- banka pa 25 milijonov. ment? Po iz avah iz zadnjih dni iz ust Italijanski trgov. atasč. nekaterih Čtških veljakov, bi se dalo skle- Italijanska vlada je pri poslaništvu v Pipati, da isti vendar ne izkijučajo popolnoma rrAa vstacovila mesto trgovinskega ettšaja. mt žacBti, da pride do kakega sporazumljenja. Grški princ Jurij se n&haja v Tako se je izjavil te dni poslauec Kramer pjrizu ter je v torek obiskal ministra zuoa-na nekem ebodu v Semilu : Jaz sem na sta- n-jh glvari Včeraj je predsednik Loubet lišču. dn si izvojujemo t?, kar je možno Bprejel 1>rinca v avdijenci. doeeč . Jako možno je, da v sedanjem času pride do kake spremembe si* s t e m a in ne strinjam se z d.rom Baxo, da moramo vse razbiti, da dobimo državno Fi- Poslanik N i s a r d. Parižki garc« je objavil vest, da je Nieard, francczki poslanik pri Vatikanu, podal ministru zuna njih stvari Delcaseč lu, svojo o tavk* . To pravo. Dejstvo, da je dr. Randa stopil v ^ ^ prek|icujejo. " ministeretvo, ne spreminja nič na našem sta Lišču. Oe nam vlada do četrtka dri čtški notrenji jezik in nam Blovesaim činom zajamči urugo češko vseučilišče, potem odnehamo; ako ne, potem je na dlani, kaj nam ie storit1. , i . . , . v* - • i. 1- j • l liko okreval, da sa bo koncem tega meseca L s:i prinašajo slicne izjave tudi drugih ' 0 * . . . . ^ zttinofcrel zopet udeltževau perlamentar^ga čtških pos.tncev, fei sicer rporekajo vestem, " r da b; bilo prišo mej Cehi in Ko.barjem do delovanja. kakega dogovora. Pač pa ne taje, da se ša I * i d italijanskih p a r 1 a - id Cehi :n vlado v ta m e n t a r n i h volitev. U R ma poročajo: Ur^dai izkau o izidu volitev je tledeči: ___Od 508 mandatov jih pripada ;»43 vladni Iz „Slovanske zveze". vtčini. 39 usravoverni opoziciji, 37 radikal Z Danlja smo prejeli: DaneB (predvče- cem, 'Ji r.pu^lknncam in 30 sedjalnim de- rajnjim) se je .ešla v eejo parlamentarna mokrot, m. 30 zvoljer.ih poslancev noče biti ki m 8:1 a »Slovanske zveze«. Takoj pr čatkom pr š:et,h m beni stranki. Tnje so narodno- bčl člen te komisijr, Malorus kau 1 šk^ 5 tli 6 je radiktln h. S c jalno Francozki finančni minister odstopi? Iz Parita javljajo, da se tam šir jo govorice, da hoče fiaanSui minister R.u^ier radi bclthuosti odstopiti. Glase m zanesljivih \eeti je pa Rouvier ža tj- vi še pogajanja namen. mi xm sa teje prioo Domače vesti. Seja odbora političnega društva »Edi-nOBtc ee bo vršila danes v četrtek ob 8. in pol uri zvečer v pisarni cdv. g. dra. Gustava Gregorina ter se vse odbornike vab', di pridejo na to sejo. P r 3 d 8 e <1 n i s t v o. Manifestacijskl shod radi vprašanja slovenske ljudske šole v Trstn. Vest v našem listu, d j bo v nedeljo zopet dana tržaškim Slovencem prilika, da povzdignejo svoj glaB za svojo zahtevo-miljenko, je vzbudila vseobča zadovoljstvo. — Zanimanje je splošno, kakor poBneinljemo iz došlih nam poročil in dopisov, katerih, žal, ne moreno vseh priobčiti radi pomanjkanja p*03tora. Od mnogih strani nam prihajajo vprašanja in nasveti, ki se vsi strinjajo v tsm, da mi ne smemo pasti v greh, ki so ga napravili naši nasprotniki minole nedeije, ali z drugimi he-sedami : naša man:f«iatacija bodi resna, d >sto-janstvena ! Prihitite terej vsi na ta shod, da maoi-fc-stirate proti neCuveni krivici, ki se godi tržaškim mestnim Slovencem na šolskem polju ! Odkrite svetu te gorostasne, za olikano in pravno državo sramotne razmere ! Zak i-čite pozvanim faktorjem, da ne odnehate, dokler ne dobite, kar Vam gre po naravnem in po pisanem zakonu : slovensko ljudsko šolo! Noyo- flrttštvo. V tukajšnjem uradnem listu čitamo, da je c. kr. nameBtništvo vzelo na znanje pravila no\ oustanovljenegi društva > Bralno in kmetijsko društvo na Voger-skem«. Jubilej Mmne »Kje dom je moj ?« Dae 21. dtcambra t. 1. bo 70 let, odkar ae je prvikrat pela Frana Skraupa češka himnam »Kje dom je moj?« Razpisane službe Na okrajnem sodišču v Puli je razpisano mesto kancelista v XT. p'ačiJneii razredu. Pros lei morajo nud drugim dokazati, di so položili z dobrim vspehom prvo p sarniški izpit iu di poznajo deželne jeiike. Prošije je predlož ti predsedstvu okrožnega Eodišča v Rovin u do vštetega dne 24. decembra. V kaznilnici v Kopru je razdirano tno mesto Btražarja z ietuo plačo kron 1200 — Prošnje je predložiti c. kr. drž. pravdništvu v Trs u do dne 2f>. decembra. Na c. kr. učiteljišču v Kopru je razpisaun začetkom druzega semestra le^a šolskega I ti mesto veroučittlja z italijansaim učn m jeiikom. Prositelji, ki so vepasobljeni tudi za puučevauje geografi e in ?godoviue, aii pa itilijanskega jezika, imajo piednosi. Pr. šjje ie predlcž.ti predpisanim sluz jeoim pot m d»ž-«lnemu šolskemu svetu za Inro v Trstu do 31. dectmbra t. 1 Novi most čez Savo p-i Trbovljah j« bil v neoeljo slovesno blagoslovljen ter izro čen prometu. Na tej sloveinoati se je zbralo na tisoče l udi iz Kranjske in Štajerska. Izgubil je neki pekovski pomočnik med potjo i z Trsta v Barkovlje s;ojo knjižico o oddajanju kruha. Kdor je našel to, za vaa-cega druzegi povsem Irezvredno knjižico, je naprošen najul udaeje, naj ta najrieoi predmet prinese v naša uradn štvr. Meso v Celovcu. V mestni meso ci v Celovcu so minolo soboto prodajali goveje me?o kil« gram po 80 atot. do 1 krote. Užltuina v davčnem okraju koper-skem. Doe 29. nosembra ob 10. mi prtd-poludne sa bo vršila v Kopru z (.sebauii podvrženimi užitnin^kemu davku, razpr«va za solidarni dogovor glede plačevanja už minskega davka v dmčnem okraju krperskem za ltt> 1005, eventualno 1906 m 1907. Letni minimalni «-rarični dav«t je določen 7» v no in mošt s K 44 T)00( za m-so s K 15;>j0. Da b-j moie akUn ti dogovor, mora s j ude ež ti razprave vtč.na už;tnini po Pogrebno društvo na Trdeli« vabi'jega 24 leta. V njegovi hiši so našli toliko na XXXVI. letni redni občni zbar, kateri I državnih obvezn e, zlatega in srebrnega de bo dne 21. tovembra ob 10. ur; zjutraj v društvenih pro3t?nh hšt. 794. na Vrdeli. Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika. 2. Pore čilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalca računov. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega odbora. Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu narja, da znsša vse skup lepo svoto 145 tisoč lir. Učitelj zgorel. V Šušnjevcih pri Brodu na Hrvatskem je učitelj Ferdo Ranj zaspal z gorečo cigareto v ustih, vsled česar se je postelja vnela in dim je učitelja zadušil. 25-letnica prve srednje šole v Bosni. spela vest, da je v KuŠku prišlo med Rusi ;n Afganci do spopadov. Afganci eo vrgli v zrak eno zalogo smodnika ter ubili več vojakov. Uničevalka torpedov »Rastoropnij«. ĆIFU 16. (Reuterjev biro) Rusi so uni-čevaiko torpedov »Rastoropnij« vrgli v zrak. OlFU 16. (Rtuterjev biro) Glasom neke nepotrjene govorice, je uniče^alka torpedov »Rastoropnij« prinesla Beboj depešo generala Ste?elja, v kateri je isti vprašal vlado v Petrogradu, naj li vstraja ter čaka rešitve ali naj 89 pa pogaja, da takoj pod ugodnimi pogoji kapitulira. priredi v s.boto 19. t. / m. svo I. izredni j V soboto je minolo 25 let, odkar so otvorili občni zbor s sledečim vsporedom : v Sarajevu gimnaz j. prvo srednjo šolo v za- 1. Čitanje zapisnika zadnjega občn. j eedenih deželah. Prvo leto je obiskovalo zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Razdelitev gimnazijo 37 učencav, danes jih Šteje pa društvenih trakov. 4. Društveni program 5. že 675 slučajnosti. Kr. gimnazija v Vinkovcih praznuje letoB v Čepovanu nad Gorico je minoli 25 Ittaioo, odkar je bil na isti uveden hr-teden pržar uničil pitaajst poslopij, ra3d temi : ' vatski jezik kakor poučni jez k. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Bodoče lato nameravajo v Solne gradu otvoriti modroelovio fakulte'o. Bogoslovna fakulteta 11 hiš. Škoda sa ni natanko določena, toda gotovo pres?ga svot^ 60.000 kron. Med 11 gospodarji je bilo le sedem zavarovanih, toda z majhnimi zneeki od 600 do 2400 kron. že obstoja. Vsa zavarovalnina ziaša 6100 kron. Ostane Gosi za cesarja. Ž djvska občina v Po torej še 54 500 kron nepokrite škode. žunu ima stari privilegij, da podari vsako Ponesrečil je Jernej Medvedšček iz leto 11. novembra cesarju takozvane Marti- Šmartnega pr. delu na novi železnici v Pla- nove gos:. V ta namen sta tudi 11. t. m. veh na Goriškem. Velik kamen mu je padel prišla na Dunaj oba občinska tajnika ter od- na nogo in mu jo zdrob 1. Pripeljali eo ga v dala za cesarja štiri, za prestolonaslednika pa goriško bolnišnico. dve gosi, ki so bile okrašene z madjarskimi Čuden lekarnar. 30-lefni krošnjar Ar trakovi. Potem se je odpeljala ž.dovska de- mand Belleli, doma z otoka Krfi, je bil putacija v Budimpešto, kjer jo je kralj sprejel včeraj aretovan, ker je javno ponujal na v avdijfnci. prodaj 400 steklenic raz vh zlravil za skromno Kdo je OpustOŠil Kras? V obče seje svoto 8 kron doaedaj mislilo, da bo Benečani ali celo že Prijavljene tatflne. Gospa Alojzija Rimljam yo?ekali gozdi na Krasu, ki se raz Raccanelli, stan»ioča m Greti št. 217, je teza po Primorski, KranjskHrvatski in prijavila na pole s=em koroi«arijatu v ulici Dalmaciji. V »Globusu«, listi, ki sa bavi v Luigi R cc', da *<> jej o»zaani tatovi ukradli obče z zemljeplsjem, m ki izhaja v Braun- is stanovacj4 raz i h jredmetov za kak h 24 schvraigu, je Karol Schn?ider iz Prage jo kron vrelnosti. drobueje opisal zgodovino gozdov na Krasu _ Dva natakarja restavracije »Conti- ter djkazaJ, da so Benečani vedno štcdili nentaU sta prijavila na policiji, da jima je gozde ter e svoje podatke skl n I s sledečim neznan tat ukradel z restavracije: enemu razmišljevanjem : Da seje g;zda na Krasu srebrno uro, a diug^mu srebrno uro in par prsekalo, se ne sme kriviti ni R mljane ni čevl ev. Benečane. Da, ravno kraji, ki dt misnes po- Pasji poljub. 1 1-letna Justina Zega, ki kazu e;o Kra* v vsi svoj' goloti, n s> nikdar stanuje z roi.trji v ulici C jneordia št. 25, spadali jod Benetke. seje včera p>p lulae gra a z netim pa m. Nasprotno pokazu>jo kraji, ki bo bili Pes se je pa kmalu naveličal tjga igranja in vedno pod beneško republiko, kakor n. pr. je Ju=tiio ugriznil v pa ti dtsae loke ter s niimska dol na v litri in kraj eeverno oc2 tacami opiaskal po dednem stegnu. Justna lemskega kanala, da si je beneška leptiblika je š!a jokaje k mater", k: je pa —v ttrahu, prizadeval, da bi se gordi thrandi. Toda da :e pes abko t-tekel —s^rtm-Ia hftrko na tudi Avstrija je !zda'a več nar, db glede va zdravniško postajo, k;tr eo jej iižgali rt.no rovanja gozdov, med temi je odredba od leta na palcu n istega ob\ezali. 1723, po kateri je bila zažugana smrtna ka- Pretep. 50 letni kur tč Antoo Noiilo, zen onemu, ki bi bil kak gozd zr.žgaJ. Toda službuječ na L<( v iovem ptroiku »Nadvoj- v obmc čju avstrijskega ozemlja je manjkalo voda K^rdicand«, se je vfeiaj predpoludne se bolj varstvenih zakonov, kakor pa ped spri z nek m težakom, ki je delal v javn h betečensko republiko. Da so te gozdi pes?- eklad štib. Kmtlu sta ne začela nabijati s kali in opust<š;i in dasijevsed tega v t va pe?tmi, a \ r tem je t»il Nodilo precej težko ril se/ianji Kras, krivi so sami prebivalci ranjen nad levim ošts »m. Si stražnice obrti j o uot ka I ar.'. Njihova kratkovidn ar v go- nih čuvajev (piktiv) eo telefiničn:m potem epodsrskih vprtš n ih in njihova nemarnost pozvali zdravnika »e zlravnske po3taje, ki so iajveč to sakr-viii. Avstrijski dijaki in nemška vseučilišča. DUNAJ 16. Glasom neke lokalne korespondenc? bo v jutrajšnji seji državnega zbora dr. Svlvester vprašal naučnega ministra, heča li podeliti avstrijskim dijakom, ki obi skujejo vseučilišča v nemški državi enake ugodnosti, kakor obsto e za dalmatinske dijake na zagrebškem vseučilišču. Iz parlamentarnih krogov. DUNAJ 16. O današnjih razpravah izvr-ševalnega odseka nemških strank je bil izdan komunike, ki naglasa resni položij ter potrebo da se prične z »pet delovanje izlasti na političnem in gospodarskem polju, da se vzpostavi zopet ustavno stanja, na čemur ja izvr (Š3valai odsek pripravlja sodelovati. Neme . bodo zahtevali, da se italijanska pravna fa-, kulteta v Inomosta zatvori in da sa to vpra ! šanje reši ustavnim potom. Češki klub je imel popoludne sejo ter je razpravljal o polit čnem položaju. Poavetova nje ni ša dovršeno, klub je sklenil stopiti v doti ko z vsemi češkimi frakcijami glede jed notnega postopanja. Žrebanje. DUNAJ 16. (3°/0 srečke Bodencredi'a iz leta 1880, I emiaija). Glavni dobitek 90.000 K i« zadela sf r *.>18 š',. 36, drugi dobitek 4000 K fer. 2746 št. 35; po 2000 K sta cede i fer. 2698 šr. 41 in ser. 3030 št. 45. BUDIMPEŠTA 16. Na včerajšnjem žrebanju ogrskih premijskih srečk je zadela glavni dobitek 300.000 K ser. 43S1 št. 22; 20.000 K ser. 5390 ft. 3, 10.000 K ser. 17*0 št. 37. do 490.—, Bodenkredit 1880 K 307 — 317.—, Fo-denkredit 1889 K 298.— 308.—, TurSke K 132.— do 134.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url dodo!.: predvčeraj danes Državni dolg v papiijn 100.30 lOO.iio „ v srebra 110.30 100.25 Avstrijska renta v zlatn 119-95 119.95 „ n v kronah 4*/e 100.10 100.10 A.vst. investicijska renta 31/,*/. 9125 91.25 Ogrska renta v zlatu 4% 118 80 118 80 „ v kronah 4•/. 98-10 98.10 „ renta 31/, 89.05 89 05 Akcije nacijonalne hrmks lt>35. — 1631.— Kreditne akcije 672.75 673.— London, 10 Lstr. 239.171/« 239Al1^ 100 državnih mark 117.65 117 55 20 mark 23.51 23.51 20 frankov 19.07 19.08 10 ital. lir 95.25 95.25 Cesarski cekini 11.32 11.73 Parižka In londonska oorza P a r i E. (Sklep.) — francozk« i min 98 37 5°/a italijanaka renta 104.60, Spamkl exta/ieas 88.25 akcije otomanske banke 592*.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državn« želein'fe —.— Lombardi —.— unificirana t irSfe* rsata 87.4:5 menjice na London 251.35, avstriiaka zlata ronts 101.£0 ogrska 4°/0 zlata renta 102.10 Lftnderbsnlr 495.— turške srečke 127 50 parižk* bank« 12.65, italijanske meridijonalne akcij9 733.-—, akiije Bio Tinto 15.63 Slabotna London. (Sklep) Kon*3lidtraa dol~ H35, ts Lombardi 3'/, srebro 2613/«. fipaiaka renta 875„ it£-lijanska reata 104—, tržai uiakont, 3— meajica na Dunaju —.— dohodki banke--izplačilo banka —.— Slabotna. Tržna poročila 16. novembra. Budimpešta PSenica za april 10.27 do 10 ; rž za april 7.95 do 7.9a; ove* za opril 7.19 do 7.20; koruza za m ij 7.f9 do 7.60. PAeoica : ponudbe srednje ; povpnSo^anie rm'jeno, mrtvo. Prodija 2b.000 met. stotov.. za 5 stot. nižje. Kž in oves za i> s ot nižje. Vreme : mraz. Ha vre. (Sklep.) Kavo Santo? good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 45.— frk, sa marrc 46.75. E a m b u r g : Praznik New-York. (Otvorjenie,) Kava Rio «« dobave, vzdržano, 5 sto;ink zvi5anja, nespretne ijano. teladfcor tuzemski. Oantrtfu^at pilu, prjjij.u. K 66.50 do 68.00, za saptembar K---d^-- marec-avg. 66.50 do 68.— Concaw6 iu Mjliipli promptno K 68.30 do 69.30, z\ aept. K —d) —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 14 7,'1S 3h. Java 14 3 fcrh. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, ia ti december 16.25, za jaauva- april 17.—, za m rec-junij 17.25 (miruo.) — Plenica za teeoči mj-sec 23.70 za december 24.05, za ;aiuvar-april 25.— za marec-juoij 25-49 (trdno). — Mota za tekoči mesec 31.bo za d?c. 31.75. zi januvar- april 32.75, za marec-junij ^trdn »). — Repično olje za tekoči mesec 44 75, za d camba- 44.75, za januvar - ap-il -16.50 za maj - avgust 16.—, (miraO; Špirit za tekoči mesec 43. —, za d.c 4 voU z$ januvar-april 48 50 za maj-avgu^t 4S 25 t -dno) za jan. - april 43— za marec-junij 43'/* (napeco^ xaauiran 71—71 Vi Vreme: megla. Borzna poročila dne 16. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lire K — — do —, Londir» kratek termin K 239.35 239.75 Francija K 95.15-95.35, Italija K 95 20—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija 117.55—117.80, nemfiki bankovci K —— —-— avstrijska ednotna renta K 99.95 — 100.20, ogrsk* kronska renta K 98.— V8./5, italiiansKa reat^ 102.®/4 *03.'/4 kreditne akcije K 671.— — 674 — državue železnice H 650.— — 653 — Lombar«i B 86.— 89 Lloydov»< akciie u 7u5. - — 730.— Srečke: Tisa b 324 -32v—, Kredit K 480 — lc lauutlu uj'111 11J ulf ujaj-ui^uti. (rapeto . Sladkor surov 88° uao nov 3<--37 V, bei za tekoči mesec 14 — za dec. 42za Tovarna pohistvfo Aleksander Levi imzi = ulica Tesa 5t. 52. A — — (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosano (šolsko poslopje;. Ono. da r« nf bati slkake komk^rase« Sprejemajo se vsakovrstna dele tadi po poseuniti načrtih. a«trova-4 ooil!t br«spU6ao ta biato. je pr.sel b feurs'-u ter mu obveral glavo. i^ml rjino ;n Iz »Škrata« : iNeka m»ia aj od ?ta je Li!a prkl ntina na soliš^e, da v mki utvari. Ko jo je predswdiik vj-rišal, koliko dijentara, je odgovor,la : »T o p r e p n š 5 a m milosti « 1 a v n e ^ a ho d m č r, da i uto odio? i«. Razne vesti. Bivšega olomuškega škofa dra. Kohna e papež v zaonjern to eistoriju innenoval naalovrim nadšKcfjai Ta naslov je itce tud bivši tržašii škof dr. I. Glavina. Silen orkan je v ponedeljek d v>l v vtto^nih dtžavah Sivem* Amerike in je provzročil veliko škole. OJ lafa 18^3. ni noben orkan napravil toliko ško.ie. Prvi led na Dunaju. V ponedeljek to imeli n9 Dunaju prvi ei. Toplomer je kazi! v jutrnjih ur»h .'i tt p nje K p »d ni51o. Ribarstvo na angiežki obali. Stupna vredni »t. ntlovljen h r h m drn^ li mor»k li pr d"ikov na an^ ežki in iriii ob 1 j« v letu Mnogo je bilo temu krivo tudi dejstvo, da so bili gcz li občinska la»tn na ter j« vsak občin imel pravico si M&molastuo \ztt z goida tol ko lesa, kol.ki r gt je p treboval. Brez \H£cega reda st;kblo ud je vsj pof»rek. Cerju no je šj dan Jtnei 52 od:tj kov g-zla občiusaa lastnina, «■» vendar <1 >nes sam >!ast Dimu g'»(»ptdarjeu u v gaz i.h post»vljene inejf. 'Jem j a, k j« r »e je 15 r. veliko težavo zamuglo do gozda in kjer ui bilo vol^d t«ga m žno joHtktn h dreves spriViti iz Djegd, tam so S9 p" v so d ohranil: g z 1'. Prebivalstvo Anglije. Anglija ima skupno \sjmi evojimi kulouijatni n. d 400 mli/iuv v Pel uzi j u (K aript). p ebivalnev. Svetovno razstavo v St. Louisu (S j vi rja A LUtriiia) je obiskalo do »eilaj Hi in pol m liji nov ijudij. Najveće uradniške plaće v netrsktm cesarstvu idin^a : iiižtvni Kuncelar ;n nn-Hie^tn k E z - 811 in L •trin? 'i. Pivi ima na l«-to 100 000, driig' ta 200.000 mar. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Saharova. PKIROGRAD IG. (Uraino) Hrcojavka 190.'). roašala 9 26H 444 š erl. lir. (I at^r. generala Saharova od 15. t. m. pr>r >5a : Di-lira 24 kr D ntšiji dan je minul n« vs«-j f.-«»oti m ran. Izdelovanje marmorja v Italiji Vradooat Spopadi med Puii in Afganci marmorja, ki ho ga leta 1903. izdelali v Ita LOXDOX Hi. »l\Jl M^ll Ga8Bette«p»- liji rceša prib'itao 16 miljonov I r. rc5a iz Moikve o n , wUUU hI. Uolvedore ali v bližini, išči-£<>«potii{'iiit. P8pe. eospode in otf ke. specijaliteta: obuvalo za efektne noge; obuvalo i *» ko pitah zad. modela. V novi prodajalnici jestvin in kolonijal Pfit 3 r ulici Gulia št. 76 je vJnUiti vsakovrstne j^tvinc kakor: kavo, rii , tesienin« (napeljske), slalkor, tarSčno iu >>elo moko, uamno maalo, sveče, milo, j<*lilm> oije prve vrnte po 36 novč. — I»inri > soooooooooocco Svoji k svojim ! ' 'odpisani priporoča sy< jo irtlogo oglja. drva. pre->ga iu dru^o razuo kurivo ter petroltj. Požiganje na dom. Josip Muhu, ul. Cavana urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna Špila s ponar. biseri, kravato. 1 pozlačen prstan s pnnar. kamnom za gospode ali dame. I krasna garnitura gumbov iz 3 '/„ donble zlata za manšetc, ovratnik in prsa, ti platnenih žepnih rut. 1 jako lepa žepna pisalna oprava, 1 krasno žepno ogledah* v škatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, I vez. b^-ležnica, 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja, 72 angl. pisalnih peres in H!>"» raznih reči, ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le g; o Id. 1*85. Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SF1NGARN, Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih .»e priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. a i •w v ■ v a t& isnciSM roj. Bertolim je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni previđena se svetotajstvi z:i umi rajoče v Gospodu zaspala. Podpisani naznanjajo od žalosti potrti tudi v imenu drugih sorodnikov to nenadomestljivo zgubo vsem prijateljem in znancem. Prcno-$ zem-ikih ostankov predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 17. novembra t. 1. naravno t na grobišče k sv. Ani. V TRSTU, dne IG. novembra 1904. JAKOB PERHAUC, soprog. Ernsst, Marij, Rudolf, Jakob, sinovi. rani, Marija, Milena, hčere. To objavo je smatrati kakor neposredno obvestilo. Prvo pog-r. podj. Zimolo, Corso 47 Trst s ikar-dekorater. Spn-jenia del« nu O.OilO cep jenih trt bodi na zeleno ali na sulm, kakor ludi l>:lf divjakov. Trte so beli btirgundcc, laš-i rialing, silvanec. m rulandec, portugalka, vrh nolec ter raznih dru- { ||| J||%>ftVv& gili belili iu črnih vrst. Cena 1000 komadov 9 L vrste K IGO, bilfe, 1000 komadov K 20. Oglas ti pismenoali ustmeno pri Josipu CotiČ, v B vinogradniku v YT r h p olj i pri Vipavi na Ivan Pockaj Kranjskem TRST nI. Pet roni« 2 vogal uliee !*ettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, Spominjajte se 8ružbe 000000000000000000009030 = sv. Cirila § MajalRia jestvin in ioloniial napoljskih in tuzemskih = testenin, olja. kisa. mila Guerino jMarcon 11 lira Tirarnella str. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poiiljaoje na dom. Telefon štev. 1664. — Ticijan salvature ornam: kamnoseski mojster DELAVNICA spominskih kamnov — marmorza pohištvo Tr«t ul. F«rneto :$7 Josip Talamini TEST - U. dslla Pieta 13 (dvorišče) /alos-a i^tr-kesra in dalmatinskega vina. maršale. vermuta in najfiu. rrfoška v betiljkali. Dostavljanje na dom ♦•♦•♦♦♦♦♦UtlO MIR0DILN1CA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 f70£3l Geppa) Spefrijalit<*ta navadnih in me-ilieinaluih drog, harv. [MikoKti. lakov, -'-etk, Oopičev, navad-n»-qa in parfumnega mila, petroleja, špirita (žestei goreti. — Harvilo za čiieerij« vina. — ----- Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno iVIiad trgovec, dobro izfežban v spec. stroki, se želi izobraziti v papirni stroki in hoče >ato stopiti v prodajalno s pap. in šolsk. potrebščinami v kakem majhn«-in mestu Trgove«*, ki ga sprejme za akega pol leta. dobi odškodnino j o dogovoru. — Naslov pri npravi „Edinosti"*. v dobrem stanju s- proda radi boiezni p"> jako nizks <*oui. — Naslov |x>ve uprava »Kdinosti«. Glasovir ULICA CA S KRM A št. 6 PRODAJALNICA manufaktur in drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov- Ijencga perila, krp itd. itd. -------— vse po najnižjfih cenah. o o o v L.juh9janč in za O '—Sstro. © ^rtur Godr^ig o je iznajditelj nekega posebnega o tj a. "S® 'a JUST STEAI ——Piazza Nuova št. r (ex GadolnJ platnine in bombaževine Ivan Visintini. JAKOB SOTLAE Via del Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. - Prodaja na debelo in drabno. ar Dosta vi jenje na dom. "»e _ „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 28 Tovarna plošč iz cementa in zaloga stavbenskih stvari Aristide Gialco sor v ulici S. Servolo št. 2 -mm Plošče šestoglate od cm. 17 za 17 Plošče štirioglate od cm. 25 za 25 Cene zmerne: 15°/0 odbitka. ustanovil OGLAS. r<\. m Fuštanj, novost, v najbogatejši izberi | Odeja imbotirana od gold. 3*— više; najfinejšega zatena od goid. 6*50. j Kos bele močne kotenine, dvojne širjave s za 6 rjuh gold. 7a50= OOOCOOOC0000003003000303C0300330 OOOG00000030C00300000030C03C003P IIUTI LAPE Velikanski prihranek se zadobi, ako se uporablja novi aparat „L'APE"? ki vzdržuje plinove mrežice. je aparat, ki ne bi smel manjkati v ni kaki rodbini, 8 uradu, društyah, prodajalnieah ter javnih krajih; o jamči vsakomur velikanski prihranek 11a steklih in 8 stane le 20 novč. S Prijavljen mrežicah; patent. vdoMva se glavni zaloai ul. Giulia st. :?:> 8 UOCOO'OCOOOOOOOOOOCCOOOOCOCOO CX30CCCOCX3COCOOOOO .OOD0303COOSOCOOOa Najboljše obuvalo j><» najugotiuejšili cenah se vdobiva BB^ samo v čevljamscs corso 12 3uls|-a S|omaneil§9 Trst 12 Velika izbera galoš za gospod in gospe. m O £3 n o o j- O c: o I t) 1 o o o i In se veseliti dobrega zdravja. Da to dosežeta, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec in uredite do dro preba vijanje. Kdor si je pokvaril :ili prehliidil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlim jedili in pijačami, vd>bi gotovo odptmou z Germanovo življensk® esenco koje *e uprrablja z najb* Jjsiiu. vspeliom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemn želodcu, naperjauju. ribanju, rezavici, sabostl, gi/Ju u, oaiotlci. trganju, zapiranju, marojdam i zlat. žili). Pri težkih jedilih, posebao pa ako se uži a mastne in težko prebavljive jedila povBpe^uje ta csenca prebavo iu daja izvrsten te v tako da se s tem na največji »topinji vzdržuje in redi život Vsled odstranitve vaeh pokvarjenih sok<>/ v životu, ćisii ia eseaea kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta. kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlia ter ima ^rijeteu grenek aromatičen okus, koji dopade tudi joko občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova življencka esenca j* pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hUi, ker večkrat ž njo — ko ni p esenco mora trpečim ijudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund ittedeotti. župni i v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilniaji_ zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedne kot Germanova življenska esenca. Andrej Žižek, Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zooet pošljete 8 steklenic Germanove življenake esence, katere moram vsem bolnim na želodcu loplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše. Apolontja Haberl, Semrak na Štajerskeai. 3 „L J U BL J AJS 8K A KREDITNA BANKA- v Podmžnloa v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja — * • vrsta rect, ustavnih piaam, prljoritet, komun>l»!l bUgacij, sreĆk, dsinic, valnt, botost in dsTls. H P ommi itdajA kmkiDo irtbaaJiL Žimtajm in ukomptnje isirabftB« vrednostna papirjb la movcuje capal« - Itapona. --. Daje predujme na vred. papirja. Zavaruje srećke proti kurzn> - izkuidt----= vtnkuiujd in dlviiutuiuj« voiaaxe tvr* cnmsuce Kavcije. t m iiiSMO aflilo ^tt 0UflT o«' ■* mtfiOJls LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejerra v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestmi. Vloženi danar obrestuje od dne viege d — ■ — dne vzdiga. ■ — Promet m ćeki in nakaamoami. ESI