1	
brošur" i Je \ centra i a sP 908 KLASJE 2003
352 ( 497 .4   I v a n č n a b o r i c: w
1201330141=1,8
Številka 8 letnik 9 september 2003
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o.
Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7X69-040   FAX: 01/7869-045
POPOLNA PONUDBA
Računalniki, tiskalniki, komponente...
Programi za podjetja in sam. podjetnike...
.. .za računovodstvo in trgovino
http://www.lamas.si   e-mail: lamas@lamas.si
JESEN ŽIVLJENJA
Jesenska razmišljanja so naše uredništvo, sedaj ko je zelo lepo uspel projekt osnovne šole, napeljala k zamisli, da postavijo svetnikom še vprašanje o tem, kako razmišljajo o skrbi za ostarele na našem koncu. Jesen življenja naj bi namreč bila vsaj tako lepa kot je prava jesen: polna barv, toplote, dobrih občutkov ob pridelku. In res se ti zazdi, ko gledaš naše upokojence, da jim ničesar tega ne manjka. Njihova jesen je večidel izpolnjena, umirjena. Tako lepa, da jim kar zavidamo.
Težko pa je, kadar pride bolezen. Ali kadar seji pridruži še odvisnost od pomoči drugih. Kaj bo denimo storila hči z mamo, ki je na starost postala hroma? Naj pusti službo? Ostane doma? Naj se posveti samo skrbi zanjo? Bo našla dom za starostnike ali pomoč na domu? Takrat se vprašaš: "Kakšna bo jesen življenja te gospe?" In še: "Kakšna neki bo moja starost?" Mnogi se s tem vprašanjem res ne ukvarjamo preveč. Se nam ne ljubi. Je prezapleteno. Tudi morbidno. Živimo svoja mlada življenja lepo dalje. Nerodno je le, da jih živimo starosti naproti. (KM)
SVEČA OS STIČNA
10. oktober - DAN JESENSKIH PRIDELKOV sns
Razpis za dodelitev občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva
str. 5
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
Str. 10
INTERVJU Z DAMJANOM R0GLJEM str. is
SENČILA Tomaž0ven sp-
Pot v resje 1
1295 IVANČNA GORICA
GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266
120030148,8
STRAN
Iz Jernejeve malhe
Jesenski čas ni samo to, da ptice odletijo v toplejše kraje in da kmetje poberejo bogate pridelke, ampak se zgodi tudi tako kot letos, da so pridelki zaradi naravnih nesreč slabši od pričakovanih. Ob pomanjkanju se šele zavemo, da nas lahko narava, z druge strani pa umetno okolje, ki si ga oblikujemo sami, seveda z našo zakonodajo in v okviru naših zmožnosti, prizadene. Država je namenila subvencionirano koruzo iz blagovnih rezerv. Koruza, za katero pravijo, da je še dokaj dobre kvalitete, je že pri kmetih: pri nekaterih več, pri drugih manj, glede na škodo posevka. Leto bomo spet prebrodili, za različno ceno, vendar bo najkrajši konec potegnil kmet, v težkih razmerah našega drobnjakarskega pogleda na velik pritisk evropskih velikanov že takoj spomladi, ko bo seme dano v zemljo. Kako bo Idilo v evropskih razmerah, se pa še ne ve.
Na jesen se tudi zaključujejo na občinski proračun vezana opravila v lokalni skupnosti in začne se izdelovati nov program za naslednje leto. To jesen se nam je zaključila največja investicija v občini: zgradili smo Osnovno šolo Stična v Ivančni Gorici. Veliko naporov, veliko modrih odločitev, usklajevanj znotraj stroke in finančnih zmožnosti je bilo treba, da je zgrajeni objekt v ponos vsem občanom in dan v uporabo našim osnovnošolcem, ki so le dobili delovne pogoje za moderen pouk. Dokončati je treba še spremljajočo telovadnico, kar nas čaka v letu 2004. Še enkrat hi se zahvalil našim izvajalcem, ki so v letu in pol, v dogovorjenem času, opravili veliko delo. To velja za Imos Ljubljana in za podiz-vajalca Dolenjgrad, kakor tudi za vse ostale izvajalce najrazličnejših obrtniških in drugih del.
Da se vzpostavlja tudi ravnotežje na drugih infrastrukturnih in komunalnih področjih v občini, se kaže po najrazličnejših investicijah. Pridobiva se izvajalca del pri vodovodu na polževski planoti za dva vodohrama v ocenjeni projektantski vrednosti 40 mio SIT. Pripravljalna dela za investicijo se usklajujejo tudi pri vodovodu Stiska visoka cona. Po izdaji gradbenega dovoljenja pričakujemo tudi del sredstev evropskih usmeritev za celotno vrednost primarnega dela vodovoda v višini 92 mio SIT. Vsak tolarček, ki bi bil primaknjen k tej veliki investiciji, bo dobrodošel. Gradi se. kanalizacija Malo Hudo v sekundarnem delu za priklop več kot 10 hiš na razdalji 200 metrov. Sanacija kanalizacijskih vodov v Šentvidu kar čaka za krak D v dolžini 740 metrov, v vrednosti 24 mio SIT. Ta del je ■nadaljevanje našega dela za izgradnjo čistilne naprave in bo prihodnje leto velik zalogaj, hkrati pa veliko olajšanje za Šentvid, ki je prav tu izredno prizadet. 760 metrov kanalizacijskega voda od Malega Hudega do Zgornje Drage bo nov pomik bližje h končnemu cilju uresničevanju projekta povezave Višnje Gore na centralno čistilno napravo.
Vode je dovolj, smo ugotavljali tudi v času suše, v komunalnih ceveh povsod tam, kjer te obstajajo, premalo pa je je tam, kjer javno omrežje še ni doseglo uporabnika. Zagotovo pa so odplake povsod odveč, ko s tujega dvorišča pritekajo na prag drugega lastnika. Tu bo treba v skladu z evropsko prioriteto še veliko postoriti. Tudi tam, kjer nevesten lastnik zna svoj dragoceni gnoj pripeljati pred vrata in pod okno ter ob tem soseda poučevati, kako je to koristno, le da smo občutek za prijeten vonj v letih tehnike izgubili. Podobno je tudi z obvozom 8000 vozil dnevno skozi vas Muljava v razmerah, ko bi moral izvajalec del ob prometu pripraviti tako cestišče, da bi promet lahko tekel ob vsakem času. Zal so papir in dejanja vedno v škodo šibkejšega. Sicer pa, kaj bi žalovali. Razmere se bodo uredile. Vse dobro pa voznikom in stanovalcem, ki so ob uničeni cesti ob več prometnih nesrečah kljub vsemu zdržali na svojih domovih.
Jesenski vroč kostanj nam bo spet ogreval dlani, mošt pa bo poplako-val še zadnje grenke misli vse do najbolj čislanega dolenjskega svetnika, ko se bo sladkor spremenil v opojnost.
Zupan Jernej
OBVESTILO
Vse občane in ostale zainteresirane obveščamo, da se javno razgrne predlog zazidalnega načrta S3/a Kojina s programskimi zasnovami (naselje Vir pri Stični) ter predlog ureditvenega načrta za deponijo Suhi most (ureditev območja deponije livarskih peskov).
Javna razgrnitev bo trajala trideset dni in se začne teden dni po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Goriea.
Predlog zazidalnega načrta S3/a Kojina bo razgrnjen v preddverju kulturne dvorane v Stični ter v prostorih občine Ivančna Gorica. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, in sicer 23.10.2003 ob 17. uri v kulturni dvorani v Stični.
Predlog ureditvenega načrta za deponijo Suhi most bo razgrnjen v prostorih Občine Ivančna Gorica, javna obravnava pa bo potekala 29.10.2003 ob 17. uri v sejni sobi Občine Ivančna Gorica.
Občina Ivančna Gorica
SVETOVI PRIHODNOSTI SO V SEMENIH SEDANJOSTI ...
Ob svečani otvoritvi Osnovne šole Stična, v soboto, 27. septembra, je bilo izrečenih veliko modrih in spodbudnih besed. Topel in sončen jesenski dan je privabil veliko ljudi, med njimi so bili učenci in njihovi starši ter vsi, katerim znanje veliko pomeni. Prisrčen kulturni program, ki so ga pripravili učenci in učenke, nekdanji učenci in šolski delavci, so dopolnjevali slavnostni govorniki.
Tako je bil slavnostni govornik minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki je v svojem go-voru čestital vsem za tako veliko pridobitev v občini, istočasno pa poudaril, daje za učenec velikega pomena tudi življenjska šola. To pa so naša vsakodnevna ravnanja, ki kažejo, da se nismo v šoli samo učili, ampak tudi naučili, tako omike kot tudi vedenja in znanja, ki je tako pomembno v današnjem času.
Župan občine Ivančna Goric/t Jernej Lampret, ki je po pozdravnem nagovoru na kratko predstavil zgodovino nastajanja OŠ Stična, je predstavil nadaljnja dela v občini na področju družbenih dejavnosti, ki se že ali pa se bodo odvijala v bodoče. Poudaril je, da je ta dan zgodovinski dan za učence in občane, ki se bodo vključevali v vzgo-jno-izobraževalne programe.
Po nastopu združenih otroških in mladinskih pevskih zborov z matične in podružničnih šol je vse zbrane pozdravila tudi ravnateljica OŠ Stična Marinka Piškur, ki je poudarila, da
šola ni pravljica, da je potrebno trdo delo tako učiteljev kot učencev. Ni dovolj samo povedati in pokazati, treba je znati vzbuditi zanimanje in radovednost učencev. Govor je zaključila z željo, da bi učenci sprejeli novo šolo kot svoj drugi dom ter da bi jih ta šola naučila, da bo njihov let v življenje varen. In da bi vsi prišli do cilja ...
Na govorniškem odru sta se zvrstila še župan pobratene občine Hirschaid dr. Andreas Schlund in ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča Milena Vrcnčur. Oba sta izrazila dobre želje za delo v novi šoli.
Po zaključku kulturnega programa so se zbrani preselili pred vhod nove šole, kjer je opat stiškega samostana, gospod Anton Nadrah, blagoslovil šolo, sledila pa je svečana otvoritev s prerezom traku. Zbrani so nazdravili s kozarčkom soka, se pogostili z dobrotami, ki jih je pripravil Vzgojo-izo-braževalni zavod Višnja Gora, vsi radovedneži, in ni jih bilo malo, pa so si lahko ogledali lepo opremljene in urejene učilnice, slikarsko razstavo nekdanjega učenca Friderika Hrasta in kratki film o gradnji šole.
Kot ostali gostje so se tudi učenke in učenci posladkali s sladoledom in pecivom, ki so ga pripravile njihove mamice, za nadaljnje otroško rajanje pa so poskrbeli priljubljeni Čuki.
NP
Gospod Hubert Patzelt: Nad vzdušjem in proslavo sva navdušena, že dolgo nisva doživela česa tako lepega. Čudovito je videti, da ste ponosni na to, da ste Slovenci, da vam narodna identiteta še nekaj pomeni. Za vstop v Evropo so zreli samo tisti, ki spoštujejo in ljubijo svoj jezik in svojo kulturo.
Gospa Inge Patzelt pa je dodala: Vse je bilo tako kulturno: proslava in obnašanje ljudi. Tako mirnih in discipliniranih učencev pri nas sploh ne najdeš več. Všeč mi je bilo, da so bili vsi pražnje oblečeni in so tudi z obleko pokazali, da gre za slovesen trenutek.
Župan dr. Andreas Schlund: Nova šola je moderna, ustreza vsem smernicam sodobne pedagogike. Z izgradnjo te in drugih šol občina dokazuje, daje njena politika prijazna do družine in otrok.
Gospa Romana Gensel, podžupan ja: Fantastično! Že dolgo nisem videla tako motiviranih otrok. In tako "pridnih". In skoraj vse točke so bile izvajane skupinsko, zadnjo so izvajali celo učenci in učitelji skupaj. Le kako so se mogli tako dobro uskladiti?
Pripravila M. A. Ficko
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, internet: www.ivancna-gorica.ši/kIasje. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Janja Omahcn, Marjeta Glavan (lektor), Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Natalija Pavlin, Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Maecdoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu.
Ivančna Gorica september 2003
STRAN
SVETNIKI O DOMU ZA STAREJŠE OBČANE
Zaradi velikega zanimanja za problematiko starejših občanov smo na uredniškem odboru Klasja sklenili, da našim svetnicam in svetnikom zastavimo vprašanje, ki se navezuje na izgradnjo doma za starejše občane.
Po informacijah, ki smo jih dobili na občinski upravi, je v sprejetem zazidalnem načrtu 14/a (NOVI CENTER IVANČNA GORICA - prva faza) določeno območje, ki je lahko namenjeno za izgradnjo doma za ostarele. Ti lokaciji sta označeni s št. 13 in št. 9d v zazidalnem načrtu. Po načrtu se lahko objekt pod št. 9d v celoti uredi za nestanovanjski namen (varovana stanovanja, apartmaji, hotel, dom za ostarele), pri objektu pod št. 13 pa obstaja možnost izgraditve katoliškega vrtca ali doma za ostarele.
Torej pravna in zazidalna podlaga obstaja, vprašanje izgradnje pa je odvisno od finančnih sredstev oz. investitorja.
Tako smo svetnicam in svetnikom zastavili naslednje vprašanje: "Ni dvoma o tem, da je dom za starejše občane v občini Ivančna Gorica nujno potreben. Zanima pa nas, na kakšen način in s katerimi sredstvi bi lahko, po vašem mnenju, spodbudili začetek gradnje doma in ali ste v občinskem svetu pripravljeni podpreti predlog, da se pospeši izgradnja takega doma v naši občini."
SDS
Program OO SDS Ivančna Gorica, ki smo ga predstavili pred volitvami in za katerega se zavzemamo, je predvideval tudi zavzemanje za izgradnjo novega doma za ostarele v občini Ivančna Gorica. Svetniška skupina SDS se z svojim delom skuša čim bolj držati svojega programa, zato tudi podpira vsa prizadevanja za izgradnjo doma za ostarele.
Časi so se spremenili in z njimi tudi način življenja. Zato se vse več starejših odloča, da jesen svojega življenja preživi v domovih za starejše občane, radi pa vidijo, da so blizu svojega doma. Tako ohranjajo stike z dosedanjimi prijatelji in svojci, kar vsakemu starejšemu občanu veliko pomeni.
Ne gre pozabiti, da je bil dom starejših občanov v Grosupljem zgrajen tudi za potrebe prebivalcev občine Ivančna Gorica, vendar so
potrebe že zdavnaj presegle prosta mesta. Čakalna doba je (pre)dolga in res je žalostno, da mora eden umreti, da dobi drugi možnost nastanitve. Zato so sedaj starejši občani in njihovi svojci iz občine Ivančna Gorica prisiljeni iskati prosta mesta tudi v drugih krajih po Sloveniji, katni ravno prijetno, niti človeško.
Občina Ivančna Gorica je s sprejemom prostorsko-urbanističnega načrta predvidela tudi možnost izgradnje doma za starejše občane v Ivančni Gorici, kar je bilo sprejeto tudi na občinskem svetu. Svetniška skupina SDS je te predloge v celoti podprla.
Glede na interes občanov za izgradnjo takega doma v naši občini pa bo treba razmišljati o čim prejšnji izgradnji le-tega. Dosedanje investicije iz občinskega proračuna so bile v veliki meri usmerjene v osnovno šolstvo in komunalno infrastrukturo, kar je bilo do neke mere razumljivo, saj se je z nastankom občine Ivančna Gorica to pokazalo kot prednostna naloga. V bodoče pa bo treba razmišljati tudi o drugih investicijah, ki bodo omogočale boljše in prijaznejše življenje tudi našim starejšim občanom.
Tukaj pa naletimo na problem iz preteklosti, ki z leti postaja vse bolj aktualen. Čeprav se nekaterim lokalnim politikom iz vrst LDS še vedno toži po nekdanji skupni občini Grosuplje, ne gre prezreti dejstva, da je bilo komunalno in infrastrukturno urejanje prostora v občini Ivančna Gorica v časih skupne občine Grosuplje zanemarjeno. Tako moramo danes graditi tisto, kar bi že zdavnaj moralo biti zgrajeno. Spomnimo se samo nekaterih šol, cest, vodovodov, kanalizacije ...
V občinskem proračunu je količina denarja omejena, potrebe pa so velike, zato smo prisiljeni investirati postopoma. Gotovo bo tudi dom starejših občanov v bližnji prihodnosti moral priti v občinske finančne načrte. Seveda pa so še druge možnosti. Ena izmed njih je pridobitev investitorja, ki bi bil pripravljen zgraditi tak dom. V tem primeru je treba investitorju nuditi vso potrebno pomoč in olajšave (pa ne samo od občine, ampak v še večji meri od upravne enote in drugih državnih organov), da bi lahko čimprej začel graditi.
Svetniška skupina SDS vodja Andrej Mirtič
***************************
Število starejših občanov se tudi v naši občini povečuje in čedalje večje takšnih, ki neuspešno iščejo prostor v domovih, ki starostnikom omogočajo varno življenje. Prebivalci naše občine se poslužujejo prostih mest v sosednjih občinah, razmere zaradi prezasedenosti pa starostnike silijo k temu, da živijo tudi v domovih po drugih krajih Slovenije. Vsak pa si želi, da je čim bliže domačemu kraju.
Na občinskem svetu smo o tej problematiki večkrat razpravljali, konkretnih sklepov pa še nismo sprejeli. Predlagana je bila stara šola v Višnji Gori, kjer bi bil oddelek Grosupeljskega doma, vendar ta predlog ni bil sprejet. Potrjena je le
CERKVENI GRIČ . S POKOPALIŠČEM
ZAZIDALNI NACRT 14/a /I CENTER IVANČNA GORICA"
lokacija za dom starejših občanov v novem zazidalnem načrtu v bližini ivanške cerkve. Investicije občinski proračun ne zmore. Občina lahko pripravi komunalno urejeno parcelo, ki jo nameni investitorjem. Gradnja doma mora temeljiti na sredstvih države, zasebnikov in občine. Najcenejše delovanje takšnega doma pa je gotovo, da ga v upravljanje prevzame dom iz sosednje občine, saj se tako določene službe ne podvajajo.
Jože Adler, SDS
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska Hunska stranka
Zgodba o domu za starejše občane v naši občini je podobna zgodbi o vrtcu. Vsi težko pričakujemo gradnjo novega centra Ivančna Gorica, v sklopu katerega bo tudi novi vrtec. Kako pa bo z gradnjo doma za starejše občane, je večje vprašanje. Do zdaj znana lokacija za gradnjo slednjega je za cerkvijo sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Se preden pa bi kdor koli razmišljal o gradnji (potreben je namreč investitor), je treba raziskati možnosti o pridobivanju koncesije. S tem pa so povezana tudi sredstva, ki za tak objekt niso majhna. V Novi Sloveniji vidimo možnost hitre izgradnje doma na omenjeni lokaciji pod pogojem, da pristavita svoj del občina in predvsem država. Ostala manjkajoča sredstva bodo prispevali investitorji oziroma potencialni lastniki. Prizadevali si bomo, da se omenjena tematika sproži na naslednji seji odbora za družbene dejavnosti. Njegova naloga bo pomagati županu pri realizaciji investicije oziroma pridobivanju koncesije in zbiranju sredstev na občinski in državni ravni. Mislim, da je pri vsem tem odveč dodati, da bomo v občinskem svetu podprli vsak dober predlog župana oziroma drugih političnih strank.
Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica
LDS
Podatek, da živi na območju občine Ivančna Gorica okrog 2500 upokojencev, starejših od 65 let, ki so potrebni take ali drugačne pomoči in ki so prisiljeni iskati oskrbo drugje, ker na tukajšnjem območju ni doma za starejše, je več kot zaskrbljujoč in zahteva takojšnje ukrepanje.
Nedopustno je, da se občina v letu 1995 ni javila na poziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je vse lokalne skupnosti pozvalo, da sporočijo potrebe po gradnji domov za starejše. Ivančna Gorica je bila ena izmed redkih občin, ki take potrebe takrat ni videla in ni ustrezno reagirala. Župan je javno izjavil, da smo solastniki Doma starejših občanov v Grosupljem, in tako naj bi imeli naši starejši občani avtomatično prednost pri sprejemu v dom. Mogoče je bil to vzrok za nereagiranje na poziv Ministrstva?
Čas nas je povozil!
Pristojna služba v občinski upravi, Center za socialno delo Grosuplje, pristojne službe Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in končno tudi Društva upokojencev Občine Ivančna Gorica naj takoj resno proučijo
stanje na področju varstva in oskrbe starejših občanov v domskem varstvu s strokovnimi analizami dejanskega stanja. To naj bi bila podlaga za resno razpravo na izredni seji Občinskega sveta.
Treba je nemudoma pripraviti prostorski načrt in projekt izgradnje doma za ostarele občane na področju naše občine, ki bi v celoti pokril potrebe naših starejših občanov. Zgraditi ga je treba s sodelovanjem države in s pomočjo zasebnih interesov.
Po izjavi direktorja občinske uprave, objavljene v Delu 16. 9. 2003 v članku Obljub je že preveč, je prostor rezerviran za dom ostarelih.
Svetniška skupina LDS javno poziva župana Občine Ivančna Gorica, da v najkrajšem času skliče izredno sejo občinskega sveta z edino točko dnevnega reda: Problematika na področju varstva in oskrbe starejših občanov ter izgradnja doma.
Na sejo naj se povabi vse strokovne službe in predstavnike Društva upokojencev Občine Ivančna Gorica. Vse svetnice in svetnike občinskega sveta občine Ivančna Gorica pa pozivamo, naj na sejo pridejo s konkretnimi predlogi za rešitev nezavidljivega položaja naše starejše generacije.
Svetniška skupina LDS Sonja Maravič, Nataša Lukman, Marina Koščak, Zdravko Skubic, Jože Rus, Miro Volkar
NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
DS
Gradnja doma za starejše občane je v veliki zamudi. Svoj predlog z vsemi utemeljitvami sem podal že daljnega leta 1996, Klasje pa me sprašuje, kot da bi bilo šele od včeraj prisotno v dogodkih naše občine!?
Ni zemljišča, ni lokacijskih dokumentov in nikoli postavka DOM STAREJŠIH OBČANOV ni prispela v proračun. Prepričan sem že ves ta čas, da občina potrebuje "svojo" socialno službo ... Moji predlogi pač nimajo podpore večine občinskih svetnikov in župana.
Nikolaj Erjavec, NDS
V sorazmerno mladi občini, ki se postavlja na noge, se razvija in ima veliko starejše populacije, je dom za starejše občane vsekakor potreben. V stranki SLS se zavedamo te problematike, vendar novega doma za starejše občane ne moremo zgraditi čez noč. Tudi zato, ker je občinski proračun že nekaj let angažiran za gradnjo šol, pa tudi vodovoda še nima veliko gospodinjstev v naši občini.
Začasno rešitev je treba najti znotraj občine. Stara šola v Višnji Gori že nekaj let sameva, čeprav je še v dobrem stanju. Menimo, da bi bilo mogoče z dodatnim angažiranjem in seveda tudi s sprejemljivim finančnim vložkom pridobiti kar nekaj postelj. Mogoče bi bil to lahko dislocirani oddelek grosupeljskega doma?
Sicer pa je pripravljalec in izvajalec občinskega proračuna župan. Naša svetniška skupina je vedno podpirala dobre ideje.
Svetniška skupina SLS Jože Golf, Jože Perko, Milena Vrhovec
35
STRAN
NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
DS
Vprašanja, ki jih svetnikom v zadnjem času naslavlja Klasje v zvezi z aktualno problematiko v naši občini, in občasni prispevki drugih strank so bili povod, da objavimo naše mnenje in stališče.
Ker niti občinski svet niti župan v dosedanjih devetih letih obstoja občine nista sprejela niti javno objavila vizije razvoja občine, v
NDS trdimo, da je razvoj občine pretežno stihijski oziroma, da se skoraj vse odvija pretežno po metodi poskusov in zmot.
Občina svoje premoženje upravlja, težko bi pa rekli, da z njim tudi gospodari (obrestovanje sredstev na poslovnih računih, neizkoriščena zemljišča in objekti...). V razvoju "capljamo" za drugimi sosednjimi občinami, saj družbeni plan od leta 1998, vezan na gospodarske cone v Ivančni Gorici, še vedno ni sprejet. Za slovenske razmere gre v tem primeru za svojevrsten - žalosten rekord! Ne želimo naštevati prob-
lemov, moramo pa povedati, da so bili izpostavljeni vsaj enkrat letno in da je bilo na sejah občinskega sveta in njegovih organov prisotno tudi Klasje!
S tega mesta in zdaj predlagamo, da se v prvi številki Klasja objavi Zahteve občine (92 točk) v zvezi z gradnjo avtoceste Višnja Gora -Bič, ki jih je formulirala takratna občinska komisija. Tako bodo lahko bralci sami ocenili učinkovitost občinskih organov.
Nova demokracija Slovenije Nikolaj Erjavec predsednik
VERJAMETE V SREČO?
Ko se loterijski znesek približa lOO.OOO.OOO tolarjev, se vrste pred oTcenci Loterije Slovenije podaljšajo. Ste tudi vi kdaj vplačali listek za loto v upanju, da bo vas "zadela" sreča? Nekateri pravijo, da je verjetnost zadetka na loteriji manjša od verjetnosti, da človeka zadene strela. No, znesek je preveč mamljiv, in misel na to, da nam ne bo treba v življenju več delati, presladka. "Verjamem v srečo! Bolj trdo kot delam, več je imam!" pravi Coleman Cox. Če
zraven trdega dela uporabimo še glavo, potem uspeh ne more izostati.
Živimo v družbi, katera od nas zahteva trdo delo na vseh področjih. Tudi v družini. Vprašajte tiste, ki imajo tri otroke ali več. Kaj pa v službi? A se tudi vam dogaja, da od vas pričakujejo vedno več? Kaj pa podjetniki? Koliko časa prebijejo v svojih delavnicah oziroma pisarnah?
Glede na zadnje kazalce gospodarske rasti v Sloveniji lahko predvidevamo, da pred nami niso lahki časi. Treba bo trdo delati. Predvsem pa bomo morali začeti uporabljati vse svoje sposobnosti, da bomo znali krmariti med delom in stvarmi, ki nam največ pomenijo (najprej najbolj pomembno).
Pred nami so državnozborske volitve. Glede na predloge volilnega zakona, kjer vladajoče stranke "kupčkajo" s predlogi, kako bi čimveč vode speljale na svoj mlin, nam v Novi Sloveniji ne preostane drugega kot trdo delo. Človek bi bil naiven, če bi mislil, da so volitve le stvar odločanja volilnega telesa. Preden volilec odda svoj glas, je treba uzakoniti, na kakšen način se bo ta
N.Sl
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
glas upošteval pri volilnem rezultatu. Vem, da večine ljudi to sploh ne zanima. Moj namen je, da vas opozorim na to, da se nam lahko zgodi, da naslednje volitve ne bodo tako preproste, kot so bile dosedanje. V Novi Sloveniji se bomo trudili, da vas bomo sproti obveščali o poteku "pogajanj" na tem področju. Vse do volitev pa nam ne preostane drugega kot trdo delo. Če bi radi tudi vi pozitivne spremembe v naši družbi, se nam pridružite. V končni fazi gre za vas in za vaše pravice. Ne pozabite, da so se volitve že začele.
V prihodnjih mesecih boste imeli priložnost, da nas še bolje spoznate. V Novi Sloveniji verjamemo v srečo, ki pride s trdim delom. In trdega dela se ne bojimo.
Želim vam veliko sreče in predvsem tistega, česar si najbolj želite.
Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N. Si Ivančna Gorica
SDS
SDS - Slovenska demokratska stranka
SDS se je pred nekaj dnevi preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Odločitev je sprejel Svet SDS in tako zaključil že tri leta trajajočo razpravo o spremembi imena stranke. Prevladalo je prepričanje, da je sedaj, dobro leto pred parlamentarnimi in evropskimi volitvami, najprimernejši trenutek za to pomembno odločitev. Kot je poudaril predsednik SDS Janez Janša, SDS s spremembo svojega imena zaokroža svojo politično identiteto. Program stranke ostaja nespremenjen, saj bo stranka še naprej poudarjala pomen demokracije in narodne identitete. S spremembo imena se bo SDS še približala svojima evropskima partnerjema. Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega življenja združujeta v skupno parlamentarno skupino, ki je najmočnejša v evropskem parlamentu. V njenem okviru bodo delovali tudi poslanci SDS.
Sprememba imena je povezana tudi z dejstvom, da želi SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura sc je na Slovenskem v zadnjih desetih letih namreč zelo spremenila. Oblikoval se je sloj izjemno bogatih, na drugi strani se je povečal sloj revnih ali tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, ki je socialni steber stabilne demokracije in povsod glavni nosilec napredka, pa je naraščal zelo počasi. Slovenska demokratska stranka želi bolj simbolizirati razvojni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EU - več vlaganj v človeka, v znanje, večje razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejansko omogočijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva.
Seveda pa ostaja SDS tudi v prihodnje socialno naravnana. Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo dobrin socialne države deležni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS še naprej, tako kot je zapisala v svoj program, zavzemala za to, da se ustvarijo takšne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno življenje. To pomeni, da sc bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost šolanja, ugodnejše kreditiranje mladih družin in druge razvojne spodbude.
SDS je kot naslednica dveh izvirnih demokratičnih organizacij iz vrst nekdanjega Demosa - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske Zveze Slovenije - prehodila pomembno razvojno pot. Strankarsko prizorišče sc v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi sprememba imena, s čimer bo olajšana politična izbira volileev.
Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske države. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z drugimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, jc nadvse pomembno tudi ohranjati in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S spremenjenim imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okviru Evropske Unije laže opravljala to pomembno nalogo.
Torej, SDS je odslej SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA.
Dušan Strnad predsednik OO SDS Ivančna Gorica
MIHOVA RESNICA O ROMSKEM VPRAŠANJU
»i
'Ce mi rečete Cigan, sem ponosen!"
.. .je bil le eden izmed mnogih odgovorov Miha Strojana, Roma s Kuzeljevca.
Glede na avgustovsko izredno sejo občinskega sveta občine Ivančna Gorica, ki je obravnavala "romsko problematiko", in glede na to, da na to sejo niso bili vabljeni naši - občinski Romi, smo se v uredništvu Klasja strinjali, da jc treba izvedeti, kakšno mnenje imajo oni o "romski problematiki".
povedal svoje mnenje. Strinjal se je, da je treba v čim krajšem času sprejeti Zakon o Romih, strinjal sc je tudi s ponovno vzpostavitvijo policijske postaje, saj bi bila tako zagotov-ljena večja prometna varnost v občini Ivančna Gorica, pa tudi pretok informacij bi bil intenzivnejši. Glede dejanske evidence naseljenih Romov
Pogovarjali smo se s Strojanovim Mihatom, ki jc izrazil nezadovoljstvo, ker on kot predstavnik Romov v občini ni bil povabljen na "romsko sejo" občinskega  sveta,  kjer bi lahko
je Miha poudaril, daje njegova družina prijavljena, vsi ostali gostje oz. obiski pa so samo prehodnega značaja.
O izobraževanju Romov pa je
povedal naslednje: štirje njegovi otroci so hodili v šolo v Zagradec, pa so šolanje prenehali, ker je bil ukinjen posebni program za izobraževanje. Zakaj jc bil program ukinjen, pa ni komentiral. Prepričanje, ki vlada v romskem taboru na Kuželjevcu v zvezi z izobraževanjem, je, da bodo otroci z veseljem hodili v šolo, ko bodo imeli vodo, da bodo v šolo prišli čisti in jih ne bo sram, in ko bodo imeli elektriko, da se bodo lahko učili.
Kako motivirati mlade Rome, da se zaposlijo, je bilo naslednje vprašanje. Po Mihovem mnenju jc edina možnost ta, da sc jim ukine socialna pomoč, ki jo prejemajo od Centra za socialno delo, ob tem pa naj bi jim Zavod za zaposlovanje ali Center za socialno delo aktivneje pomagal pri iskanju zaposlitve. "Problem jc predvsem, da nihče noče zaposliti Cigana," sc je pritoževala Mihova hčerka.
Tudi z ustanovitvijo Romskega društva se je Miha strinjal, vendar pa jc poudaril, da bi le-to moralo delovati na občinski ravni. Možnost bi bila tudi, da se izvoli predstavnika Romov iz Novega mesta, Grosuplja ali Ljubljane, ki bi zastopal interese "dolenjskih Romov", saj le-ti nimajo skoraj nič skupnega s Prekmurskimi ali
katerimikoli drugimi Romi.
V občini je sicer že obstajala "delovna skupina za Rome", vendar je njen predsednik odstopil, potem pa je vse zamrlo. Vzroka za odstop predsednika komisije Miha ni komentiral.
V zvezi z zapuščenimi avtomobili pa je stvar taka: ljudje pokličejo Cigana, naj ga odpelje, namesto da bi nevozne avtomobile sami odpeljali na odpad za avtomobile. Romi zbirajo staro železo, ki ga potem prodajo, in tudi avtomobilske školjke porabijo v ta namen. Sicer pa mora za zapuščene avtomobile poskrbeti občina oz. v primeru, da se ugotovi, kdo je lastnik vozila, on sam.
Na vprašanje v zvezi s tatvinami,
vlomi in prekrški pa je Strojanov Miha povedal, da povsem nedolžni niso, ampak čisto vsega pa oni le niso krivi. Lahko pa imajo ljudje tak vtis, saj se vsaka "grdobija" v občini pripiše Romom.
Na koncu je še povedal, da je kljub težkim časom, ki jih je preživel, vesel, da okoli njega le obstajajo dobri ljudje, saj je zaradi njih še vedno živ. Dejstvo pa je, pravi: "Rodil sem se kot Cigan in kot Cigan bom umru ..."
pripravila Natalija Pavlin
P.S. V pogovoru se je Miha zahvalil županu Jerneju Lamprctu, ki mu je priskrbel zabojnik za odpadke.
STRAN
DAN JESENI VABI...
Društvo podeželskih žena v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo v petek, 10. oktobra, pripravlja Dan jeseni. K sodelovanju so povabili tudi otroke iz vrtcev in osnovne šole v občini Ivančna Gorica ter vse, ki si želite doživeti jesenski dan z njegovim obiljem sadov.
Na ogled bosta razstava kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravile članice DPŽ, in razstava otroških izdelkov na temo kmetijskih pridelkov. V okviru sejma bo možna tudi pokušina mošta in nakup ozimnice.
Pridružite se nam v Kmetijskem vrtnem centru v Ivančni Gorici od 10. ure dalje.
ZAHTEVEK ZA POSEBNO IN KLAVNO PREMIJO TER DODATNO PLAČILO ZA GOVEDO V LETU 2003
V času od 1. do 15. oktobra bo tekel rok za oddajo zahtevka za posebno premijo, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo v letu 2003. Vlagatelji uveljavljajo zahtevek za drugo obdobje, torej za živali, ki so bile zaklane v obdobju od 1. julija do 30. septembra 2003.
Zahtevek je do vključno 15. oktobra 2003 potrebno poslati na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana
IZ DELA ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
24. septembra se je v občinskih sejnih prostorih odvijala 4. redna seja Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Udeležili so se je vsi člani odbora, strokovna delavka županstva in župan. Na odboru smo med drugim obravnavali oz. določili ure za agromelioracijska dela pri 115 prosilcih. Avgusta in septembra smo člani odbora pregledali vse agromelioracijske vloge na terenu in ugotavljali upravičenost po razpisu. Zaprošenih je bilo 4000 agromelioracijskih ur, glede na postavko, ki je potrjena v proračunu, pa smo lahko
razdelili 1200 ur. Vsi prosilci bodo prejeli sklep župana o višini ur. Agromelioracijska dela bo izvajal Milan Pušljar, s.p., ki je na občino oddal najugodnejšo ponudbo, in sicer 9.870 tolarjev za strojno uro. Cena za kmeta tako znaša 3.948 tolarjev, občina pa prispeva 5.922 tolarjev.
Na odboru smo obravnavali tudi 11 vlog za postavitev pašnikov; od teh smo eno zavrnili zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. Vsi ostali pa so predložili obsežne in utemeljene elaborate. Pašniki se
bodo sofinancirali največ v višini 60% od zneska po predračunu. Lastniki pašnikov bodo prav tako prejeli sklep župana, ki bo določal višino odobrenih sredstvih glede na razpisne pogoje.
Na odboru smo pregledali trenutno realizacijo kmetijskega dela proračuna in ugotovili, da je zadovoljiva. Nekaj postavk je vezanih na konec leta, nekatere pa so praktično že porabljene (mastitis).
Člani odbora smo predlagali županu, naj bi občina prispevala 2 tolarja na kilogram za prevoz koruze, da bi omilili posledice letošnje katastrofalne suše. Zupan je predlog odbora odobril. Tako bo zdaj cena koruze 12,50 tolarjev na kilogram. Koruzo je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in jo bo po sklepu občine delila Kmetijska zadruga Stična. Kmetijska zadruga Stična, kije koruzo že v celoti plačala državnim rezervam, jo deli kmetom po seznamu že od 24. septembra dalje in mora delitev zaključiti v 14 dneh.
za odbor Milena Vrhovec
Občina Ivančna Gorica objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2003 (Uradni vestnik, št.2/03 z dne 02.4.2003)
razpis
za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Skupni znesek razpisanih sredstev je 630.000,00 tolarjev.
2. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo učenci srednjega izobraževanja v kmetijskih programih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
3. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• da imajo stalno bivališče na območju občine Ivančna Gorica,
• da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba.
4. Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje s področja kmetijstva je 30.10.2003. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: OBČINA IVANČNA GORICA, Referat za kmetijstvo, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica.
5. K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija:
• potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program;
• pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvidenem prevzemu kmetije;
• mnenje kmetijske svetovalne službe;
• zadnje šolsko spričevalo (pozitivno).
6. Župan Občine Ivančna Gorica bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči, ki bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu.
7. Informacije in navodila za vložitev prošenj dobijo prosilci na Referatu za kmetijstvo Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica ali na telefonski številki 787-83-84, 787-83-85 int. 18.
Datum: 24.9.2003
OBČINA IVANČNA GORICA župan
dernej Lampret, prof.
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
NOV OBRTNI ZAKON ŠE NI
SPREJET
Nov obrtni zakon je v postopku sprejemanja, novic, kdaj bo sprejet, pa še ni in bo verjetno treba počakati še do decembra letos. Vsekakor boste pravočasno obveščeni o novostih, ki jih bo prinesel. Do takrat pa še nadaljujem z odlomki iz knjige A. Dvoršaka: Postati in ostati podjetnik.
OGLAŠEVANJE JE
LAHKO POCENI
Med finesami, ki so mnogim podjetnikom španska vas, je oglaševanje in trženje proizvodov ali storitev. Dobro trženje (s tujko marketing) je največ, kar lahko naredite za svojo dejavnost in uspeh, seveda poleg kakovostnega dela in korektnih odnosov do strank.
Veliki večini se komaj kaj sanja o tem. Razumljivo, kajti tržišče je še vedno nezasićeno z večino dejavnosti in vsi se zanašajo na staro pravilo, da je zadovoljna stranka najboljša reklama (Pojem v sodobnem trženju ne zaradi lažjega razumevanja To je brez trohice dvoma
reklama se uporablja, a naj ostane.] res.
Vprašanje je le, če so stranke z njihovimi storitvami resnično tako zadovoljne. Nemara vztrajajo le, ker so lene in se jim ne ljubi iskati boljše ponudbe. Morda boljše ponudbe sploh ni, ker se vsi okoliški konkurenti utapljajo v sivo povprečje.
Izpustimo storitve in izdelke, pri katerih so dobički astronomski in si lahko privoščijo redne televizijske in pol strani velike oglase v tisku. Takih je malo.
Raje razmišljajmo, kako bi s čim manj denarja dosegli ciljno publiko. Načinov je več. Med tistimi, ki so primerni za začetnika v naših razmerah, so letaki, predstavitvena pisma in podobno.
Recimo, da ste odprli servis ali trgovino. Kaj bi storili, kako bi pritegnili stranke?
V Turčiji najamejo mladega fanta, ki stoji pred lokalom in vanj skoraj vleče mimoidoče. Kakšnega turista že premami, večine ne.
Domiselna izložba in zunanja podoba ter ime lokala so tudi nekaj vredni, a strank bo še vedno premalo in še te bodo le naključni mimoidoči.
Vzemite v roke svinčnik in se predstavite - predstavite svoje izdelke in storitve. Ne pišite o njih, pišite o prednostih in ugodnostih, koristih, ki jih prinašajo kupcu. Stranki je figo mar, kako dobre vijake delate, njo zanima, kako ji taki vijaki lahko koristijo. Stranke ne zanima, ali v vaši kemični čistilnici uporabljate to ali ono čistilo; zanjo je pomembno, kako hitro očistite obleko in ali imate pred obratovalnico dovolj veliko parkirišče.
Usmerite ost svojega oglaševanja v stranko, ne v izdelek ali storitev ali, bognedaj, vase. Oglas je namenjen stranki, ne vam! Vaša naloga je, da prepričate morebitno stranko, da imate polne roke ugodnosti in koristi (ne izdelkov, storitev!), ki bodo rešile njene probleme ali zadovoljile njene želje, samo denarnico mora odpreti.
Zapomnite si, da stranko zanimajo predvsem, samo in vedno le njene koristi in da je izdelek ali storitev, ki jo ponujate, v resnici prav nič ne briga.
Vedno, v vsakem oglasu vzpostavite neposreden stik z morebitno stranko. Izogibajte se pasivnim stavkom in splošnim frazam, ki ničesar ne povedo. Bodite neposredni in konkretni. Še to: ne pripovedujte, prodajajte!
Naj tisti, ki bere ali gleda vaš oglas, začuti, da ste nagovorili prav njega, da prav njemu ponujate karkoli že in da si iskreno želite rešiti njegove težave. V poslu je iskrenost pomembna. Če se vi, ki stranki nekaj prodajate, ne boste potrudili in ji dali največ, kar lahko, za denar, ki
vam ga odšteje, po možnosti še malce več, potem ne morete pričakovati, da bo še kdaj segla po vaših izdelkih ali storitvah. Stranka zelo hitro in dobro oceni njihovo vrednost in jo primerja z zneskom, ki ga plača zanjo.
Komur gre pisanje težko od rok, naj si poišče strokovnjaka, ki to obvlada, vključno z vejicami in pravopisom, in ki že ima izkušnje s tovrstnim pisanjem. Vsaka učiteljica slovenščine in vsak časnikar za to nista primerna. Besedilo mora biti sočno in tako oblikovano, da stranko pritegne. Taka besedila pišejo specializirani pisci, mojstri sloganov in slogov, ki poznajo zakonitosti oglaševanja.
Napišite torej pismo, v katerem se predstavljate oziroma v katerem predstavljate vaše storitve ali izdelke - še bolj natančno, v katerem predstavljate prednosti in koristi, ki jih ima stranka, če se odloči za vaš izdelek ali storitev.
To je v svetu uveljavljen način komuniciranja s strankami in tudi pri nas je vse pogostejši.
Poglavitna naloga takega predstavitvenega pisma je, da bralca obvešča o koristih, ki jih ima, če postane vaša stranka. Napisano mora biti tako, da ga vsak z užitkom prebere, brez nepotrebnih slovničnih napak, živahno in zabavno. Biti mora kratko. Kdor bo ob branju užival, bo prihodnjič raje odprl kuverto. Neprebranega pisma ne bo vrgel v koš skupaj z ostalimi tovrstnimi sporočili, ki jih bo našel v nabiralniku. Še bolje je, da pismo shrani, ker so v njem podatki ali nasveti, ki bi jih utegnil pozneje potrebovati.
Uporabljajte preproste, lahko berljive črke. Na listu naj bo veliko "belin", praznega prostora. Če uporabite vinjeto ali sličico, naj bo takšna, da poudari vsebino. Ne obremenjujte pisma z umetnostjo ali kičem.
Pismo, lahko je tudi zloženka, je treba ustrezno grafično oblikovati. Sodobni urejevalniki besedil že imajo predvidene programe za to. V šablone morate le vnesti besedilo in slike. Oblikovanje lahko zaupate tudi grafičnemu oblikovalcu. Ker boste tovrstna pisma pogosto pošiljali, je pametno, če zahtevate, da vam izdela standardno obliko, v katero boste kasneje le vnašali spremembe besedila in strokovnega gradiva.
Pri pošiljanju predstavitvenih pisem ne delajte napake večine začetnikov, ki odkrijejo, da lahko z računalnikom pišejo v sto različnih pisavah. Uporabljajte le eno vrsto pisave, da dopis ne bo kot sračje gnezdo. Raznovrstna tipografija ne bo naredila prav nobenega vtisa. Kvečjemu bo odbijala od branja. Smiselna je le uporaba tistih črk, s katerimi želite poudariti svojo dejavnost ali katero njenih značilnosti. Oblikovalec in arhitekt bosta verjetno uporabljala sodobne oblike črk, nekdo, ki goji tradicijo, bo uporabil starejše oblike itd. Črke naj bodo dovolj velike, da jih lahko prepoznaš tudi brez očal manjše dioptrije, in ne dovolite si, da bi uporabljali slab pisalni trak in pošiljali komaj vidne sivkaste odtise pisem. Cena laserskega tiskalnika ni tako velika, da si ga ne bi mogli privoščiti ali od tistega, ki vam dopis sestavi, zahtevati, da poskrbi za laserski odtis. Navsezadnje vam ne bo sestavljal dopisov zastonj in naj tudi on vloži nekaj v svoj posel, četudi le šuš-marski. Že s petimi ali desetimi takimi pismi se mu bo investicija poplačala.
Če potrebujete le 50 pisem, se vam jih še splača tiskati na domačem tiskalniku, če jih potrebujete 500, dva tisoč ali deset tisoč, zaupajte delo bližnjemu podjetniku tiskarju in naj vam jih še vloži v ovojnice. Naj tudi on nekaj zasluži, vam pa se ta izdatek tako ali tako šteje med poslovne stroške. Tudi pisanje etiket z naslovi zaupajte nekomu, ki to obvlada, da se ne boste sami mučili in z roko cel teden kraćali naslove na vse tiste stotine kuvert.
Vaš čas je namenjen vašemu osnovnemu delu in počitku. Tako bo najbolj racionalno uporabljen.
STRAN
Ivančna Gorica september 2003
RULSTOCK RELOADED
Vsi, ki ste bili tam, veste, kaj je Rulstock. Tistim, ki pa tam niste bili, je lahko žal (imeli boste priložnost naslednje leto), kajti bil je Žur - z veliko začetnico. Ko tole berete, sta se šola in faks že začela (žal). In za konec poletja, konec počitnic je Klub študentov Ivančna Gorica organiziral drugi dobrodelni, tradicionalni veliki žur -1.i. Rulstock.
Vse, kar je potrebno za dobro zabavo, je bilo tam: hrana, pijača, lepe punce, dobri tipi in obilo dobre glasbe. In da bomo lahko poslušali še več dobre glasbe, so pripravili tudi natečaj Na piano, mladi glasbeni upi. Na listo lepo sončno sobotno popoldne, 27. septembra, so se na ivanškem odru predstavile štiri skupine. Iz. Domžal so k nam prišli fantje skupine Ice seream in Stanje popolne bede. Iz Grosuplja oz. njegove okolice so svojo glasbo predstavili Silencia. Seveda pa ne gre brez domačinov oz. bolje rečeno domačink - Ivančno je predstavljal kvartet deklet pod imenom Davlight.
(Stroga) žirija v sestavi Dhyanc, Marjan, Vedo in Igor je imela težko nalogo - med dobrimi izbrati boljšega, najboljšega, zmagovalca. Davlight so dosegle odlično drugo mesto. In zmagovalci (prejeli so nagrado Zelenega vala v vrednosti 50.000 tolarjev)... Zmagovalci natečaja Na piano, mladi glasbeni upi so: Silencia!
Popoldne se je počasi prevesilo v večer, sonce je zašlo, pa tudi shladilo se je. Za ogrevanje so na oder prišli lanski drugouvrščeni na natečaju 7. oktober. Dobro ogreti pa so bili predvsem vsi za točilnim pultom, ki jim ni in ni zmanjkalo dela - eni so si želeli mrzlega piva, drugi sladke medičke, tretji kuhanega vina, vsi vozniki avtomobilov in abstinenti od
alkohola pa so pili vodo - vse želje so po najhitrejši poti uresničili delavni natakarji.
Nastopile so tudi lanske zmagovalke natečaja, skupinica treh deklet Vox, ki imajo, kakor so povedale, za sabo delovno poletje. Enkrat mora biti tisti prvič, in prvič so nastopili Sheeva; svoj krstni nastop pa so imeli tudi The Vedads s pevko Sašo.
Že zelo razgreto ozračje so še bolj razgreli manekeni in manekenke, ki
občinstva, poslastica: Pika Božič. V oprijeti majčki, ki je razkrivala njene obline, so se mnogim, predvsem tistim v prvi vrsti, cedile sline. Pika je navdušila s svojimi hiti in energijo, ki jo je kazala med svojim nastopom. Občinstvo je plesalo in pelo. Ni kaj: Pika ima glas in stas, to pa itak že vsi vedo.
Po pop skladbicah pa pravo nasprotje. Divje žaganje nu-metal-cev Father, ki prihajajo iz. Hrvaške, bolj natančno z Reke. Letos se jih je lahko slišalo že na Ročk Otočcu, sedaj pa so svojo divjost pokazali še na- bolj divjem in prijetnem Rul-stocku. Nekaterim se je ob nastopu Father popolnoma "strgalo" in so plesali in skakali, kot da je to njihovo zadnje dejanje. Dobro so žgali.
In potem še primorski zabavljači Zmelkoovv. O njihovem nastopu besede niti niso potrebne, saj vsi vedo, da s svojimi pesmimi in odličnimi besedili spravijo v dobro voljo še tako žalostne ljudi. Ampak da ne bo nesporazumov: na Rulstocku ni bilo žalostnih ljudi; bilo je le veselje, ples in smeh. Saj drugače tudi ni moglo biti, ker je bilo za vse odlično poskrbljeno - tako za hrano in pijačo kot za varnost.
so nosili unikatne obleke trgovine Lili iz Trebnjega. Zanimiva oblačila, še zanimivejše raznobarvne pričeske, na kratko: prava paša za oči. Fantje so še posebej uživali ob pogledu na dekleta, ko so bila le v nedrčkih.
Večer se je že poslovil, prišla je noč in rokersko razposajeno so na oder prišli člani Človeške marmelade oz. Human marmelade. Skupino sestavljajo, baje, najbolj neresni člani skupin VVahoo, Off in Mary Jane, pevce pa so si sposodili pri Zgrešenih primerih, ki so v popolni postavi nastopili po HM. No, niti niso tako zgrešeni.
Potem pa, predvsem za moški del
Poletja je nedvomno konec, tudi počitnic je konec. Pomislim malo nazaj in si zapojem: "Smisel življenja je ležanje na plaži z možgani na off..."
Saša Senica
Pa da se ne pozabi! Rulstock je bil finančno podprt z donacijami ivanških podjetij. Velika zahvala podjetju Akrapovič (generalni donator) in Občini Ivančna Gorica ter malim podjetnikom, brez katerih se Rulstock ne bi tako dobro odvil.
nasa najbolj znana sokrajanka
V
VIR PRI STIČNI
- Kje živi človeška ribica? Postojnski jami vendar.
- In zakaj je tako znamenita žival, da jo Slovenci pogosto omenjamo?J a, zato, ker živi samo v Postojnski jami in nikjer drugje nasvetu. ŠIRNI SVET
Tak je običajno pogovor o človeški   ribici   med večino
Slovencev. Le kako je mogoče, da o svoji najbolj znameniti živali Slovenci vemo tako malo, in še to je napak. Ob tem pa verjetno nimamo nobene slovenske stvari niti bitja, ki bi večkrat poneslo ime Slovenije po svetu in naredilo več za njeno promocijo. O nobeni drugi živali na tem svetu niso znanstveniki prelili toliko črnila kot o naši slepi prebivalki podzemeljskih voda. Torej bi moral zveneti zgornji pogovor takole:
- Kje živi človeška ribica? V podzemeljskih vodah celotnega dinarskega svet,a od slovenskega Krasa do Črne gore.
- In zakaj je tako znamenita žival, da jo Slovenci pogosto omenjamo? Znamenitost je tako velika, da o njej ni mogoče odgovoriti na kratko.
Na zadnje vprašanje bomo skušali odgovoriti z več sestavki v naslednjih številkah Klasja. In zakaj bo ravno Klasje pisalo o človeški ribici? Ker je naša občina, natančneje Vir pri Stični, prvo, širši javnosti znano najdišče človeške ribice. Z Vira pri Stični je v 18. stoletju kot tedanjemu svetu še neznana žival odpotovala v roke številnim naravoslovcem, ki so jo prepoznali kot eno od čudes narave, jo opisali, poimenovali in sploh naredili iz nje najbolj znano žival na svetu.
T. Kordiš
NA LUCARJEVEM KALU BO 12. OKTOBRA ZELO ŽIVAHNO
Začetek prireditve ob 13. uri Turistično društvo GRČA pripravlja
6. OBČINSKO TEKMOVANJE V SEČNJI
(Pravila in način tekmovanja so že ustaljena)
1. LETOS SE BODO DVOČLANSKE EKIPE POMERILE V PRIPRAVI METRSKIH DRV
Prijaviti se morate vsaj do 8. oktobra, ker bo število ekip omejeno.
2. OBČINSKO TEKMOVANJE ZA NAJ PRIDELKE 2003
RAZGLASITEV REZULTATOV
Oktobra bomo izbirali najtežjo in najdaljšo jedilno bučo, najtežjo krmno peso, koren, kolerabo, krompir, radič, kumaro, paradižnik, zeljno glavo, jabolko in pridelke nenavadnih - zanimivih oblik. Vaše NAd PRIDELKE bomo zbirali od 6. do 11. oktobra 2003 v Zadružnem kmetijskem in vrtnem centru v Ivančni Gorici. Ob oddaji VAŠEGA NAd PRIDELKA boste dobili potrdilo o teži oz. dolžini le-tega.
Prireditev bo popestrila tovarna TAdFUN iz Planine nad Sevnico, ki bo prikazala delovanje STROdA ZA ŽAGANdE IN CEPLdENdE DRV, kar bo zanimalo prav gotovo vse, še posebej tiste, ki še nimajo polnih drvarnic.
Člani turističnega društva obljubljajo, da bo ta dan na Lučarjevem Kalu tudi sicer živahno in zabavno, saj bodo omenjenemu programu gotovo še kaj dodali.
ZELEZNINA RADOHOVA VAS - tel: 01/7887-628
- sredstva za zaščito in varstvo rastlin
- gnojila, krmila
- traktorske gume
- olja, maziva, rezervni deli
- vse vrste verig in mečev za motorne žage
- Akcijske cene avtomobilskih gum SAVA ESKIMO M+S S3 (npr. guma 175/70/13: 10.990,00 SIT )
ZELEZNINA ZAGRADEC - tel: 01/7888-032
- kmetijski repromaterial (semenska pšenica in ječmen, sredstva za zaščito in varstvo rastlin, gnojila, krmila, semena ...)
- gradbeni material
- vodovodni- in elektromaterial
- bela tehnika, akustika
- cisterne za vino, preše
- zemlja in pesek za grobove, mačehe
- delovni čevlji, škornji
KMETIJSKO-VRTNI CENTER IVANČNA GORICA:
KMETIJSKI DEL tel: 01/7887-624
- kmetijski repromaterial (semenska pšenica in ječmen, sredstva za zaščito in varstvo rastlin, gnojila, krmila ...)
- razsuta žita - koruza, ječmen
- kmetijski stroji (POSEZONSKE CENE)
- čistila in oprema za mlečno proizvodnjo ter oprema za konjerejo
- oprema za pašništvo
- cisterne za vino, oprema za kletarstvo
- zbiramo naročila za kokoši nesnice (01/7887-624) VRTNI DEL - tel: 01/7887-622
- semena vrtnin
- mačehe, ciprese in trajnice za grobove
- hrana in pripomočki za male živali
- darilni program
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA, blagajniško mesto IVANČNA GORICA
Poslovalnica je v Kmetijsko-vrtnem centru Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 4. Nudi vse vrste finančnih storitev (transakcijski računi, plačilo položnic, vezave ...) Informacije na tel: 01/7887-080
PROMETNA VARNOST
Tudi letos je na začetku šolskega leta Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za notranje zadeve pripravil preventivne akcije. Njihov cilj je, da bi bil začetek in konec šolskega leta res varen. Občinski svet, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Policijska postaja Grosuplje in seveda vodstvo osnovnih šol smo se dogovorili za dodatno varovanje na prehodih za pešce, najnevarnejših mestih na šolskih poteh ter za drugo preventivno delo. Poklicni vozniki in še zlasti člani ZŠAM se vključujemo v dežurne straže, skladno z osrednjim programom ZŠAM Slovenije. Zato naj bi k večji varnosti in preventivi opazno prispevala tudi družba, občine, ustanove in starši otrok. Medijska podpora taki samozaščiti in aktivnosti je nenadomestljiva. Na cesti so naši otroci, zato vozimo pre-vidneje, umirjeno in kulturno.
Žal pa nekateri vozniki ne spoštujejo opozorilnih tabel, prometnih znakov, talnih obeležij in transparentov. Povedati moram, da se zdaj, ko imamo svojo občino, na eni strani problematika kritičnih točk izboljšuje, na drugi pa država s cestninami oziroma cestninskimi postajami za pobiranje cestnine usmerja promet skozi naselja, ker se udeleženci prometa izogibajo plačilu cestnine, zato prihaja do ogrožanja varnosti otrok in krajanov.
Kjer ni pločnikov, so pešci pri-
morani hoditi po cesti. Ker so zaradi teme, megle in neuporabe odbojnih teles manj vidni, je njihova varnost zelo majhna - vozniki jih namreč ne opazijo. Kako pomembna je za
dovolj opozorilnih plakatov, rumenih rutic, opozorilnih tabel, transparentov, brošur, jih razdelili vsem udeležencem in tudi mentorjem, ki so sodelovali v preventivnih akcijah z osnovnošolskimi otroki. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - govorim za občino Ivančna Gorica
pešce opaznost, dokazuje podatek, da se največ tragičnih nesreč z njihovo udeležbo zgodi ob delavnikih med 17. in 21. uro. Nasvet pešcem in apel staršem:
- Vedno hodimo po pločniku, če le-tega ni, pa po levi strani, kjer hitreje opazimo vozilo, ki pelje proti nam.
- Ponoči, v mraku, dežju in snegu nosimo svetlejša oblačila ter oblačila z odsevnimi telesi.
Znano je, da se Svet za preventivo v prometu trudi, da bi bil prvi in tudi vsi ostali šolski dnevi čimbolj varni in prijazni. Tako smo pripravili
- z Združenjem šoferjev in avtome-hanikov vsako leto v svojih okoljih in območjih šol poskrbi, da otroci dobijo kresničke, dolžnost staršev pa je, da jih otroci tudi nosijo. SPV občine Ivančna Gorica in županstvo si bomo prizadevali, da bodo naši otroci in krajani varni v prometu. Zahvaljujemo se ZŠAM Ivančna Gorica za požrtvovalno delo pri varnosti otrok na poti v šolo in domov. Srečno in varno vožnjo!
Predsednik SPV Ivančna Gorica Frančišek Grabljevec
VSESLOVENSKO SREČANJE PREDSTAVNIKOV
TURISTIČNIH DRUŠTEV
G. Avgust Likovnik (TD Krka), g. Janez Kastclic (TD Šentvid pri Stični), ga. Tatjana Medved (TD GRČA Lučarjev Kal) in gdč. Natalija Pavlin (OTZ Ivančna Gorica) smo se zbrali v Ivančni Gorici in se odpeljali na srečanje in posvet predstavnikov vseh TD, ki je bilo na Brdu pri Kranju. Dan smo dodobra izkoristili, saj je bil za vse zelo poučen in prijeten. Predavali so nam g. Jožko Čuk (Gospodarska zbornica Slovenije), dr. Rado Bohinc (minister za notranje zadeve), dr. Marjan Rožič (predsednik Turistične zveze Slovenije) in drugi. Prav vsi so bili mnenja, da turistična društva delujemo v javnem interesu in naredimo zelo veliko pri ozaveščanju ljudi, da turizem ni neka stranska veja gospodarstva, ampak je to vir novih poz-
nanstev in razvoja naše države v smislu večjih zaslužkov in večje promocije naših krajev v Sloveniji in zunaj njenih meja.
Po posvetu in delavnicah so organizirali ogled protokolarnih objektov Brda z okolico in zaključno srečanje,
na katerem smo se spoznali z ostalimi predstavniki TD.
Naslednje leto se srečamo na posvetu kje drugje, mogoče prav v občini Ivančna Gorica.
Tatjana Medved
KRATKA ZGODOVINA FABRKE V VIŠNJI GORI
V začetku letošnje jeseni je pod višnjegorskim hribom, pod vzhodnim delom, začel novi lastnik obnavljati, delno tudi podirati poltretje stoletje staro dolgo poslopje Fabrko. Tako so veliko hišo vedno imenovali domačini, ker je bila še v starih časih tu tovarna pletenin, ki jo je preskrbel nekdaj zelo revni Višnji Gori dunajski komisionar Bartholoti, da bi si kraj opomogel. Malokomu je znano, da je bila Fabrka leta 1789 ponoči zelo slovesno razsvetljena, ko se je zvedelo, da je avstrijski general Lavdon vzel Turkom Beograd.
Fabrka je imela ničkoliko lastnikov. Ob koncu devetnajstega stoletja je imela hišno številko 13, Stari trg. Kot enajsti lastnik je na Lukež.cv dan - 18. oktobra 1882 - prevzel to poslopje moj stari oče Mihael Omahcn iz Malega Gabra. Prejšnji lastnik Luka Mlakar ga jc prišel z Višnjani prosit, naj za božjo voljo hitro vse kupi, ker mu je čez noč ušla  žena  s sosedom Godlčcvim
Francetom v Trst. Tako se je sramoval, da jc sklenil skrivaj pobegniti iz Višnje Gore. Stari oče je zelo okleval, a so ga pregovorili lovci, ki so tudi "zglihali", da jc dobil poceni, vse skupaj s trgovino vred za 3.750 goldinarjev. Pol tega denarja je moj stari oče imel, ker jc bil prej že v službi na pošti pri sv. Roku (pri Čožu, kasneje pri Kristancu), drugo polovico si je moral kot mlad fant sposoditi pri trgovcu Terdinu v Ljubljani, ki gaje zelo spodbujal, da bo uspel. Mihael Omahen je začel hitro vse urejati. Fabrka je bila takrat pokrita še s slamo. Prekril jo je s pločevino in uredil ostrešje. Podrl je zid, ki je omejeval dvorišče do Višnjice. Za hišo je podrl veliko leseno poslopje, kjer so nekdaj "mungali" (likali z mungo, valjarji tovarniške pletenine). Leta 1895 je sezidal manjše poslopje pred Fabrko za gostilniški prostor, nasproti vinsko klet (tu je danes hiša pokojnega Ivana Podržaja). Prenaredil je vse v prodajalni in v hiši, dozidal na severu stebre in
nov "gank". Tako jc imela stavba trgovski videz. Leta 1896 je odkupil še mlin Jožeta Škufca - Povžka in ga prekril / rdečo opeko. Dokupil je zemljo okrog Fabrke in namesto starega poda in hleva napravil oboje novo. Višnjanje so mu rekli Fabrčan. Imel jc trgovino in gostilno do leta 1913, ko je oboje prodal Francu Skrabarju, ta družina pa je oboje prodala leta 1929 Bašarjevim (kasneje Karel Šcrek).
Kdor želi podrobnejše podatke, naj pogleda v zbornik občine Grosuplje 1976.
Stari oče je prvič prespal v Višnji Gori na Lukežcv večer leta 1882. Natančno 120 let pozneje, prav tako na Lukežcv dan, sem bila sprejeta v Dom starejših občanov Grosuplje. Tu mi je lepo. Hvala vodstvu in vsem delavcem Doma.
Mihaela Jare - Zaje
Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje in
Radio Zeleni val
prirejajo
DOBRODELNI KONCERT,
ki bo v nedeljo, 12. oktobra 2003, ob 17. uri v viteški dvorani na gradu Turjak, občina Velike Lašče
Na dobrodelnem koncertu bodo sodelovali priznani slovenski igralci, med drugimi Boris Cavazza, Polde Bibič, Evgen Car in Jernej Kuntner ter številni popularni izvajalci narodne in zabavne glasbe, med drugimi Ana Dežman, Boštjan Konečnik, Tanja Zaje Zupan, Stiski kvartet, Kamniški koledniki, Marko Fink in Nada Zgur. Podrobnejši program koncerta je objavljen na spletnih straneh obeh ustanov
http://www.ustanovavrtnica.org ali http://www.ustanovacankar.org
Če želite podrobnejše informacije o koncertu, lahko pokličete na tel. številko 01/ 434 5 450 ali svoje vprašanje posredujete na e-naslov info(«)ustanovavrt-niea.org
Omejeno število vstopnic bo moč kupiti v Foto Studiu Travnik, Adamičev center v Grosupljem.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili na koncertu, lahko pa svoj dobrodelni prispevek nakažete na transakcijski račun številka 24200 - 900 42 12 430 (Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski) ali 24200 - 900 421 25 27 (Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje).
Dušan Strnad
Ustanova Vrtnica
Tone Kuntner
Ustanova Ivan Cankar
Boris Peterka
Radio Zeleni val
OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA
8. septembra smo se predstavniki TD zbrali na 5. redni seji IO Občinske turistične zveze, ki je bila v gostilni Volk v Višnji Gori. Na sejo smo povabili tudi go. Tatjano Kordiš in go. Natašo Polajnar Frelih, ki sta poročali o "svojih" problemih.
• Ga. Kordiš nam je prestavila izvor in življenje človeške ribice ter problematiko o tem. Mnogi izmed vas ne vedo, da človeška ribica izvira prav z Vira pri Stični in ta Studenec, kot ga imenujejo domačini, je treba zaščititi pred naravnim in človeškim dejavnikom.
• Ga. Nataša Polajnar Frelih pa jc predstavnica Slovenskega verskega muzeja v Stični, ki za svoje nemoteno delo nima dovolj finančnih sredstev. Z njo smo se dogovorili, da ji bomo pomagali s promocijo Slovenskega verskega muzeja v naših prospektih, na plakatih ...
• Razdelili smo dotacije za II. polletje vsem devetim turističnim društvom.
• Dogovorili smo se za postavitev nekaterih tabel ob cestah in še o marsičem, kar se dogaja v društvih: o raznih prireditvah, težavah in dobrih plateh našega dela.
• Vsi pa smo bili enotnega mnenja, da je v občini Ivančna Gorica relativno veliko raznih prireditev (športne, kulturne, turistične ...), le da za njih ne izvemo pravi čas. Zato pozivam vse organizatorje kakršnih koli prireditev, predstav in podobno, da sporočijo Občinski turistični zvezi, kdaj in kje se odvija kakšna "stvar", vredna ogleda, da jim bomo pomagali pri promociji le-te. To bo dobro sodelovanje za vas (organizatorje) in za nas (OTZ), da bomo lahko pripravili koledar prireditev za leto 2004.
• Na koncu naj se zahvalim vsem članom izvršnega odbora, ki so seji prisostvovali v tako velikem številu, in gostišču Volk, da nam je odstopilo nekaj prostora.
za OTZ Tatjana Medved
8
STRAN
Iz grosupeljskega društva Sožitje
DOŽIVLJAJSKI TABOR V RADENCIH OB KOLPI
Od 16. do 23. in od 23. do 30. avgusta letos sta v CŠOD Radenci ob Kolpi potekala dva doživljajska tabora, katerih so se udeležili tudi člani grosupeljskega društva Sožitje: Anica Zajec, Erika Šraj, Dušan Tomažič, Jože Šiška, Sašo Zrnec, Marko Mavrovič in Rok Bertalanič, obakrat pa jih je spremljal Damir Sedlak.
Oba tabora sta izredno uspela: nekaj zaradi čudovitega vremena, nekaj zaradi osvežilne lepotice Kolpe, nekaj pa zaradi čudovite družbe udeležencev in spremljevalcev iz vse Slovenije. Do sitega smo se naplavali, veslali, kolesarili in plezali po umetni steni, marsikdo je prvič v življenju napel lok in puščico, hodili smo na daljše in krajše sprehode. V prostem času smo risali, oblikovali glino, s servietno tehniko krasili
kamne in majice, pa veliko plesali in peli.
Teden dni "aktivnih" počitnic mine prehitro, zato pa za večino ostanejo
na novo stkana prijateljstva in ob slovesu smo se tolažili z mislijo, da se naslednje leto spet vidimo.
Spremljevalec Damir Sedlak
GRCAjf
Carjev ^v
IZLET V TAMAR
Ste že bili v Planici in Tamarju? Še ne? Splača se iti pogledat in se naužiti svežega zraka, da bi lažje prebrodili vsakodnevne težave. Člani turističnega društva Grča Lučarjev Kal, vaščani in vsi zainteresirani smo se v soboto, 27. septembra, odpravili z namenom, da se imamo lepo, v že omenjene kraje. Res vam je lahko žal, da niste bili z nami, saj je bilo hrane, pijače in dobre hribovske volje na pretek, pa še v denarnici se vam ne bi poznalo veliko.
Mogoče se odpravite ta konec tedna na izlet z družino ali prijatelji?
Lep pohodniški pozdrav,
člani odprave
Značilnosti kozolcev v občini Ivančna Gorica (6)
nostalgične spomine na nekdanji kmečki način življenja. Nekaterim med njimi pa pomeni posebno turistično zanimivost.
Glede na to, da so kozolci izjemno prepoznaven del naše kulturne krajine in predstavljajo pomembno identiteto dolenjskega prostora, jih je smiselno ohranjati. Drugače pa je, če gledamo na njihovo ohranjanje z ekonomskega vidika, pri katerem težko opravičujemo obnovo hudo poškodovanega kozolca. Izjemnega pomena je zato pravočasna in redna skrb za popravilo manjših poškodb na kozolcu. V ta namen bi lahko lokalna skupnost v okviru letnega proračuna predvidela manjšo vsoto finančnih sredstev kot pomoč tistim lastnikom kozolcev, ki bi želeli na njih opraviti nujna vzdrževalna dela in jih tako zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. V takem primeru bi lahko govorili o konkretni finančni pomoči lokalne skupnosti,
Prestavitev toplarja leta 1998 na turistični kmetiji Fajdiga na Temenici.
Posebej   razveseljivo je,
Kljub varljivemu vtisu, da je kozolcev pri nas še mnogo, strokovnjaki ugotavljajo, da podobno kot ostala stara kmečka arhitektura vse bolj propadajo in izginjajo. Pri še stoječih pa se nam vedno znova postavlja vprašanje, čemu naj bi služili in bili še naprej uporabni. Mnogi med njimi izgubljajo svojo prvotno namembnost, saj se lastniki, ob hitro se spreminjajoči kmetijski politiki, ki ne ponuja stabilnejše prihodnosti, ne odločajo več za kmetijstvo in zato kozolce opuščajo. Vsi tisti, ki se s kmetijstvom še ukvarjajo, pa se z razširitvijo kmetijske dejavnosti in posodobitvijo proizvodne tehnologije odločajo za sodobnejši način shranjevanja kmetijskih pridelkov. Nič večjih ne shranjujejo pod kozolcem ali ob njem. Zato danes na našem podeželju srečujemo mnogo opuščenih in slabo vzdrževanih kozolcev, ki iz leta v leto bolj propadajo, dokler se nazadnje ne zrušijo sami od sebe.
da
ponekod redki posamezniki vzdržujejo kozolce na lastne stroške in v tej vnemi vztrajajo, kljub temu da jih ne uporabljajo več. Njihovi razlogi so različni, največkrat estetski in čustveni. Pogosto jim kozolec vzbuja
OB BLAGOSLOVU PRENOVLJENE CERKVE sv. JAKOBA NA VELIKI DOBRAVI PRI VIŠNJI GORI
Mislimo, da prav je tako, da tudi vaščani izrazimo to, kako pri srcu nam je toplo, ker v naši cerkvi je lepo.
Najprej bi se Bogu zahvalili, ker smo takega župnika dobili, ki za vse cerkve lepo skrbi in med ljudi božjo ljubezen deli.
Da v naši cerkvi je danes lepo,
naš župnik ima zasluge za to.
Iz srca bi se mu radi zahvalili,
ker z njegovo pomočjo smo vse to obnovili.
Tudi vi ste se v naši cerkvi potili, nas z nasveti vodili, prave mojstre izbrali in finančno pomagali.
Tudi vaščani se bomo drug drugemu zahvalili,
da prav smo se dogovorili,
po svojih močeh pomagali,
da sv. Jakoba cerkev smo obnovili.
Vemo, da nas bodo iz nebes bogato nagradili, za vse, kar smo za cerkev storili.
Prav je, da bi še posebej Španove omenili,
ker so se še najbolj trudili.
Še Jankcu bi se radi zahvalili,
ker po njegovi zaslugi smo nov daritveni oltar dobili.
O, da bi nas cerkev še bolj povezala, nam pravo luč kazala, vero poglobila, upanje dajala
in ljubezen med nas razlila.
Da vse to zgodilo se bo,
prosimo še božjega blagoslova lepo.
J. O.
Leta 1999 postavljen nov toplar pri gostilni Jap nad Temenico.
ki bi ponujala vsaj minimalne pogoje za dolgoročno ohranjanje kozolcev - predvsem tistih, ki jih je strokovna institucija za varstvo kulturne dediščine prepoznala in ovrednotila kot pomembnejšo kulturno dediščino. Sam sem mnenja, da bi bilo treba posebno skrb nameniti zlasti tipu enojnega vzporednega kozolca, ki je najbolj razširjen okoli Ivančne Gorice, v dolini reke Krke, na Globodolskem polju pri Mirni Peči in delno v Suhi krajini ter na obrobju Ljubljane. Vsekakor se mi zdi pomembno, najvrednejše med njimi razglasiti za kulturni spomenik, jih obnoviti in jim dati novo vzgojno-izobraževal-no, muzejsko ali turistično namembnost. Predvsem pa bi jih bilo treba smiselno vključiti v obstoječe ali nove turistične projekte kot eno izmed turističnih zanimivosti. Tak korak bo seveda možen le ob sodelovanju različnih strokovnih institucij, lastnikov kozolcev ter lokalne skupnosti. (Konec)
Dušan Štepec Dobernik
Taborniki v Ivančni Gorici potrebujejo vodnike
Lani je, v Ivančni Gorici začela delovati, prva skupina tabornikov. Vodil jo je tabornik iz Grosuplja. Zaradi povečanega zanimanja je letos tu tudi že druga skupina. Taborniki se dobivajo pri koči Strelskega društva v Ivančni Gorici, torej na idealnem mestu - v gozdičku sredi kraja. Poleg Strelskega društva in grosupeljskih tabornikov je pokazala s sredstvi posluh tudi občina. Je pa res, da je zaenkrat še premalo vodnikov za še več taborniških skupin. V Grosuplju so jih pripravljeni izučiti in vabijo vse, ki bi to želeli, da pokličejo za informacije Majo Jelenčič na tel. št. 051 301 310.
STRAN
EKOLOŠKI KOTIČEK
IZPELJAN PROJEKT LGP-07
Na seji Regijskega ekološkega društva Ivančna Gorica je bilo predstavljeno zaključno poročilo o projektu LGP-07, katerega namen in cilji so bili:
• dvig zavesti javnosti o pomenu odgovornega ravnanja z odpadki,
• tvorna vključitev najmlajših prebivalcev - širitev ideje eko šole,
• preprečevanje nastajanja oz. širjenja nelegalnih odlagališč,
• identifikacija črnih odlagališč in sanacija,
• razvoj partnerskega odnosa s predstavniki lokalnih oblasti.
RDEG je na podlagi začrtanih ciljev izpeljal 13 ekoloških patrulj, naredil seznam črnih odlagališč, o katerih je obvestil občine in inšpekcijske službe, izvedel pet čistilnih akcij,
organiziral tri strokovne seminarje ter izdelal poučno brošuro z naslovom Kako ravnati z gospodinjskimi odpadki. Ob tem so izvedli še dodatne dejavnosti: zasadili 200 borov, pregledali analize pitne vode ter pristojnim organom poslali dopise o tekočih problemih društva.
Zaključki projekta niso razveseljivi, saj je v naši občini še kako prisotna okoljska problematika, pa tudi splošna zavest in delovanje civilne družbe nista dovolj razviti. V prihodnje namerava društvo nadaljevati s svojimi aktivnostmi predvsem v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in s pomočjo prebivalcev, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo.
EKOLOŠKI RAZVOJNI SKLAD RS
Na sejo je bil povabljen tudi predstavnik Ekološkega razvojnega sklada
RS, ki je na kratko predstavil možnosti pomoči njihovega sklada tako fizičnim kot pravnim osebam. Vsako leto izdajo razpis za kreditiranje okoljskih naložb. Rok za prijavo na zadnji razpis je najkasneje do 31. 5. 2004.
Zaradi izrednega zanimanja za Eko sklad bo v mesecu oktobru, po sklepu izvršnega odbora RDEG z dne 2. 9., organizirana informativna delavnica, na kateri bo možno dobiti podrobnejše informacije ter vloge za kreditiranje okoljskih naložb. Na vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki s področij ravnanja z odpadki, varstva voda in oskrbe z vodo ter s področja kreditiranja pravnih in fizičnih oseb.
Vsi zainteresirani naj predhodno najavijo udeležbo na delavnici na mobitel št. 031 589 939, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Pri-jave zbiramo do 20. oktobra 2003.__
Franc Hegler RDEG Ivančna Gorica
OD MIKROBA DO TABLETE, OD EPRUVETE DO PRODUKTA
V letošnjem juliju je v Ljubljani že tretje leto zapored potekala poletna šola kemijskega inženiringa z naslovom Od mikroba do tablete, od epruvete do produkta. Ker sem udeležbo na tem srečanju dobil kot nagrado za osvojeno prvo mesto na državnem tekmovanju iz znanja kemije, sem se enotedenske poletne šole udeležil z velikim veseljem.
Poletno šolo z dvajsetimi udeleženci jc organizirala Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Ljubljana. Glavne teme so bile spoznavanje procesnega, biokemijskega, ekološkega in polimcrncga inženirstva ter materialov. Vsak vsebinski sklop je bil predstavljen z uvodnim predavanjem univerzitetnih profesorjev in podkrepljen s praktičnim prikazom v najsodobnejših laboratorijih.
Na poletni šoli smo izvedli štiri vaje: kinetiko  rasti   mikroorganizmov v
šaržnem procesu, sintezo biodis-elskega goriva, pripravo sodobnih materialov s postopkom zgorevalne sinteze in laminarno mešanje tekočin. En dan jc bil namenjen ogledu razvojnih, raziskovalnih ter proizvodnih dejavnosti v podjetju Lek Ljubljana in ogledu čistilne naprave v Domžalah. Seveda je bil poleg strokovnih vsebin pomemben tudi neformalni del poletne šole - novi znanci, novi prijatelji in nove izkušnje.
Udeleženci smo se na zanimiv način seznanili z eno od štirih inženirskih znanstvenih disciplin - kemijskim inženirstvom, ki predstavlja sintezo matematike, fizike, kemije in biologije s tehniškimi vedami. Širina in uporabnost znanj daje kemijskemu in-ženirstvu velik pomen pri reševanju osnovnih problemov sodobne civilizacije: čisto okolje, energija, hrana, zdravje, novi materiali. Nova področja
mikroelektronike in različnih visokih tehnologij zahtevajo vedno nove in sodobnejše materiale.
Kljub dolgoletnemu uspešnemu uveljavljanju v slovenski procesni živilski in farmacevtski industriji ter na področju varovanja okolja oziroma ekologije pa je kemijsko inženirstvo med srednješolskimi učitelji in dijaki premalo razpoznavno. Prav zaradi tega je treba tudi na tak način, kot so poletne šole, popularizirati področja sodobnega kemijskega inženirstva. Letošnja poletna šola je brez dvoma zelo dobro uspela; ali bo njen namen, da vzpodbudi zanimanje in večji interes za študij kemije, dosežen, pa bo pokazal čas.
Mitja Linec dijak Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Smo največja livarna v Sloveniji z ambicioznimi načrti za prihodnost. Zaradi povečanja naročil iščemo
več novih sodelavcev za delo v ORODJARNI IN MODELNI MIZARNI
s končano ustrezno triletno poklicno šolo. Delovne izkušnje so zaželjene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas 12 mesecev, po tem roku pa obstajajo možnosti zaposlitve za nedoločen čas.
Vaše pisne ponudbe z dokazili sprejemamo do zapolnitve potreb v kadrovski službi družbe LIVAR d.d., LJUBLJANSKA CESTA 43, 1295 IVANČNA GORICA, za informacije pa nas lahko pokličete na telefon 78 69 914 ali 7869995.
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
Dan odprtih vrat v Livarju
Podjetje Livar, ki bo naslednje leto praznovalo 50-letnico, jc v soboto, 20. septembra v svojih obratih v Ivančni Gorici in Črnomlju pripravilo dan odprtih vrat. V ivanški enoti jc obiskovalce popeljalo na ogled tovarne deset prijaznih vodičev, ki so povedali marsikaj o poteku proizvodnje in odgovarjali na vprašanja. Ogledali so si lahko vse, od sodobnega računalniškega izdelovanja načrtov in tridimenzionalnih simulacij modelov do izdelovanja modelov in ulivanja. Obiskovalci so lahko videli, kako trdo jc v peklenski vročini prigaran livarski kruh. Na koncu pa so v podjetju poskrbeli še za prazne želodce in pripravili malico.
Takšen dan odprtih vrat je gotovo hvalevredna in zanimiva poteza podjetja, ki je tako omogočilo, da si obrat, v katerem je zaposlenih veliko naših občanov (v obeh enotah si služi kruh 650 delavcev), ogledajo tudi drugi.
Lojze Grčman
MOJI SPOMINI NA ŠOLANJE V VIŠNJI GORI
Ko sem nazadnje pisal o tej temi, mi je bilo na koncu žal, da se nisem spominjal svojih takratnih sošolcev, od katerih so mi mnogi ostali v živem spominu, nekateri pa morda manj, in zato mi naj tisti, katerega se danes po več kot šestdesetih letih morda ne bom spomnil, ne zameri preveč. Preizkusil sem svojo spominsko ploščico, če se izrazim po današnje, elektronsko, in v svojem možganskem računalniku izbrskal, ne da bi se s kom posvetoval, okrog trideset imen svojih sošolcev v takratnem času. Vesel bom, če me bo kdo od prizadetih ali tudi neprizadetih spomnil na kako pomanjkljivost ali napako tega zapisa in mi bo to sporočil po telefonu na mojo številko 01 423-55-48.
Bili smo generacija, ki se je vpisala v prvi razred šolanja v Višnji Gori jeseni leta 1939, torej v sedmem letu starosti, in smo bili, mislim da vsi, rojeni leta 1932. Slabi prvi dve leti šolanja smo preživeli še v miru v takratni kraljevini Jugoslaviji, nekako konec drugega razreda pa se je spomladi leta 1941 začela vojna. Vojno smo se otroci igrali že poprej, le da smo takrat nastopali z bezgovi-mi pihalniki in fračami, zadnji dve leti šolanja pa smo dobili v roke tudi že kak pravi patron. V času vojne smo izpopolnili tudi svoje frače, ker smo prihajali do nove kvalitetne
gume, ki smo jo izrezovali iz vojaških plinskih mask.
Poskušal bom po spominu našteti vse svoje takratne sošolce in jih poimenovati tudi z njihovimi domačimi imeni, ker so mi ta imena izredno draga. Vedno mi je bilo žal, da smo imeli pri nas domače ime samo po imenu mojega očeta - Tine-tovi. Bolj so mi bila všeč tista druga imena domačij, ker so bila po izvoru bolj zapletena in skrivnostna.
Z menoj so v prvih letih šolanja hodili fantje: Jože Brčan (Lipavčev s Sp. Brezovega), Vinko Vidic (Prim-čev iz Starega trga), Lojze Zupančič (Kamenčanov iz Višnje Gore), Janez Puš (Anžicov iz Višnje Gore), France Potokar (Puščevski iz Dednega Dola), Vinko Omahen (Ruskov iz Trstenika), Ciril Culjkar (Kajclov iz Zg. Drage), Lojze Ambrož (Groznikov z Leskovca), Lojze Štibernik (domačega imena žal ne vem, z Zgornjega Brezovega), Gros, mislim da Ivan (s Kamnega Brda), Čož (Gnidovčev iz Mlak pri Leskovcu), Jaklič, mislim da Ivan (iz Kriške vasi), Marjan Železnik (iz Višnje Gore), Leon Prijatelj (iz Višnje Gore) in Nace Brodnik (Hribarjev iz Starega trga). Bila sta še eden ali dva brata Bricljeva z Vrha, vendar se njunih imen ne spominjam.
Dekleta pa so bila: Angela Kokalj (Suhorebrnikova iz Kosce), Iva Fab-jan (Organistova od Fare, današnji Žabjek), Ivanka Kozlevčar (Pancar-jeva z Zg. Brezovega), Angela Škuf-ca (Breznikarjeva s Sp. Brezovega, pozneje Mleščevska), Martina Kralj (Martinova in Zg. Drage), Angela Strlekar (iz Male Loke), Angela Gorše (Koščarjeva s Sp. Brezovega), Boža Žnidaršič (Šintarjeva s Peščenika), Omahen, mislim da Marija (s Sel), Ana Steklačič (z Vrha), Štefka Pirnat (iz Višnje Gore), Vida Bašar (iz Starega trga) in Stanka Strojan (Zabračarjeva iz Višnje Gore).
Naštel sem 29 sošolcev iz prvih štirih razredov v Višnji Gori, in če dodam še sebe, nas je trideset. Skoraj si upam trditi, da nikogar nisem pozabil, saj nas kaj dosti več kot trideset v razredu ni moglo biti. Če sem koga spregledal, naj mi, prosim, blagohotno oprosti in se mi oglasi. Nekateri od naštetih sošolcev so, žal, že pokojni, upam pa, da nas je večina še živih in da se bo morda kdo še oglasil s kako pripombo ali dopolnitvijo na ta sestavek. Ali ne bi bilo lepo, če bi se še kdaj srečali? Nekaj časa je slabo kazalo z gostilnami v Višnji Gori, zdaj pa upam, da je največja tovrstna suša že mimo in bi se že kakšna našla.
Spominjam se zelo živahnega življenja v mestnem središču Višnje Gore ob praznikih, semanjih dnevih in podobnem. Pred vojno je poleg šole delovalo še okrajno sodišče v Višnji Gori v nekdanjem Auersper-govem gradu, ki seje imenoval enostavno Sodnija še dolgo po vojni. V Sodniji so se uradniki pogosto menjavali in občasno se nam je v šoli za krajši čas pridružil tudi kateri od njihovih otrok.
Otroci, ki smo hodili v šolo z zahodne strani, to je s Peščenika, Brezovega in Dednega Dola, smo se domov grede radi drsali po gladkem betonskem kanalu za višnjegorske odplake, ki je bil speljan vse od cvingerja pa do kojnice, tj. travnika tik ob vznožju hriba. Tam se danes začenja pohod po Jurčičevi poti. Pri Omahnovi gostilni smo opazovali resne odrasle može, ki so posedali za mizami, se pomenkovali in pili vino. Včasih so se tudi sporekli in se sem ter tja tudi stepli. Vse to je bilo za nas šolarje sila zanimivo. Najbolj pa je bila, seveda, zanimiva Omahnova trgovina, ki je bila poleg ostalega polna sladkarij; te pa so bile nam otrokom le redko dostopne. Grda razvada šolske mladeži jc bila tudi, da smo dražili Klofutovo Manco, ki se je potem vsa besna zapodila za nami, a je le redko koga ujela. Med italijansko okupacijo je bila nasproti
Kahnetovih nekakšna italijanska vojašnica, obdana z bunkerji, in ob cesti, po kateri je hodilo veliko ljudi, je na visokem drogu čez dan visela italijanska zastava. Odrasli mimoidoči so morali to zastavo pozdravljati, ne spomnim se več kako, najbrž pa z znanim fašističnim pozdravom z dviganjem roke.
Kapitulacijo Italije sem dočakal že z opravljenim sprejemnim izpitom za vpis v prvi razred gimnazije. Sprejemni izpit za gimnazijo sem opravljal leta 1943 v gimnaziji na Rakovniku, ki so jo vodili, mislim da že takrat salezijanci. Medtem ko smo se mi potili v junijski vročini pri izdelavi nalog visoko v drugem nadstropju, so spodaj na dvorišču ves dopoldan prepevali italijanske pesmi pripadniki neke mladinske organizacije, mislim da se je imenovala Đilas. Tega se še danes živo spominjam. Dva meseca pozneje italijanski duh v Ljubljani ni bil več tako samozavesten, saj je 8. septembra 1943 Italija kapitulirala, fašizem pa je v Italiji padel že julija istega leta. Nas pa so čakala nova presenečanja v življenju, kajti kot šolarji smo dotlej kljub vojni živeli dokaj brezskrbno.
Valentin Skuhic
10
STRAN
S  x ločeno
) zbiranje \Wy odpadkov
m javno komunalno podjetje grosuplje
naša prihodnost je čisto okolje
CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA
Začelo se je leta 1996 z izvedbo raziskav, ki naj bi privedle do najugodnejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Kot najugodnejša lokacija je bila izbrana Spaja dolina. Na tej lokaciji so bile izvršene obsežne raziskave, ki so pokazale, da lokacija nima vpliva na varovana območja vodnih virov, ima ugodno prometno dostopnost, saj leži ob regionalni cesti Grosuplje -Ivančna Gorica, primerno reliefnost za izgradnjo deponije in zadostno volumsko kapaciteto za 25 do 30 letno odlaganje.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja leta 1999, se je pričelo z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Gradnja je potekala dve leti, center pa je zaživel spomladi leta 2001 kot center, ki bo omogočal: zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, nadzorovano zbiranje in nevtralizacijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, obdelavo kosovnih odpadkov in odlaganje le preostanka komunalnih odpadkov.
Center je ograjen. Poleg sodobnega odlagališča z večplastnim tesnjenjem obsega še spremljajoče objekte, ki jih sodobno odlagališče odpadkov potrebuje in sicer: sprejemno ploščad z upravnim objektom za učinkovito kontrolo in registracijo spremnih listin ter tehtanjem vseh vrst odpadkov, reciklažna dvorišča z objektom prebiralnice s transportnim trakom za prebiranje ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih, začasnimi pokritimi skladišči oziroma odprtimi površinami za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov in kosovnih odpadkov, ki jih občani lahko tudi sami pripeljejo v center, kontejner za nevarne odpadke iz gospodinjstev, ki omogoča občanom, da sami pripeljejo nevarne odpadke v center, plato za kompostiranje, bazene za meteorne in izcedne vode ter druge infrastrukturne objekte.
individualno zbiranje
ti odpadki
kompostarna
gospodinjstva
ločeno
zbiranje
odpadkov
javno komunalno podjetje grosuplje
ostali odpadki
ekološki otoki
j/cente^
za ravnanje z\pdpadki
nevarni odpadki iz gospodinjstev
akcije J
kosovni odpadki
^zbiralni kontejner za nevarne odpadke
plato1 za zbiranje kosovnih" odpadkov
ločeno zbiranje odpadkov
javno komunalno podjetje grosuplje
naša prihodnost je čisto okolje
V ta namen bomo v mesecu oktobru pri gospodinjstvih začeli z uvajanjem ločenega zbiranja organskih odpadkov primernih za kompostiranje. Ker gre za velik projekt bomo z zbiranjem organskih odpadkov pričeli le v treh naseljih in sicer:
v občini Dobrepolje - naselje Videm
v občini Grosuplje - naselje Grosuplje in
v občini Ivančna Gorica - naselje Ivančna Gorica.
Ločevanje biorazgradljivih odpadkov se lahko izvaja le na viru nastanka, to je v gospodinjstvih, ki jih bomo brezplačno opremili z ustreznimi zelenimi zabojniki. Zabojniku bo priložena tudi 10 I posoda za zbirarije organskih odpadkov v kuhinji. To posodo bodo občani praznili v zelen zabojnik, ki se bo nahajal na dan odvoza na prevzemnem mestu.
V posode za organske odpadke sodijo:
• Ostanki hrane
(kuhinjski odpadki) •Ostanki z vrtov in parkov
(sadje, zelenjava, trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, cvetje)
• Ostanki iz pokopališč
(plevel, cvetje)
V posode za organske odpadke ne sodijo:
•Mineralni odpadki (kamenje, pesek, zemlja) • Organski odpadki kot so blato iz kanalizacij, greznic, peskolovov in podobno
Pri obravnavanem projektu gre za naložbo velikega pomena za varstvo okolja, ki bo v končni fazi zagotovila ločeno zbiranje bioloških odpadkov na območju vseh treh občin. Projekt bo minimiziral količine odpadkov, predvidenih za odlaganje in v maksimalni možni meri ščitil okolje pred negativnimi vplivi odloženih odpadkov.
KOMPOSTIRANJE NA KOMPOSTARNI V CENTRU ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA
Organske odpadke iz gospodinjstev bomo s smetarskimi vozili z vodotesno nadgradnjo odvažali na plato za kompostiranje - kompostarna. Odpadke bomo zmleli in premešali z zmletimi lesenimi in zelenimi odpadki. Oblikovali bomo kompostne kupe, ki jih bomo prekrili s tkanino, da bomo preprečili izsu-ševanje kupov in premočno namakanje ob deževju. Proces razgradnje organskih odpadkov bo potekal s sistemom vpihovanja zraka. Ta sistem omogoča, da je kompostni kup dobro oskrbovan s kisikom, da se v njem vzdržuje optimalna temperatura za mikroorganizme. Dobra oskrba s kisikom in prekrivanje s tkanino preprečuje nastajanje smradu in toplogrednih plinov. Kompostiranje bo trajalo 6-8 tednov, od tega bodo trije tedni namenjeni aktivni fazi (razkrojevanje), v preostalem času pa se bo kompost ohlajal, stabiliziral in dozorel. Zrel kompost bomo presjali in odvisno od kvalitete uporabljali kot rekultivacijski sloj ali prekrivni material. Ob dobri kvaliteti pa bomo njegove viške plasirali tudi na tržišče.
12
STRAN
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Oddelek za okolje in prostor
Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900 / Fax: 01 7810 919
Datum: 18.09.2003
IZDAJA DOVOLJENJ PO NOVEM ZAKONU O GRADITVI OBJEKTOV - ZGO-1
Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/02) - v nadaljevanju ZGO-1 - predstavlja premik k skrajšanju postopkov izdaje dovoljenj za posege v prostor, katerega bistvo je, da investitor za gradnjo objektov pridobi le eno, to je gradbeno dovoljenje. Po doslej veljavnih predpisih je bilo treba pridobiti najprej lokacijsko, nato še gradbeno dovoljenje ali enotno gradbeno dovoljenje, če sta bila oba postopka združena. Gradbeno dovoljenje je po novih predpisih po vsebini praktično enako dosedanjemu enotnemu dovoljenju za gradnjo. Novost ZGO-1 je, da za enostavne objekte ni več treba pridobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del, ampak si investitor za ta dela pridobi lokacijsko informacijo.
Po ZGO-1 se objekti glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne in enostavne.
Novost ZGO-1 za hitrejšo izdajo gradbenih dovoljenj je poenostavitev zahtevane dokumentacije, ki jo mora predložiti investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta se razlikuje glede na to, ali gre za zahteven ali manj zahteven objekt.
Pred vsakim posegom v prostor si mora investitor pridobiti lokacijsko informacijo - v nadaljevanju LI. Namen LI, kot jo določa novi Zakon o urejanju prostora (Ur. 1. RS št. 110/02, 8/03), je predvsem, da z njo Urad za prostor občine da investitorju nameravane graditve, pa tudi kupcu oz. prodajalcu določenega zemljišča, jasna merila in pogoje za načrtovanje nameravane investicijske namere, kot jih določajo občinski prostorski akti ter podatki o morebitnih prepovedih, ki jih določajo vladne uredbe oz. občinski odloki o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora. LI se izdaja za tri namene: za promet z zemljišči, za projektiranje objektov in za gradnjo enostavnih objektov.
Za enostavni objekt (po prej veljavnem zakonu pomožni objekti) ni več treba pridobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del, ampak mora investitor pred začetkom ..gradnje pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja skladna z veljavnimi prostorskimi dokumenti in je velikost objekta, način gradnje in rabe v skladu z določbami še veljavnih občinskih predpisov (odlokov o pomožnih objektih občin), izdanih na podlagi prej veljavnega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Odmiki teh objektov od parcelnih mej so določeni v prehodnih določbah ZGO-1: od meje sosednjega zemljišča za enostavne objekte 1,5 m ali manj, če lastnik sosednjega zemljišča s tem soglaša. Za ograje je ta odmik najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča. Vsa ta določila veljajo do sprejetja izvršil-
nega predpisa k ZGO-1, to je novega pravilnika, ki bo podrobno določal, kateri so zahtevni, manj zahtevni in enostavni objekti.
Novost ZGO-1 je, da investitor z rednimi in investicijskimi vzdrževalnimi deli lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve LI, razen za objekte, ki so varovani s predpisi o kulturni dediščini ali so ta dela na zunan-jščini objekta, ki meji na javno površino. V takem primeru pa je treba pridobiti LI, iz katere izhaja, da taka dela niso v nasprotju z veljavnimi prostorskimi dokumenti.
Gradbeno dovoljenje in lokacijska informacija tudi nista potrebna za izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgrajeni stavbi, za katero je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje in so določeni deli te stavbe že v uporabi, če se s takšnimi deli ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled takšne stavbe.
Za gradnjo manj zahtevnih in zahtevnih objektov pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in sicer za novogradnje, odstranitev objektov, nadomestne gradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti v obstoječih objektih, pa tudi za legalizacijo že zgrajenih objektov.
Po določilih ZGO-1 je LI obvezna sestavina vsakega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobi jo stranka ali od nje pooblaščena oseba na podlagi zahteve na Uradu za prostor občine. V njej mora označiti nepremičnino, parcelno številko, katastrsko občino in namene, za katere jo potrebuje. Navedeni organ jo mora izdati v roku 15 dni od podane zahteve; če ni izdana v navedenem roku, se šteje, da je bila zahteva za izdajo LI zavrnjena in je zoper zavrnitev možna pritožba v roku 15 dni po preteku roka za izdajo.
Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je naslednji:
Zahtevo poda investitor (oz. več investitorjev), ki je lahko fizična ali pravna oseba, lahko pa ga (jih) s pooblastilom zastopa pravni zastopnik.
Zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor v sprejemni pisarni pri krajevno pristojnem upravnem organu (upravni enoti), ki ima za to pripravljen ustrezen obrazec vloge.' Obrazec vloge lahko dobi investitor v sprejemni pisarni upravnega organa ali na internetu. Zahteva se lahko pošlje tudi po pošti, kar sicer ni običaj zaradi obsežnosti prilog k vlogi.
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja mora vsebovati podatke o investitorju, parcelni številki, katastrski občini in podatke o vrsti objekta, ki bo predmet izdaje gradbenega  dovoljenja   in vsebuje
naslednje priloge: najmanj dva izvoda projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, s predpisanimi sestavinami in potrebnimi soglasji h gradnji, dokazilo o pravici, graditi na predmetnem zemljišču, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo, ter morebitne druge listine, če tako določa zakon. Če je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta, je treba navesti še številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967.
Upravni organ v treh dneh od vložitve vloge obvesti stranko o morebitnih pomanjkljivostih in ji določi rok za njeno dopolnitev; izračuna se tudi gradbena taksa, ki jo mora stranka poravnati v 15 dneh po prejemu obvestila. Če investitor vloge v postavljenem roku ne dopolni, upravni organ zahtevo zavrže, v nasprotnem primeru pa po dopolnitvi vloge uvede postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Upravni organ v postopku preveri, če ima projektna dokumentacija vse zahtevane sestavine, če je projektna dokumentacija skladna s prostorskimi dokumenti, če ima vsa predpisana soglasja, dokazilo o pravici graditi in druge listine, če tako določa zakon. V primeru zahtevnega objekta mora biti predložena še revizija projektne dokumentacije.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja upravni organ preveri, ali je investitor predložil še dokazila o poravnanih obveznostih - plačilo sorazmernega deleža za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča (komunalni prispevek), dokazilo o plačilu upravne takse, v primeru nedovoljene gradnje pa tudi dokazilo o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Višina nadomestila se odmeri s posebno odločbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in jo mora investitor poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Postopki izdaje gradbenega dovoljenja se razlikujejo po tem, na katerem območju bo predvidena gradnja objekta in kateri prostorski dokumenti urejajo to območje.
Gradbeno dovoljenje se lahko izda po skrajšanem ali po posebnem ugotovitvenem postopku.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku upravni organ odloča samo v primeru, ki jih določa ZGO-1 - za nekatere manj zahtevne objekte, za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če investitor zahtevi priloži notarsko overjena soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o stanovanjskih razmerjih, da se z gradnjo strinjajo; takšna
soglasja lahko ti lastniki podajo tudi na zapisnik pri upravnem organu.
V skrajšanem ugotovitvenem postopku se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi, če investitor med postopkom predloži overjene pisne izjave vseh strank, da se z gradnjo strinjajo, kot je razvidno iz projekta, ki je bil predložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Takšna soglasja lahko ti lastniki podajo tudi na zapisnik pri upravnem organu.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloča upravni organ tudi, ko podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja.
V posebnem ugotovitvenem postopku se odloča, če leži predvidena gradnja na območju, ki se ureja s prostorskim dokumentom -še veljavnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji (katerih veljavnost je podaljšana). V tem primeru upravni organ izvede ustno obravnavo, lahko tudi z ogledom na kraju samem, na katero so vabljene stranke z vplivnega območja objekta, katerega določi projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in lastniki zemljišč zunaj gradbenih parcel, na katerih je predvidena dovozna pot in na katerih so predvideni komunalni priključki, ter imetniki služnostne oz.stavbne pravice na takšnih nepremičninah; lahko pa tudi drugi subjekti, če tako določa zakon.
Če so izpolnjeni vsi pogoji, se izda gradbeno dovoljenje, v nasprotnem primeru se zahtevek zavrne.
Gradbeno dovoljenje velja za enostavne objekte eno leto, za manj zahtevne dve leti, za zahtevne objekte pa tri leta po njegovi pravnomočnosti.
V času veljavnosti gradbenega dovoljenja mora investitor začeti z gradnjo, sicer dovoljenje preneha veljati.
Gradbeno dovoljenje je možno tudi podaljšati, vendar največ dvakrat, in to skupaj za največ dve leti.
Že izdano gradbeno dovoljenje se lahko tudi spremeni, vendar samo v času veljavnosti gradbenega dovoljenja.
Gradbeno dovoljenje postane dokončno, ko ga ni več možno izpodbijati s pritožbo, kar po ZGO-1 pomeni, da je dokončno po osmih dneh od dneva vročitve stranki (če seveda ni vložena pritožba). Pravnomočno pa postane, ko ga ni več možno izpodbijati v upravnem sporu.
Če se stranke po vročitvi dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri upravnem organu odpovejo pravici do pritožbe oziroma sprožitve upravnega spora, postane dovoljenje takoj pravnomočno.
Gradnja se lahko začne na pod-
lagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, lahko pa jo začne investitor tudi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, vendar na lastno odgovornost.
Upravna enota mora po zakonu izdati gradbeno dovoljenje, če odloča po posebnem ugotovitvenem postopku, dva meseca od prejema popolne vloge, če pa po skrajšanem postopku, pa en mesec od prejema popolne vloge.
Opozorili bi še na nekatere posebnosti določb ZGO-1:
Če nekdo med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja ali po končanem postopku njegove izdaje meni, daje bil prezrt kot stranka v postopku, mora za priznanje statusa stranke predložiti upravnemu organu ekspertno mnenje, iz katerega izhaja npr., da je bilo vplivno območje objekta v projektu, na podlagi katerega je upravni organ določil stranke v postopku, napačno prikazano.
ZGO-1 loči med spremembo namembnosti in spremembo rabe objekta.
Po ZGO-1 je določeno, da je sprememba namembnosti izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanji videz objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. V tem primeru je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremenita velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečujejo vplivi na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo. V tem primeru investitor lahko začne z gradnjo na osnovi pridobljene lokacijske informacije.
Izjema po ZGO-1, da je gradbeno dovoljenje sicer potrebno, ni pa potrebno uporabno dovoljenje, je v primerih spremembe namembnosti iz stanovanjskih prostorov v poslovne in obratno, če so se dela izvedla brez posegov v skupne prostore in se ni spremenil zunanji izgled objekta.
Pripravili:
Janja Slapšak Goreč Andrej Vivod Sašo Skof
Nevenka Dolgan, univ. dipl.prav.
Načelnica
NACRT DELITVE ZELENIH ZABOJNIKOV ZA ORGANSKE ODPADKE
Vse občane naselja Ivančna Gorica obveščamo, da bomo zelene zabojnike za organske odpadke delili brezplačno vsakemu gospodinjstvu v času od 15.10.2003 do predvidoma 17.10.2003 med 12. in 20. uro. V tem času prosimo, da je doma prisotna polnoletna oseba, ki bo prevzela zabojnik.
ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV (ZELEN ZABOJNIK) V NASELJU IVANČNA GORICA BO VSAKO SREDO
Zelene zabojnike (organski odpadki) bomo praznili vsak teden, za začetek vsako sredo. Predvidevamo, da bo treba načrt odvoza organskih odpadkov in že utečen načrt odvoza ostalih komunalnih odpadkov spremeniti. Potrebo po spremembi plana bomo lahko ugotovili šele takrat, ko bo jasno razmerje med količino zbranih oziroma pobranih ločenih organskih odpadkov in količino zbranih ostalih komunalnih odpadkov v vseh treh občinah (Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica). Ob morebitni spremembi načrta vas bomo pravočasno obvestili.
Prosimo vse povzročitelje, da na dan odvoza do 6. ure zjutraj dostavite zelene zabojnike na že dogovorjeno prevzemno mesto (na isto mesto, kjer vam praznimo zabojnik za preostale komunalne odpadke). Z odvozom bomo začeli v sredo, 22.10.2003.
Pri prejemu zelenega zabojnika boste prejeli tudi "kartonček" z navodili, kaj sodi v zeleni zabojnik in kaj ne.
Za vse podrobnejše informacije v vezi z ravnanjem z organskimi odpadki nas lahko pokličete na tel. 01/ 786 23 11, ga. Irena Stražišar, g. Alojz Mehle, glede odvoza pa g. Franca Šesta GSM 031 652 943.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSULJE
vabi k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše delavce za
zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del
Pogoji:
ravnanje z odpadki in izvajanje gradbenih del spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe.
Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje.
EKO patrulja RDEG Ivančna Gorica je nad vasjo Znojile pri Krki odkrila odlagališče odpadkov. V dolini so našli več dotrajanih osebnih avtomobilov, več kosov bele tehnike in drugih odpadkov, med njimi so tudi akumulatorji, embalaža od olja, barv ...
je na Inšpektorat RS za okolje in pro u narave, skladno z Zakonom o varn
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Da bi lažje poslovali z nami, za Vas odpiramo poslovalnico v
Ivančni Gorici, v centru Žolnir, Sokolska ulica Otvoritev poslovalnice bo 10. oktobra ob 16. uri.
V Zavarovalnici Tilia želimo z inovativnim delom in prilagodljivostjo našim zavarovancem nuditi najvišjo možno varnost ter jim hkrati omogočiti tudi ustrezno investiranje. Vse te lastnosti združuje novi
t«'~
Varnost Investiciju Prilagodljivost
program življenjskega zavarovanja.
VIP program življenjskega zavarovanja je nova oblika življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Tilia in investicijskega varčevanja v devetih domačih in treh tujih vzajemnih skladih (zavarovanje + varčevanje).
Zavarovalni del vključuje življenjsko zavarovanje, varčevalni del premije pa se vse do konca zavarovanja plemeniti v enem ali več vzajemnih skladih in ob koncu zavarovalne dobe izplača v višini vrednosti premoženja v skladih.
Prednosti pred ostalimi oblikami zavarovanja in varčevanja:
o Doseganje višjih donosov kot na banki
O Sami odločate o višini zavarovalne vsote
o Prilagodljivost (menjava skladov, prilagajanje vplačil)
O Možnost izplačil predujma in odkupa
O Kombiniranje z ostalimi oblikami življenjskih in nezgodnih zavarovanj o Individualno ali vzajemno varčevanje
Zakaj VIP zavarovanje?
O Zaščita delovne zmožnosti o Zaščita družinskih članov
O Varčevanje za lastno nepremičnino o Varčevanje za šolanje otrok
o Varčevanje za dodatno pokojnino o Ohranjanje osebnega standarda
O Finančna in socialna varnost O Investicijska naložba
Zavarovalnica Tilia d.d. vabi k sodelovanju
prodorne, odločne, komunikativne, urejene zavarovalne zastopnike, ki boste s svojim svetovalnim delom tržili naša zavarovanja. Ponujamo vam honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve.
V Zavarovalnici Tilia gradimo našo uspešnost na zadovoljstvu in uspešnosti zaposlenih. Če želite postati del naše skupnosti, nas pokličite na tel: 07/ 39 17 208
(ga. Cvetka Bartolj).
Zavarovalnica Tilia d.d. vam ob odprtju Poslovalnice v Ivančni Gorici podarja
10% popust
pri zavarovanju polnega avtomobilskega kaska ali zavarovanju premoženja
Popust lahko uveljavite s tem oglasom do 31.12. 2003 v naši poslovalnici Ivančna Gorica, Sokolska ulica
14
STRAN
festival stična oz. debata o kulturi
Človek je kultura! Lanskoletni slogan Festivala Stična je bil nadvse idealističen, povsem politično korekten in morda (samo morda) tudi malce po-pulističen. Človek pa vendar velikokrat ni kultura, niti ni kulturno bitje, saj se zdi, da je večina drugih bitij, ki tlačijo naš planet, veliko bolj kulturnih. Je morda kulturna slovenska pregovorna nevoščljivost, je morda kulturna naša zamerljivost? Smo kulturni do narave, do otrok ali do nas samih? Spraševanju naše vesti ne pomaga niti pogled čez meje naše male podalpske domovine. So kulturni drugi? Američani? Iračani? Morda Francozi ali Nemci? Kaj pa Tibetanci? Nube? Nihče morda, ali pa vsi in vsak po svoje!
Prav vsak izmed nas se zaveda, da je smeh veliko boljši od joka, optimizem od pesimizma, zdravje od bolezni. Torej se smejmo, bodimo optimistični in zdravi! Nadvse preprost nasvet. Vendar: ali lahko in smemo pozabiti na vse nekulturne, nehumane in necivilizacijske travme našega planeta? Kdo si je izmislil besede genocid, umor, posilstvo in izgnanstvo? Kdo napad, orožje, kri in smrt? Pa lakoto, bolezni, toplo gredo in slab zrak? Z gotovostjo trdimo, da ni bil ta, ki si izmislil je kulturo!
Kultura nam napolni baterije, kultura nam odpira nova obzorja, nas uči, nas opozarja, prepričuje, prikazuje in včasih dokazuje. S pomočjo kulture smo veseli, včasih žalostni, pa zmedeni, tudi jezni in večkrat v zadregi. Kultura prikazuje svetove nam drugačne, v katere lahko vstopi vsak od nas - za nekaj trenutkov vsaj. Kultura je vse to in mnogo, mnogo več!
Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Kaj ni s kulturo prav tako? Okusi so različni in različna so področja, ki pokriva jih kultura. Gledališče, glasba, likovna umetnost, ples, fotografija, zgodovina ... le nekatera kulturna so področja, ki jih tudi letos pripeljali bomo v Stično. Nam bo uspelo? Nam je uspelo prejšnje leto? Nam boste pomagali? Že vaš obisk nam zvabil bo nasmeh na lica! Pogovor, lepa beseda, kritika ali morda ideja, pomembno je, da kultura se dogaja in da del tega dogajanja ste tudi VI!
Se vidimo na 4. Festivalu Stična ...
Organizacijski odbor Festivala Stična
r 22.11
EžTIVAL TIČNA
6.12.2003
kratke kulturne
PEVSKO DRUŠTVO ISCE NOVE ČLANE
Šentviško pevsko društvo išče nove pevke, pevce, plesalke in plesalce. Vabljeni vsi, ki radi prepevate in plešete in ste radi v dobri družbi. K folklornemu plesu vabljeni mladi, pa tudi malo manj mladi. Torej, brez omejitev - le dobra volja, pa bo dovolj.
Sprejem novih članov bo 16. 10. od 19. do 20. ure v Domu kulture v Šentvidu pri Stični; lahko pa pokličete na telefonsko številko 031/ 239 - 383.
DEJAVNI FOLKLORISTI
Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida je imela v zadnjem času nemalo dela. S svojim plesom so se plesalci predstavili na Radgonskem in Ribniškem sejmu; zaplesali pa bodo tudi na srečanju mažoretk v Novi Gorici.
HARMONIKARKA
V soboto, 16. avgusta 2003, je bilo na Gradu Rajhenburg nad Brestanico že 6. državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko. Že drugo leto se je tekmovanja udeležila tudi naša občanka TANJA ZUPANČIČ in prejela bronasto odličje.
			
		www.mitrade.si	
(Ml 890-5(10		v Ivančni Gorici	1 070 787-047
MOBI CENTER
Cesta II. grupe odredov 32, 1295 Ivančna Gorica
GSM aparati naročniška razmerja predplačniški paketi servis GSM aparatov dodatna oprema za GSM (baterije,torbice,ohišja,slušalke. rezervni deli
dodatna oprema Koracell®
GOSTA V LIKOVNI GALERIJI ŠENTVID PRI STIČNI
Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični je povabilo v goste slikarko samorastnico Marijo Klančar Bonca s Turjaka in kiparja Petra Polončiča Ruparčiča iz Ljubljane.
V petek, 26. septembra, je bila Likovna galerija v Šentvidu pri Stični očitno premajhna za številne obiskovalce, ki so se udeležili odprtja likovne razstave slik Marije Klančar Bonca in likovnih del kiparja Petra Polončiča Ruparčiča.
Obiskovalci so prišli od vsepovsod, prišli so krajani, prijatelji, sošolci, sodelavci in drugi. Spoznali smo dela dveh ustvarjalcev, ki sta v svojem delu različna in nenavadna in se prav zato odlično dopolnjujeta. Marija Klančar Bonca je slikarka narave in realizma, njena posebnost je, da slika izključno z golimi prsti. Kljub temu so njene slike barvno bogato niansirane in oblikovno dognane.
Peter Polončič Ruparčič, kipar, je oblikovalec pravljičnega in podzavestnega, svet prikazuje skozi simbole. Svoje izdelke ustvarja iz papirne kaše, ki jo kombinira s trdimi in gladkimi materiali. Tako zgradi harmonijo med organskimi in anorganskimi oblikami, izdelki pa so
čarobno skrivnostni odsev duhovnosti. Peter Polončič Ruparčič je za svoja dela prejel več nagrad in priznaj, najpomembnejše so: odkupna nagrada za osnutek spomenika E. Kardelju 1980, certifikat kakovosti 2001 in priznanje 2002 po projektu Zlata paleta, ki ju podeljuje Zveza likovnih društev Slovenije.
Lepo je, ko čez te lepe dolenjske gričke pridejo na obisk prijatelji
likovniki in pokažejo sadove svojega dela. Za glasbeno doživetje je poskrbel muzikant in slikar Andrej Trobentar, ki je svojo poezijo zapel na prav poseben način.
Razstavo si lahko ogledate do vključno 12. oktobra 2003, vsak petek od 17. do 21. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure.
V LIKOVNI GALERIJI ŠENTVID PRI STIČNI BOMO 17.10. GOSTILI NAJUSPEŠNEJŠE KIPARJE SAM0RASTNIKE IZ VSE SLOVENIJE
Zveza likovnih društev Slovenije že več let organizira razstave po projektu Zlata paleta. Vsa likovna dela morajo skozi trojno strokovno selekcijo, da se uvrstijo na zaključno razstavo za tekoče leto. Zaključno razstavo po projektu Zlata paleta za področje kiparstva bomo odprli v Likovni galeriji v Šentvidu pri Stični v petek, 17.10. 2003, ob 19. uri. Vsi ljubitelji likovne umetnosti prisrčno vabljeni na odprtje razstave in ogled vse do konca oktobra.
srečanje literatov seniorjev
Tršarja in Utrip srca, prvenec mlade Andrejke Miše iz okolice Ambrusa.
Andrejka Mišc, zdaj študentka, je povedala, da so pesmi nastajale že v srednji šoli in govorijo o ljubezni, njenem življenju in življenju nasploh. Naslovnico zbirke je oblikovala Sandi Zalar; v veliko pomoč, da so pesmi izšle, pa je bila Stanka Ahlin, ki jo je, poleg njenih domačih, vedno spodbujala.
Žejni soj oči Marjana Tršarja je pesniška zbirka, ki je nastajala kar nekaj desetletij, preden je ugledala luč sveta v knjižni obliki. Tudi te pesmi izpovedujejo čustva, opevajo domovino in avtor v njih razmišlja o življenju.
Na koncu so še podelili simbolna priznanja in vse (zbrane) povabili k ustvarjanju, da bomo naslednje leto slišali nove, še lepše pesmi.
Saša Senica
Četrto območno srečanje litera-tov seniorjev je letos potekalo na Muljavi, na domačiji velikega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Srečanja so se udeležili pisatelji in pesniki iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje.
Na prireditvi so odprli tudi razstavo kipcev iz žgane gline akademskega kiparja Borisa Prokofjeva, ki bo "na ogled postavljena" do 17. oktobra.
Na srečanju so vsi sodelujoči pre-
brali nekaj svojih pesmi oz. pripovedi. Na začetku je režiserka Marjana Hočevar prebrala odlomek iz knjige Franceta Bevka Kaplan Martin Če-dermac, in tako so počastili Bevkov rojstni dan. S svojo poezijo so sodelovali Karolina Zakrajšek, Marija Pilko, Anton Drab, Marija Bregar, Jožica Zrimšek, Stanka Ahlin in Jožica Sklepič.
Predstavili pa so tudi novi knjigi oz. pesniški zbirki, in sicer Žejni soj oči akademskega slikarja Marjana
r
(7|/J
ELEKTROPROM doo.
Loke 22,1412 Kisovec, tel. 03/56 57 150, fax 03/56 71 488 Trgovina Makro, tel. 03/56 71 234, fax 03/56 71 140 Proizvodnja TI V, tel. 03/56 74 001. fax 03/56 74 099
ČRT* K A' it. '40
Dejavnosti, ki jih opravljamo:
elektroinstalacije
projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
kabelsko komunikacijski sistemi
lokalna televizija ETV
tiskana vezja
grafitne ščetke
trgovina
bar »Sedmica«
delovni stroji in nizke gradnje
www.elektroprom.si
J
STRAN
15
PORTRET DAMJANA ROGLJA
Razstavo slik Damjana Roglja smo si ogledali v Knjižnici Ivančna Gorica. Posvečena je bila Evropskemu letu invalidov.
Damjan Rogelj seje rodil 28. maja 1971 v kraju Hilden pri Dusseldorfu. Že ob rojstvu je imel poškodovano hrbtenico, toda njegove slike dokazujejo, da invalidnost ne pomeni konca sveta. S starši se je preselil v Slovenijo in zdaj živi na Viru pri Stični.
Pred letom se je lotil slikanja in kmalu mu je to postalo veliko veselje in zadovoljstvo. Slika v olju in grafiki, poskuša pa se tudi v tehniki oglja in svinčnika. Več o sebi je povedal v kratkem intervjuju.
Če ne moreš leteti, teci, če ne moreš teči, hodi, če ne moreš hoditi, se plazi: samo da greš naprej!
Seveda pa se zavedam, da se z boleznijo ne bi zmogel spopadati sam: brez staršev in vseh, ki so me do zdaj podpirali in spremljali v življenju, me bodrili in spodbujali.
Slikanje mi pri premagovanju bolezni pomaga, saj moramo ljudje imeti nekaj ali nekoga, da se izpove -mo.
Jaz govorim in kljubujem temu svetu in bolezni s čopičem, z barvami in s platnom.
Koliko slik ste že naslikali? Vam je katera še posebej pri srcu?
Do zdaj sem naslikal približno 30 slik. Vse so mi pri srcu, saj je vsaka del mene.
V njih so moja občutja; nekatere nosijo v sebi veselje, smeh, lepoto, nekatere žalost, razočaranje nad okoljem, v katerem živim in ustvarjam. Zato ne morem izbrati nobene slike, kajti vsaka od njih pripoveduje svojo zgodbo. Zgodbo tistega trenutka, ko je bila ustvarjena.
Saša Senica
Kako ste začeli s slikanjem? Seje v vas enostavno prebudil navdih ali kako?
Že od nekdaj sem rad risal s svinčnikom in barvicami. Po prigovarjanju domačih sem z oljem začel slikati pred letom in pol, ko sem za rojstni dan dobil oljne barve.
V knjižnici so razstavljene slike pokrajin. Je to vaš najljubši motiv? Katero tehniko uporabljate - če se ne motim olje?
Slikam z oljem, poskušam pa se tudi v tehniki oglja, svinčnika in grafike. Res je, najraje slikam pokrajinske slike. Naslikal pa sem tudi nekaj slik z motivom tihožitja in motivom živali.
Okvara hrbtenice vam je verjetno zelo otežila življenje. Kako se spopadate z boleznijo? Vam slikanje pri tem pomaga?
Že od rojstva imam okvarjeno hrbtenico, in sicer toliko, da me gibalno ovira. Po stanovanju lahko hodim z opornicami. Sprašujete, kako se spopadam z boleznijo. Ravnam se po reku:
MLADI SMO DAR
Ko sva se dr. Andrejem Pozničem, nadškofijskim asistentom za pastoralo mladine, v petek dopoldne srečala za kratek razgovor na dvorišču stiškega samostana, so bile priprave na sobotno srečanje slovenske verne mladine že v teku. Na prizorišču srečanja je delalo okoli sto mladih prostovoljcev - animator-jev. Bili so prijetno opazni. Prešerno veseli, pa ne hrupni. Priprave so znali spretno vplesti v tišino, ki je od vedno kraljica duhovnega življenja.
krščansko usmerjene ročk skupine Mana, ki je na začetku srečanja skušala uskladiti okoli deset tisoč mladih, ki so se zbrali v sobotnem dopoldnevu, da bi povedali slovenski javnosti, da se lahko veseliš, smeješ in zabavaš tudi brez alkohola in drog.
Glej, tvoja mati!
so besede, ki jih je izgovoril Jezus, ko je, umirajoč na križu, izročil svojo mater v varstvo bratrancu Janezu. Te
Vsak udeleženec srečanja v Stični je tudi pričevalec svoje vere.
Tako je dr. Poznič predstavil sedanji koncept srečanja. Srečanja mladine v Stični sc odvijajo že 22 let. Generacije se spreminjajo, že v štirih letih so opazne spremembe v dojemanju sveta in življenja. Če jih hočeš nagovoriti, jim moraš govoriti v "jeziku", ki ga razumejo; ne moreš jim govorili v "jeziku" starejših vrstnikov ali celo njihovih staršev. Zato že nekaj let mladi sami pripravljajo ta srečanja in na ta način najbolj pristno lahko izražajo svojo vero, sebe, svoje stiske, veselje, svoje upanje in sanje.
Z nasmehom v očeh se odpravljam v ta dan
je eden od verzov na zgoščenki
KNJIŽNICA V IVANCNI GORICI
Od septembra dalje velja nov urnik odprtosti v knjižnici Ivančna Gorica, in sicer: PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure, ČET. od 9. do 14. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Ponovno so odprte tudi krajevne knjižnice, in sicer ob ČETRTKIH POPOLDNE: v Višnji Gori: od 13. do 15. ure v Šentvidu: od 16. do 18. ure na Krki: od 16. do 18. ure
Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancnafo'gro.sik.si
Krajevne knjižnice Krka: 780 20 91 Višnja Gora: 788 45 88 Šentvid: 051 236 436
Podaljševanje gradiva preko navadnega telefona: 01 563 49 24
Uporaba bibliofona preko mobilnega telefona: 031 90 90 24
Iskanje, podaljševanje in rezervacija gradiva preko interne-ta: http://cobiss.izum.si
Likovna razstava Damjana Roglja, kije posvečena Evropskemu letu invalidov, bo v knjižnici odprta še oktobra. Ker Damjan zaradi nedostopnosti (žal) sam ne more v knjižnico, je pri izposojevalnem pultu knjiga vtisov.
Rezultati žrebanja knjižnega kviza so že znani. Žrebanje je bilo med radijsko oddajo, posvečeno ljubiteljem branja, na Zelenem valu.
Potopisno predavanje o Keniji bo v četrtek, 16. oktobra ob 19. uri.
besede je izbral papež Janez Pavel II. za moto dneva mladih. Potrošniško pridobitno usmerjena družba vedno bolj pozablja mnoge vrednote, pozablja na dostojanstvo žene in matere, zato je pomen družinskega življenja v svojem nagovoru med mašo na velikem dvorišču ob stiski baziliki poudaril tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov je vodil slovenski metropolit dr. Franc Rode. Ob vznožju oltarja pa je bilo nagrmadeno pisano papirnato cvetje. Zveste slovenski kulturni dediščini, so ga izdelale roke mladih po župnijah širom Slovenije. V zahvalo svojim
Rdeče, modro, oranžno, zeleno
obarvane delavnice so mladim popestrile popoldan. Sončno in toplo vreme jim je bilo naklonjeno, mnoge delavnice oz. pogovori so se odvijali kar na prostem. Ko sem prebirala vsebine delavnic, sem morala občudovati domiselnost in zvedavost teh mladih ljudi. Prepričana sem, da je vsak, ki je prišel v Stično z resnično dobrimi in plemenitimi nameni, našel nekaj zase.
Delavnice so bile ciljno usmerjene v probleme današnjega sveta: ljudem
na robu družbe (klošarjem, zapornikom, slabovidnim ali kako drugače prizadetim, starostnikom, odvisnikom), preventivnemu delu z mladimi - skavtska organizacija, organiziranje kvalitetne izrabe prostega časa. S svojimi izkušnjami so se predstavile skupine mladih, ki kot prostovoljci delajo na teh področjih (zdi se, da imajo nekatera "uradna" civilna združenja monopol nad mediji, saj o civilnih združenjih v okviru RKG zve slovenska širša javnost bore malo!)
Mladi so imeli pogovor z dr. Antonom Stresom, družbeno angažirano delavnico z za vse nas zelo povedno tematiko: osel gre le enkrat na led - baš to je oslovstvo. Dr. Jurij Bizjak pa je v obliki kateheze govoril o sobivanju v miru. Duhovno usmerjeni udeleženci so se lahko posvetili tudi molitvi, bodisi osebni ali taizej-ski, bodisi molitvi pred Najsvetejšim v meditativnem vrtu.
Nekaj delavnic je bilo posvečenih tudi pogovorom o družini oz. zakonu, o sprejemanju samega sebe, o odnosih med spoloma, o zvestobi partnerju, o spolnosti. Mladi so predstavili tudi zdrave načine zabave, saj je njihov slogan Rola se mi tudi brez alkohola v javnosti že bolj ali manj znan. Vseh delavnic je bilo kar 23.
Čudežna očala
Mladi so se pozno popoldne razšli. Kolikor smo mogli opaziti, so se naši trgovci v glavnem držali dogovora in niso prodajali ali točili alkohola. Mladi, ki smo jih videvali prihajati in odhajati, so bili veseli kot sonce, ki jim je olepšalo dan. V rokah so nosili papirnate cvetove za svoje mame, babice (morda tudi dekleta).
Oranžnordeč cvet sem dobila tudi jaz. Neznan fant iz Vipavske doline, ki je zjutraj pustil svoj motor in čelado v našem varstvu, mi ga je prinesel. V zahvalo za gostoljubje. Koje odhajal, me njegovi živo rdeče pobarvani lasje sploh niso več motili. Prav res: prisrčnost, ki raste iz čistega srca, natakne našim očem očala, skozi katera svet postaja lepši.
M. A. Ficko
P.S. Morda je kdo opazil tudi mlade, ki se jim je rolalo zaradi alkohola - tisti gotovo niso bili med mladimi pred stisko baziliko in v delavnicah. Najbiž so se brezupno iskali tam, kjer se nikoli ne bodo mogli najti.
Gostovanje Gledališča Krka
Kulturno društvo Krka, Gledališče Krka, je s svojim prvencem Življenje onkraj že drugič gostovalo v Lučah v sosednji grosupeljski občini ter tako uspešno pripeljalo gledališko sezono h koncu. Zaključili smo jo v domači prenovljeni dvorani na Krki, z zadnjo uprizoritvijo predstave 3.10.2003.
Živopisni liki, ki utelešajo človeške slabosti, majhnost, pa tudi vseobsegajoči življenjski optimizem in vero v dobro in pošteno, so tokrat oživeli v novem, idiličnem ambientu luškega letnega gledališča, v katerem smo tako igralci kot gledalci začutili poseben čar.
Veliko improvizacije in dobre volje je bilo treba, da je "sveti Peter" lahko odprl nebeška vrata na odru, zgrajenem v starem kmečkem poslopju, ki že dolga desetletja služi povsem drugim namenom. Novi lastniki pa so se odločili, da bodo predstave, kot je naša, tudi v bodoče pri njih našle svoj prostor.
Tudi vreme nam je bilo naklonjeno in nas je presenetilo s toplo in jasno nočjo, prijetno zlasti za gledalce, v katerih smo, kot že velikokrat poprej, našli hvaležno in spodbujajočo publiko.
Naj ostane skrivnost, kaj pripravljamo za letošnjo jesen, o tem kdaj v prihodnje; vsekakor gremo novim gledališkim izzivom naproti.
Kulturno društ\>o Gledališče Krka
16
STRAN
MOTOKROS V DOLINI POD KALOM
AMD Šentvid pri Stični je na prvo septembrsko nedeljo 7. 9. priredilo tradicionalno tekmovanje v motokrosu za državno prvenstvo, ki se ga je v treh kategorijah 85 ecm, 125 ecm in OPEN (250 - 650 cem) udeležilo 53 tekmovalcev.
Prireditelj je napovedoval troboj treh najboljših slovenskih motokrosis-tov, a je v zadnjih dneh pred dirko v Dolini pod Kalom svoj nastop moral odpovedati zaradi obveznosti v tujini Roman Jelen. Navdušenci motokrosa torej niso mogli občudovati znanje šcstouvrščenega v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva v razredu 650 cem, so pa lahko bili priče obračunu med lanskim evropskim prvakom Sašem Kragljem in lanskim mladinskim evropskim prvakom Jakom Možetom.
Start prve vožnje je bolje uspel starejšemu Kraglju, a je Novomeščan sledil tempu, dokler ni sredi vožnje prišlo do preobrata: Kragelj je zaradi tehnične okvare motorja moral odstopiti in prvo vožnjo je dobil Može. V drugi vožnji je spet povedcl Kragelj, Može pa je taktično vozil na drugem mestu in se tako na koncu veselil skupne zmage. Kragelj se je moral zadovoljili s petim mestom, medtem pa je Može povečal vodstvo v skupni razvrstitvi za državno prvenstvo.
Razred 125 ecm je bil zanimiv zlasti za domače navijače, saj so nastopili trije tekmovalci domačega društva.
Damjan Smrekar, ki je trenutno na 4. mestu v skupni razvrstitvi za državno prvenstvo, je nastopil rahlo poškodovan zaradi padca na zadnji tekmi pred tednom dni. Kljub temu je dvakrat zasedel 6. mesto in skupno osvojil 5. mesto. Drugi najboljši domači voznik v letošnji sezoni Klemen Porenta je 9. mestu v prvi vožnji dodal v drugi še 7. in tako skupno osvojil 9. mesto. Z dvema solidnima vožnjama je tako napredoval tudi v skupni razvrstitvi. 12. in 9. mesto Jureta Kavška pa je zadostovalo za skupno 11, mesto, ki je dalo piko na i uspešnim nastopom domačih voznikov.
Čisto na vrhu razreda 125 cem pa je • trenutno vodilni v skupni razvrstitvi Sebastjan Eder moral prepustiti boj za zmagovalca Šentvida Mihu Špindlerju in Aljošu Jelovšku. Njun dvoboj je spravil navdušene gledalce na noge zlasti v drugi vožnji, ko sta se izmenjavala v vodstvu praktično iz ovinka v ovinek. Na koncu je slavil Miha Špindler, tudi po zaslugi močnejšega motorja, s katerim nastopa v letošnji sezoni, in se tako približal Edru v skupni razvrstitvi na vsega 5 točk zaostanka.
Tudi najšibkejši razred je prikazal drzne vožnje. Kot že vso sezono sta tudi v Dolini pod Kalom dominirala Rok Cajzek in Matevž Irt. Razdelila sta si vsak po eno zmago in eno drugo mesto, a je bil skupni zmagovalec zaradi boljšega rezultata v drugi vožnji Rok
Cajzek. Tretje mesto je pripadlo Mat-evževemu mlajšemu bratu Jerneju Irtu. V vseh treh razredih bo tako prišlo do tesnih odločitev o naslovu državnega prvaka šele na zadnji tekmi za državno prvenstvo, ki bo potekala 28. septembra v Orehovi vasi.
AMD Šentvid je izrednim tekmovalnim dosežkom dodal tudi organizacijski uspeh. Po odlični pripravi proge, ki je ustrezala vsem tekmovalcem, je dobro služilo tudi vreme, prireditve pa se je udeležilo približno 3000 gledalcev. Društvo je na ta način doživelo vrhunec sezone, v kateri je tudi veliko storilo za izboljšanje prireditve, tako za tekmovalce kot za gledalec. Po lanski napeljavi vodovodnega sistema je bil letos poudarek na izboljšanju steze za motokros in tekmovalnega parka-boksov, kjer so bile urejene nove sanitarije in priključki za vodo in elektriko. V prihodnosti bo treba še poskrbeti zlasti za umetno namakanje proge poleti, izpopolnitev infrastrukture in pripravo proge tudi za mednarodna tekmovanja. Seveda pa vseh teh tako športnih kot organizacijskih uspehov ne bi bilo brez zvestih sponzorjev in simpatizerjev motokrosa.
AMD Šentvid se torej veseli novih športnih prireditev, za vse ljubitelje motokrosa pa bo nova priložnost za spremljanje drznih voženj že čez nekaj tednov, 5. oktobra 2003, na tekmi za pokal MOTOREX.
REZULTATI DP Šentvid:
razred 85 cem
1. Rok Cajzek (GIC RACING TEAM) 37 točk
2. Matevž Irt   (AMD SITAR DUNL0P RACING) 37 točk
3. Jernej Irt    (AMD SITAR DUNL0P RACING) 30 točk
razred 125 cem
1. Miha Špindler   (AMD SITAR DUNL0P RACING) 40 točk
2. Aljoša Jelovšek (FUN ŠPORT - BENCE MX TEAM) 34 točk
3. Eder (MK MITAS F0RTUNA TREBNJE) 30 točk 5. Smrekar (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 20 točk 9. Klemen Porenta (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 15 točk 11. Jure Kavšek    (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 10 točk
razred OPEN
1. Jaka Može     (AMD SITAR DUNL0P RACING) 37 točk
2. Bogomir Gajser (MC GAJSER TEAM) 28 točk
3. Simon Štrajhar (AMD FER0DA CELJE) 28 točk
DRŽAVNO PRVENSV0 2003:
1. Cajzek (GIC RACING TEAM) 222 točk
2. Matevž Irt (AMD SITAR DUNL0P RACING) 216 točk
3. Matjaž Vidmar (AMD BUHC BUTAJN0VA) 158 točk
1. Eder MK MITAS F0RTUNA TREBNJE 192 točk
2. Miha Špindler (AMD SITAR DUNL0P RACING) 187 točk
3. Aljoša Jelovšek (FUN ŠPORT - BENCE MX TEAM)    175 točk
4. Damjan Smrekar (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 105 točk 7. Porenta (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 72 točk
10. Jure Kavšek (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 51 točk
12. Miha Barle (AMD ŠENTVID PRI STIČNI) 45 točk
1. Jaka Može (AMD SITAR DUNLOP RACING) 189 točk
2. Simon Štrajhar (AMD FERODA CELJE) /  176 točk
3. Bogomir Gajser (MC GAJSER TEAM) 144 točk
Matej Šteh
6. TRADICIONALNI TURNIR MED VASMI KS ZAGRADEČ
USPEH DEČKOV IZ ZAGRADCA ZASENČIL GLAVNI TURNIR
V nedeljo, 21. 9. 2003, so člani Športnega društva Zagradec v prekrasnem zgodnjejesenskem vremenu pripravili tradicionalni turnir med vasmi KS Zagradec. Letos je te tekme popestril tudi turnir dečkov do trinajstega leta starosti, katerega zmagovalci so bili domačini - dečki iz Zagradca. Sicer so igrali še mladi nadebudneži iz Ambrusa, Krke, Šmihela in Prevol.
Na koncu je bil vrstni red najboljših takle: 1. Zagradec, 2. Ambrus in 3. Prevole.
Najboljši strelec turnirja dečkov je bil Jani Kocjančič iz ekipe Zagradca, v kateri so igrali še: Sašo Germ, Dejan Maver, Luka Blatnik, Andraž Škoda, Gašper Mohorčič, Matevž Fcrlin, Anže Germ in Iztok Gole.
Nato je sledil še članski turnir med vasmi KS Zagradec. Udeležilo se gaje 6 ekip. Med temi so največ znanja pokazali igralci Kitnega Vrha, drugo mesto je osvojila ekipa Zagradca, tretje pa ekipa Gabrovke. Vse tekme je zelo dobro sodil Mitja Hren.
Letos je za piko na i manjkala samo še tekma med ekipama levega in desnega brega reke Krke, a organizatorji zagotavljajo, da bo zagotovo spet odigrana naslednje leto.
Simon Bregar
KROS CROSS COUNTRY V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Ker je v Atletskem klubu Špela našlo svoj prostor za treninge veliko naših otrok, smo starši in otroci čutili veliko potrebo po tem, da se ustanovi domače športno društvo in z njim dejavnosti zelo uspešnega kluba še bolj ukoreninijo v občino. Poudarek je na atletiki za šoloobvezne otroke in splošni motoriki za najmlajše. Društvo načrtuje tudi rekreacijo za starše. S tem hoče spodbujati družinsko rekreacijo, ki je bila doslej zapostavljena. Poleg poseganja po medaljah nam torej želi preprosto vrniti tudi veselje do druženja, gibanja, narave ...
Z delom novoustanovljenega Športnega društva Špela Ivančna Gorica se boste lahko seznanili že na odprtem prvenstvu v krosu za vse starostne kategorije. Kros bo pri Osnovni šoli v Šentvidu pri Stični, v soboto, 18. 10. 2003.
Štartnine ta dan ne bo, bo pa nujna dobra volja. Te v pristnem kmečkem okolju sredi bogate jeseni, v prijetnem vzdušju in ob peki kostanja zagotovo ne bo manjkalo. Naj vam izdamo, da bo z nami tudi Brigita Bukovec. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. št. 041 604 185.
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Za konec se je v prvi ligi zapletlo prav pri vrhu
Dva kroga pred koncem seje pošteno zapletlo pri vrhu 1. lige. Ekipa Bomaxa je zaradi pomanjkanja igralcev (poškodbe in druge obveznosti) zadnji dve tekmi odigrala slabo in po enkrat remizirala in izgubila, tako da prvo mesto zanjo še zdaleč ni gotovo. Še več, v zadnjih dveh krogih igra proti drugo- in tretjeuvrščeni ekipi in ni nemogoče, da ostane tudi brez uvrstitve na medobčinsko prvenstvo, ki jo zagotavlja vsaj drugo mesto. To je sicer malo verjetno, a ne nemogoče. Sicer pa je že znana ena odločitev v prvi ligi: ekipa Dixi, ki je vsa leta igrala v prvi ligi, odhaja v drugo ligo (razen v primeru, če bo naslednje leto samo 14 ekip ali manj in bo liga enotna).
V drugi ligi pa je tudi teoretično jasno, da Višnja Gora napreduje v 1. ligo, kar si brez dvoma zelo zasluži, saj v 2. ligi letos ni imela pravega konkurenta.
1.   LIGA (lestvica 2 kroga pred koncem):
l.KMN Bomax	12te.	10 zmag		1 remi 1 porazov, 31 točk, gol razi. 52 : 25 +27		
2. Elektro Senica-Premar	12	10		0 2	30	67 : 40 +27
3. Mizarstvo Trunkelj Krka	12	8		1 3	25	47 : 18 + 29
4. Picerija Kegeljček	12	5		2 5	17	28:31 -3
5. Bife pri Matjažu & Inst. Angro	12	5		0 7	14 (- 1 t.)	32 : 37 - 5
6. Antonač	12	3		1 8	10	24 : 43 -19
7. Snop bar	12	3		1 8	10	23: 50 -27
S. Dixi	12	0		2 10	2	31: 60 - 29
2.   LIGA (lestvica 2 kroga pred koncem):						
t. Višnja Gora	12 tek.		12zm.	0 remi   0 por.	36 točk, gol	raz. 83 : 13 + 70
2. 'temenica	12		8	1 3	25	46 : 31 +15
3. Livar	12		6	1 5	19	37:26 +11
4. Pipo 2003	12		6	1 5	19	37:37 0
5. Dob	12		5	1 6	16	31 .41 -10
6. Viridin hram	12		4	1 7	13	34 : 69 -35
7. Dnevni bar Rosa	12		2	1 9	7	27 : 54 - 27
8. Slemenice	12		2	0 10	6	23 : 48 -25
						Simon Bregar
nogometno
SVIS PRED ZGODOVINSKO SEZONO
Po napornem obdobju fizičnih priprav in taktično-tehničnih treningov ter prijateljskih tekem je končno nastopil čas, da se prvenstvo v 1. B DRL prične. Pred SVIŠ-em je zgodovinska sezona, saj je klub z uvrstitvijo v 1. B-ligo dosegel največji uspeh v svoji zgodovini. Priprave so dobro uspele, za kar sta poskrbela Gorazd Potočnik in njegov novi pomočnik Sašo Barle. Kvalitetno delo se je odrazilo tudi na pripravljalnih tekmah. SVIŠ je odigral sedem prijateljskih tekem, na katerih je le trikrat izgubil, od tega pa sta bila dva poraza s tesnim izidom proti močnima nasprotnikoma. Novi ligaš v 1. B-ligi pa se lahko pohvali z zmago nad trebanjskim Trimom. Okrepitve so se izkazale kot zadetek v polno, saj vsi novi igralci uprav-ičujejo zaupanje. Z njimi bo imela ekipa v novi sezoni še večjo širino na zunanjih položajih in odličnega vratarja več. Konkurenco med igralci pa so močno povečali tudi igralci lanske kadetske ekipe, ki seje tako izkazala s četrtim mestom v državi. Nekateri fantje že močno trkajo na vrata prve ekipe in prepričani smo, da bosta vsaj nekaterim od njih Potočnik in Barle slej ko prej ponudila priložnost v 1. B-ligi, sicer pa bodo pod vodstvom Saša Barleta tekmovali v mladinski ligi.
Rezultati pripravljalnih tekem: Adria Krka (Novo mesto) : SVIŠ 23 : 20
Šmartno 99 : SVIŠ 24 : 27 SVIŠ : Adria Krka 23 : 28 SVIŠ : Trimo 31 : 26
SVIŠ : VVellness center Bled (Radovljica) 32 : 16 SVIŠ : Gorica Leasing 22 : 24 Wcllness center Bled : SVIŠ 21 : 29.
Lojze Grčman
STRAN 1 7
NOGOMETNE ZVEZDE V DOBU
V drugo gre rado! V drugem poskusu so se organizatorji dobro dogovorili z "vremenodajalci", ki so jim naklonili čudovito sončno popoldne. Vse je bilo nared za spcktakel. Za uvod so se v žogo-brcu kot vedno udarile omožene in njihove "Icjdik" kolegice. Uspešnejše so bile slednje, ki so prepričljivo dobile tekmo s 4 : 0. Nasprotnicam, ki so že stopile pred oltar, so nazorno pokazale, da bodo morale do naslednjega merjenja moči še nekoliko potrenirati. Tekmo je s sočnimi komentarji začinil Jože Spaj. Po kratkem odmoru, ko so se lakotniki mastili z odojkom, pa je nastopil vrhunec popoldneva, ki ga je naznanil lahen potres, za katerega je tisočglava množica trenutek zatem ugotovila, da izvira iz četice orjaških fantov, ki so pritekli na igrišče. Za njimi je za odtenek manj pompozno, a nič manj zvezdniško, "pripujsala" (naj mi Špaj odpusti zavoljo avtorskih pravic) še ekipa suhih. Sodnik Lučarski bi skoraj že zapiskal začetek srečanja, a je zadnji hip opazil, da lahkokategornikom manjka kapetan. Med ljudstvo se je domala že
naselila panika, ko seje daleč na obzorju prikazal luksuzni valjar, na njem pa je v udobnem ležalniku zleknjen potoval na tekmo kapetan suhih. Valjar je naredil krog po igrišču, daje zvezdnik lahko pozdravil navdušeno množico, in tekma seje končno lahko začela. Po napetem boju, polnem igralnega žara, akrobatskih preigravanj (predvsem ekipe debelih), gledaliških vložkov in neverjetnih zadetkov, se je tekma končala z neodločenim izidom, po enajstmetrovkah pa so se zasluženo veselili igralci ekipe suhih.
Tako je ob obilici smeha in dobre volje minil še en dan nogometa v Dobu, nestrpno pa že pričakujemo naslednjega.
Organizatorji se zahvaljujejo sponzorjem, ki so jim pomagali: SLS, Livar, Nsi, Izpušni sistemi Lauš, SDS, Universal, Stik, KS Dob, Snop bar, Ključavničarstvo Polončič, Marija Zore, Zlatarstvo Tadi-na, Zavarovalnica Triglav, Avto Kle-menčič, Agrograd, Pekarna Grosuplje in Pizzerija Kcgeljčck.
Lojze Grčman
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU 2003
30. ter 31. avgusta je na teniških igriščih v Višnji Gori potekalo občinsko prvenstvo v tenisu, in sicer v kategoriji posameznikov ter dvojic. Turnir je organiziral ŠD Koala, tekmovalo pa je 12 posameznikov in 7 dvojic.
V soboto dopoldan so začeli s predtekmovanji posamezniki, ki so bili razdeljeni v 4 skupine, iz vsake skupine pa sta napredovala po dva od treh tekmovalcev. V četrtfinalu je tako Alojz Kolesa z 9 : 3 premagal Damjana Kovača, Goran Zapotnik je brez večjih težav ugnal Rovanška z 9 : l, z enakim izidom je Edvard Vrenčur premagal Tomaža Simčiča, zelo napeto tekmo pa sta imela Bojan Kuhelj ter Gregor Jakoš; z 9 : 7 je slavil slednji.
Popoldan so se začeli četrtfinalni boji v konkurenci dvojic. V polfinale so se uvrstili pari Kolesa - M. Bregar in
Zapotnik - Šircclj (z 9 : 3 je slavila prva dvojica) ter Jakoš - Lampret in Kuhelj -Vrenčur (z enakim rezultatom sta slavila slednja).
Naslednji dan nam jo je zagodlo vreme, saj so tekmovalci odigrali le prvi polfinale v kategoriji posameznikov, v katerem je Kolesa z 9 : 3 ugnal Zapot-nika, nato pa se je usul dež. Ostali dvoboji so bili zato prestavljeni za dober teden.
Po nadaljevanju polfinala posameznikov smo bili priča zelo napetemu boju med Vrenčurjcm in Jakošem, v katerem je z 9 : 7 slavil prvi. Tako sta se v finalu srečala Kolesa in Vrenčur, občinski prvak pa je že tretje leto zapored postal Alojz Kolesa. V finalu dvojic zmagovalca dvoboja Kolesa -Bregar in Kuhelj - Vrenčur še čakamo, saj tekma še ni bila odigrana.
Letošnja sezona je bila za Alojza Kolesa nadvse uspešna, saj ni postal samo občinski prvak v kategoriji posameznikov, pač pa je v kategorijah posameznikov in parov osvojil naslov prvaka tudi na medobčinskem prvenstvu v tenisu, ki je potekalo 6. in 7. septembra v Grosuplju.
V ŠD Koala se zahvaljujemo sponzorju Zavarovalnici Triglav in ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tega turnirja, še posebej pa Nataši Dežman. Hkrati pa opozarjamo, da se v klubu že pripravljamo na novo smučarsko sezono, ki se bo začela oktobra na bližnjih ledenikih. Več informacij lahko dobite na spletnem naslovu www.koala-sport.com.
Tanja Fink (za ŠD Koala)
OBVESTILO
• Nogometni klub LIVAR Ivančna Gorica razpisuje štipendije (plačilo šolnine) za vse ljubitelje nogometa v občini Ivančna Gorica, ki želijo opraviti tečaje za trenerje z (A, B in PRO) licenco.
• Javno pozivamo vse ljubitelje in poznavalce nogometa v občini Ivančna Gorica, ki želijo sodelovati v organih upravljanja nogometnega kluba, da nam pošljejo pisne vloge s kratkim življenjepisom in opisom del, ki bi jih želeli opravljati v klubu.
• Nogometni klub LIVAR Ivančna Gorica vabi k sodelovanju mlade nogometne navdušence v starosti od 7. do 17. leta, da se vključijo v nogometno šolo (7-10 let) in mladinske selekcije nogometnega kluba.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
NOGOMETNI KLUB LIVAR Ivančna Gorica Ljubljanska cesta 2a 1295 Ivančna Gorica
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na GSM št. 031/319 798
Jaka Sever
Predsednik NK LIVAR Ivančna Gorica
LIVAR V SREDINI LESTVICE
Nogometaši Livarja nadaljujejo s tekmovanjem na drugoligaški sceni. Trenutno po osmih krogih z enajstimi osvojenimi točkami zasedajo sedmo mesto na lestvici. Po nekoliko slabšem začetku in uvodnih porazih proti Taboru in Zagorju so livarji prišli iz rezultatske krize in v gosteh premagali Belo krajino (1:2) ter zabeležili točko še v Izoli, rezultat je bil 2:2. Za nameček so doma z nekaj sreče minimalno premagali še Krško in ko je že vse kazalo, da je Livar prišel v serijo dobrih rezultatov, je sledila tekma v Velenju. Lanski prvoligaš, ki ima tudi letos odlično mlado (domačo!!!) zasedbo, je zmagal kar z 8:0. Po tekmi je Branko Vrščaj ponudil odstop, vendar si je po pogovoru z upravo, ki mu še vedno zaupa, premislil in ostaja na klopi Livarja.
Sledila je visoka zmaga proti zadnjeuvrščeni viški Svobodi (5:2) in točka v Kidričevem za 2:2 proti Aluminiju. Po našem izboru je najboljši igralec v dosedanjem delu prvenstva vezist Žiga Starič, okrog katerega Livar gradi igro, dosegel pa je tudi že nekaj zadetkov. Svojo minutažo pa so izkoristili tudi nekateri mladi domači igralci, predvsem Sadar in Kastelic, in dokazali, da si zaslužijo še več priložnosti.
Lojze Grčman
Mojstri iz pekarne
BELI PEK NA ČRNEM KONJU
Peter Zaletel], simpatični pek iz Pekarne Grosuplje, najraje preživlja svoj prosti
čas na konju. Po starem slovenskem pregovoru za tistega, kije na konju, velja,
da mu gre dobro, morda pa je ravno zato Peter tudi v pekarskem poklicu uspešen.
Tekarna . (jrosuplje
Po končani osnovni šoli Peter Zaletelj ni okleval z izbiro poklica. Žilico za pekarstvo je pri sebi odkril že zgodaj, saj je doma zelo rad pomagal pri peki. Zato je tudi nadaljeval na Srednji agroživilski šoli. V Pekarni Grosuplje se dobro počuti, saj jo pozna že dolgo. V času šolanja je v njej opravljal prakso in nato še pripravništvo. Od njegovih začetkov se je delo v pekarni spremenilo. "Čeprav je zaradi sodobne tehnologije moje delo precej lažje, mora pek znati delati ročno, svoj izdelek mora čutiti pod prsti", pravi Peter, ki še vedno prisega na ročno delo, kajti kljub mladosti ve, da dober kruh naredijo predvsem prave roke.
Peter danes dela na programu za toast kruhke. Zase pravi, da rad opravlja katero koli delo v pekarni, najraje pa je bil predpečnik. Ko se je začel učiti za peka, so predpečniki vstavljali izdelke v peči z loparjem, danes pa to zahtevno delo opravi sodobna tehnologija. Peter dela večinoma v dopoldanski izmeni, vendar mu niti nočno delo ni bilo nikoli odveč. Zato odločitve, da bo postal pek, ne obžaluje.
				m-
	........-		p*	MM
'Ko sem prvič prišel v pekarno, je bilo Se precej ročnega dela. Za mlade peke je tudi danes najpomembneje, da si pridobijo čim več različnih izkušenj. Predvsem pa se morajo najprej naučiti ročnega dela."
"Konji so prijazne živali, zalo se z njimi zelo rad ukvarjam. Najlepše je, ko se odpravimo na daljše izlete. Letos sem se na konju udeležil tudi znamenitega Jurčičevega pohoda."
Kot vsi mladi ljudje se 23-letnik ukvarja še z veliko stvarmi. Največ prostega časa nameni svojemu dekletu, s katerim rada kolesarita v okolici Višnje Gore. Njegova druga ljubezen pa so konji. Od nekdaj si je želel imeti svojega in pred kratkim se mu je želja uresničila. Doma imajo manjšo kmetijo, na kateri Peter staršema večkrat priskoči na pomoč. Še vedno pa najde dovolj časa za zabavo v krogu prijateljev, ki jim rad tudi zapoje.
18
STRAN
Tokrat bom nekaj več besed namenila sladkornim bolnikom, in tudi njihovim svojcem, ki morajo biti prav tako seznanjeni s sestavo dietne prehrane, pomenom vzgoje in izobraževanja, telesne aktivnosti, samokontrole ter zdravljenja z zdravili. Po oceni je v Evropi okoli 15 milijonov sladkornih bolnikov, na svetu več kot 200 milijonov, v Sloveniji pa po letu 1995 več kot 85.000.
Diabetiki
Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilen trajno zvišan krvni sladkor, ki ga povzroča popolno ali delno pomanjkanje insulina.
Dietna prehrana jc osnova zdravljenja za vse sladkorne bolnike, pa tudi za tiste, ki se želijo zavestno zdravo prehranjevati. Dnevni jedilnik je lahko sestavljen iz 60 - 70 % ogljikovih hidratov; zaželeni so kompleksni ogljikovi hidrati, ki počasi prehajajo v kri in počasi zvišujejo krvni sladkor. Vlaknine imajo večkratno koristnost, ugodno vplivajo tudi na serumske maščobe in obolenja črevesja. Maščob je lahko do 30%, vendar največ 10% nasičenih. Najmanj je priporočenih beljakovin, in sicer 10-20 %, pri bolnikih z okvaro ledvic manj kot 10%.
Kaj je sladkorna bolezen ali diabetes?
To je presnovna bolezen, pri kateri je še posebej prizadeta presnova ogljikovih hidratov. Ti pa so v mnogih jedeh: v žitih, izdelkih iz žita, krompirju, rižu, sadju, zelenjavi, mleku in mlečnih izdelkih.
S hrano sprejeti ogljikovi hidrati se v telesu pretvorijo v glukozo, ki gre v kri. Zato se koncentracija krvnega sladkorja začasno poviša. Za pravilni pretok presnove skrbi insulin. To je hormon, ki ga izloča trebušna slinavka. Iz krvi preide v organe in celice, kjer sodeluje pri pretvorbi grozdnega sladkorja. Pri diabetesu pa je proizvodnja insulina motena ali popolnoma prekinjena. Zato se z zaužitjem ogljikovih hidratov pri sladkornih bolnikih prekomerno poviša koncentracija sladkorja v krvi in se začne krvni sladkor izločati preko ledvic. Ta pa se lahko izloči le s sečem. Glukoza veže nase vodo, zato se količina seča poveča. Posledica je pomanjkanje vode v tkivih, kar vodi do žeje. Tako si lahko razlagamo dva tipična znaka sladkorne bolezni: žeja in velike količine seča.
Mišicam primanjkuje goriva v obliki grozdnega sladkorja, ker se je izločil s sečem, zato telo črpa svoje energijske rezerve predvsem iz jeter in maščevja, maščobe in beljakovine se razgrajujejo. Diabetik se počuti slabo in hujša.
Vir: Za diabetike, L.N.,A.F.K
Vsem sladkornim bolnikom in tudi tistim, ki imajo prekomerno telesno težo in zvišane maščobe, ter vsem, ki imajo radi zdravo prehrano, pa priporočam, da si ogledate knjigo ZA DIABETIKE Luise Nassauer, Anemari Frohlich - Krauel, kjer najdete zdravniške nasvete ter uporabne recepte.
Nekaj receptov za diabetike
OHROVTOVE RULADE, POLNJENE Z MLETIM MESOM
Sestavine:
/ velika glava kodrastega ohrovta, sol, 1 majhna čebula, 150 g mletega govejega mesa, I žlička sveže sesekljanega peteršilja, 1 žlica skute, 1 jajce, sveže mlet bel poper, kumina, 15 dag dietne margarine, 1,5 dl nemastne mesne juhe
liste.
Za nadev olupimo čebulo in jo narežemo na kocke. Goveje meso, kocke čebule, peteršilj, skuto, jajce, sol in poper dobro pregnetemo. Na vsak list položimo 2-3 manjše ohrovtove liste ter jih potrese-mo s soljo, poprom in kumino. Mesno testo razdelimo na ohrovtove liste, jih za-pognemo na straneh, zvijemo in ovijemo s kuharsko nitjo. Segrejemo margarino in na njej popečemo ohrovtove rulade z vseh strani. Zalijemo z juho in dušimo v pokriti posodi 20-30 minut. Serviramo s krompirjevim pirejem ali slanim krompirjem.
POLNOVREDEN JABOLČNI KOLAC
Sestavine:
280 g polnozrnate moke, 1 zavitek pecilnega praška, 150 g puste skute, 6 žlic rastlinskega olja, 6 žlic delno posnetega mleka, (1,5% maščobe), 1 žlička tekočega sladila, 1 ščepec soli, 1 kg jabolk, mleti cimet
Moko s pecilnim praškom presejemo na desko. V sredini naredimo jamico, v katero damo skuto, olje, mleko, sladilo in sol. Vse sestavine na hitro pregnetemo v gladko testo. Jabolka operemo, olupimo, odstranimo peške in jih zrežemo na tanke rezine. Testo porazdelimo po pekaču, ga obložimo z rezinami jabolk in potresemo s cimetom. Pečemo 30 minut pri 170°C.
FILE OSLICA S ŠPINAČO
Sestavine:
2 fileja osliča po 150 g, 2 žlici limoninega soka, 300 g globoko za-nuznjene špinače, 1 majhna čebula, 20 g dietne margarine, 1 dl vode, sol, sveže mleti poper, sveže riban muškat-ni orešček, 100 g paradižnika, 10 g sveže naribanega sira - manj mastnega
Očiščene in oprane fileje pokaplja-mo z limoninim sokom. Špinačo odtalimo. Pol dietne margarine segrejemo v loncu in na njej popražimo sesekljano čebulo. Dodamo špinačo ter vodo in prevremo. Začinimo s soljo, poprom in muškatom. Pečico segrejemo na 200°C. Špinačo damo v posodo za peko, po njej porazdelimo rezine paradižnika ter fileje. Začinimo s soljo. Preostalo dietno margarino porazdelimo v kosmih na ribe. Posodo pokrijemo z aluminijasto folijo, damo v pečico na srednjo višino in pečemo 25 minut. Folijo odstranimo, jed potresemo s sirom in pečemo še 5 minut. **************************
Nekaj nasvetov za diabetike:
h Margarino, olje iz koruznih kalčkov, orehovo olje... zamenjaj-mo z olivnim ali drugim oljem, ki ima znak varovalnega živila.
H Preden začnete z dieto, se nujno posvetujte s svojim zdravnikom.
n Uporabljajte sladila brez kalorij.
n Ob upoštevanju vsebnosti ogljikovih hidratov in kalorij lahko občasno pijete tudi mleko, jogurt, neprimerni pa so s sladkorjem sladkani sadni sokovi, limonade, kokakola, vino, liker, penina, pivo in sladki aperitivi.
H Odpovejte se živilom, ki so konzervirana s soljo.
n Jušni koncentrat za govejo juho je dovoljen. Drugi jušni kopcentrali (kremne juhe) ter industrijsko pripravljene omake v prehrani diabetikov niso priporočljive, ker vsebujejo nekontrolirano količino ogljikovih hidratov in maščob.
n V prehrani naj bo veliko polnovrednih škrobnih živil, zelenjave in sadja, zmerno mesa in mleka ter malo maščob.
a Dnevno naj bo pet obrokov, najmanj pa trije. Količina hrane je sicer odvisna od potreb posameznika in njegovega apetita, vendar si pri odmerjanju količine prizadevamo za to, da so posamezni obroki sestavljeni iz različnih živil in jedi med seboj čim bolj uravnotežene.
NASVETI:
Oktobrska opravila v vrtu:
- Da bo vrt vedno urejen in lep, porežemo odevetela stebla trajnic, sproti odstranjujemo odevetelc enoletnice in nabiramo semena nekaterih, da jih bomo posejali prihodnje leto.
- Plevemo, grabimo listje s trate in ga nasipavamo h grmom ali nalagamo na kompostni kup.
- Izpraznjene grede prerahljamo, oplevemo in pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom.
- Oktobra je pravi čas za sajenje okrasnih rastlin. Pred nakupom dobro razmislimo, kako bi naš vrt z njimi dopolnili in popestrili.
- V zemljo posadimo tudi spomladanske čebulnice
- Konec oktobra poberemo vse korenovke - korenje, rdečo peso, črno red-kev, repo, zeleno, podzemno kolerabo.
- V tem mesecu sadimo zimski česen, sejemo zimsko špinačo in motovileč; po setvi gredo pokrijemo s covertanom.
IZLET NA GROSSGLOCKNER
Ko se ob sestavljanju programa za jesenski izlet dogovarjamo o smeri, nas zadnja leta privlači sosednja Avstrija.
Ob izrednih naravnih lepotah si vedno ogledamo tudi zanimive kmetije, s katerih vedno odnesemo zanimive izkušnje in se o marsičem poučimo.
Tokrat nas je pot vodila na vzhodno Tirolsko, na območje Visokih Tur, katerih najvišja gora jc Grossglockncr. Lepote visokogorja s prečudovitimi razgledi, ki jim je botrovalo prekrasno, jasno vreme, so nas dobesedno osupnile. Potovale smo z nadstropnim avtobusom. Vse tiste, ki smo bile zgoraj, smo bile za malo strahu tudi bogato poplačane s še lepšim razgledom.
Ogledale smo si tudi ledenik Pastirica, visoko nad njim pa 3747 m visoko goro Grossglockncr. Ob poti so se toplim sončnim žarkom predajali zavaljeni svizci, katerih mast je zelo zdravilna in smo si jo tudi kupile.
Ob povratku smo se ustavile na kmetiji, kjer se ukvarjajo z neposredno prodajo na domu.
Prodajalno imajo urejeno v starem konjskem hlevu, ki so ga so opremili s kmečkim orodjem, kakršnega jc imela vsaka kmetija. V velikih separejih gostom postrežejo z domačo salamo, klobasami, namazi, domačim kruhom in obveznim jabolčnim moštom. Ta se nam je zdel še posebej zanimiv, pa ne toliko po okusu, ki jc bil mešanica sladkega in že odkisanega mošta, kot po ceni. "Krugel", ki je držal 2,5 dl, je stal 3,5 evrov.
Krasno vreme, dobra družba in sladkanje z drobnim pecivom Pekarne Grusuplje, vse to je prispevalo k dobremu vzdušju vse do poznega povratka domov.
Kolektivu Pekarne Grosuplje lepa hvala!
za DPŽ Mari Erjavec
Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC
STRAN
19
Novi časi
Dedi, kateri kanal pa lovi tale antena? g
UGANKE
Z O K. E
Prav vse o klobukih 1. Kdo ima vedno dela čez glavo? 2. Katero pokrivalo se začne tako kot klobasa? 3. Koliko lukenj ima star klobuk v ljudski pesmi? 4. Kdo nosi klobuk, pa nima glave? 5. Zakaj imamo uhlje?
ODGOVORI: I. klobučar, 2. klobuk 3. tri, 4. goba, 5. da nam klobuk ne zleze
Obžalovanje
fJJA J - /I J
					■
					
L		—	—-		v
Blagor starim Venetom, ki so brali z desne proti levi.
OBČINSKI RING ARA J A
Kot kažejo podobe, se Kratkočasnikove občine imenitno zabavajo. Kakšna je trenutna situacija?
Grosupeljska čarovnica (2) še vedno lovi ivanaško lepotico (1). Trebanjski kuža za sedaj vse skupaj mirno opazuje (3). O dogajanju lahko oblikujete tudi svojo zgodbo in jo sporočite na Kratkočasnik.
Dve vprašanji:
1. Zakaj čarovnica lovi našo punco?
2. Katera občina se skriva pod silhueto št. 4?
Naloga: Če vam je v veselje, štirico likovno obdelajte po svojem preudarku.
KVIZ
1. Kdo je napisal roman Cvetje v jeseni?
a) Ivan Cankar
b) Ivana Kobilca
c) Ivan Tavčar
2. Kako pravimo najvišjemu vrhu Dolenjske
a) Trdinov vrh
b) Korinjski hrib
c) Rog
3. Od kod pride ime za cestne serpentine?
a) od latinske besede za kače
b) od grške besede za ovinek
c) od kamnine, s katero je posuta cesta
4. Kaj nas v slabo očiščenih straniščih zapeče v nos?
a) ogljikov dioksid
b) dušik
c) amoniak
Kako se imenuje na novo odkrita jama blizu Krke?
7. Katera žival je najhitrejša?
a) gepard
b) leopard
c) ris
b) Bukovka
c) Polterica
č) Kurji parkelj
6. Koliko turističnih društev je v naši občini?
REŠITVE ŠTEVILKE. 5. a, 6. b, 7. a.
IZ PREJŠNJE 1. b, 2. a, 3. c, 4, c,
ULTRA LAHKA KRIŽANKA
(S POPUSTOM ZA UPOKOJENCE IN OSTALE)
Kdor jo bo rešil, bo zvedel, kako nas ogovori ena izmed domačih živali. Rešitev je v navpičnem poudarjenem stolpcu.
	J				
		T			
U					
	o				
				N	
		G		V	
			V		
Vodoravno: 1. kotanja na cesti, 2. slog, 3. izdelek iz kože, 4. hišno obuvalo, 5. gorenjsko mesto, 6. puščavska rastlina, 7. rimski pozdrav.
Rešitve iz prejšnje številke: 1. otok, 2. ptice, 3. kosci, 4. mokarji, 5. padar, 6. Pariz, 7. osir, 8. sekira, 9. kisik. Geslo je bilo "tiskarski (škrat)".
20 STRAN
Le po stezah spomina prihajala k nam boš poslej, vse drugo so le želje in prividi.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama
ANA IŽANC
z Muljave po domače Suhorjeva mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše.
Iskrena hvala g. župniku Petku, g. župniku Humarju in g. župniku Povirku za opravljen obred in molitve ter pevcem za zapete žalostinke. Društvu upokojencev Ivančna Gorica pa se zahvaljujemo za lepe poslovilne besede.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 83. letu starosti je dotrpela naša draga mama, babica in prababica
MARIJA KRAIJ
z Lučarjevega Kala 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Se posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku Kerinu, pevskemu zboru in patronažni službi Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, še najbolj gospe Vidi Kastelic.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi drage babice, sestre in tete
TONČKE PUŠIJAR
Malo Hudo 6
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala Zlatku in ge. Ljubi Štrubelj za poslovilna govora. Hvala tudi g. župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, Domu starejših občanov Grosuplje za nego in vsem, ki so ji zadnja leta kakorkoli pomagali in ji krajšali čas.
Vnuk Boštjan, sestra Marija, nečaka in nečakinje
JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU -HARMONIJA TELESA, UMA IN DUŠE
Človek že od nekdaj poskuša razumeti samega sebe in svet, ki ga obdaja, da bi s pridobljenim znanjem omogočil sebi in soljudem lažje in srečnejše življenje. Pred tisočletji so si to nalogo zadali indijski modreci, ki so v meditaciji preučevali zakonitosti fizičnega in duhovnega sveta ter sile, ki ju povezujejo. Rezultat njihovih dragocenih spoznanj je joga - celostna znanost o človeku. Beseda joga v sanskrtu pomeni "združiti" ali "povezati". Sistematična jogijska vadba razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost telesa, uma, zavesti in duše.
Kaj pridobimo z vadbo Joge v vsakdanjem življenju?
Telesno zdravje:
Telesno zdravje je eden najpomembnejših temeljev našega življenja. "Zdravje ni vse, brez zdravja pa je vse ničvredno." Hrana je vir naše telesne energije in s tem vitalnosti. Poleg pravilne prehrane pa so pomembni še pravilen način gibanja, dihanja in sposobnost sprostitve. Sodobni človek je izpostavljen mnogim obremenitvam, ki načenjajo njegovo zdravje. Negativne učinke stresa, onesnaženja, neprimerne prehrane in pomanjkanja gibanja pa lahko preprečimo in omilimo z vadbo asan ter dihalnih in sprostitvenih tehnik. Asane po sistemu Joga v vsakdanjem življenju imajo naslednje učinke na naše zdravje:
- povečujejo odpornost,
- večajo prožnost in moč mišic ter gibljivost sklepov,
- uravnavajo delovanje notranjih organov in žlez,
- spodbujajo delovanje srca in obtočil,
- izboljšujejo sposobnost koncentracije in
- uravnavajo delovanje živčnega sistema.
Dihalne vaje nam pomagajo dihati globlje in pravilneje, kot smo vajeni, in tako omogočajo boljšo presnovo, hkrati pa nas energetsko in psihično umirjajo in uravnovešajo. Tehnike sproščanja odpravljajo stres in napetosti.
Mentalno zdravje:
Vzporedno s pozitivnim delovanjem na telo vadba joge pozitivno vpliva tudi na našo duševnost. S pomočjo različnih tehnik, kot sta npr. meditacija ali tratak, se postopoma osvobajamo predsodkov, strahov, odvisnosti in negativnega razmišljanja, kar nam pripomore k razvijanju modrosti in doseganju notranjega miru.
Socialno zdravje:
Pomeni, da se znamo sprostiti, da smo sami srečni in da osrečujemo druge. Pomeni tudi, da smo sposobni navezovati stike z drugimi ljudmi, da smo pripravljeni delati za skupnost. Močan element socialnega zdravja je tudi skrb za zaščito narave in okolja ter prizadevanje za mir v svetu.
Duhovno zdravje:
Duhovno zdravje je najvišji cilj človekovega življenja. Dajanje, oproščanje in razumevanje so lastnosti, ki nas naredijo prave ljudi. Glavno načelo duhovnega življenja in hkrati najvišja zapoved človeštvu se glasi: "Ne rani nikogar!" - ne z mislimi, ne z besedami ne z dejanji.
Vadba .loge v vsakdanjem življenju:
Vadbo vodijo usposobljeni inštruktorji joge, ki imajo poleg usposabljanja pri avtorju sistema opravljen tudi izpit za inštruktorje na Fakulteti za Šport Univerze v Ljubljani. Vadba Joge v vsakdanjem življenju je razdeljena na osem stopenj, ki obsegajo:
- telesne vaje ali asane,
- dihalne tehnike; ali pranajamc,
- tehnike sproščanja,
- tehnike meditacije,
- tehnike čiščenja telesa ali hatha joga krije.
Zahtevnost vaj se sistematično stopnjuje od zelo preprostih asan "sarav hita", ki jih lahko izvajajo tudi bolniki in starejši, do zahtevnejših položajev in tehnik. Vaje celovito učinkujejo na človeka ter omogočajo, da si izboljšamo in ohranimo zdravje na popolnoma naraven način.
Vadba Joge v vsakdanjem življenju poteka vsako sredo ob 18. uri v Srednji šoli Josipa Jurčiča, vodi pa jo Ana Godec, prof.
mag. Dani Kosi, prof. mag. Vesna Paradižnik, dr. vet. med.
Tako kot narava leže zvečer k počitku, tako je legel k počitku Miha. Toda v novo jutro, ko se vse prebudi on tega ni storil. Proti jutru je zaspal v večnost. Zakaj, zakaj se sprašujemo. Zdrav, poln energije, načrtov, kijih je imel, le teh ne bo mogel uresničiti. Zakaj? Zakaj si nas zapustil. Verjetno si v knjigi življenja imel napisanih samo 64 let. Le nekaj dni pa bi jih zapolnil 65. Nisi jih. Knjiga se je zate zaprla. Za vedno!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, brata in dedka
Miha Smolič iz Krške vasi 27, KRKA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, zanj darovali za svete maše in dober namen ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja gospodu župniku Tonetu Humar, kakor tudi župniku Ivanu Trnovcc in župniku iz Rakovnika gospodu Milanu Kavčnik za somaševanje ob lepo opravljenem cerkvenem obredu, cerkvenim pevcem za lepo zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu Perpar.
Zahvaljujemo se prostovoljnim gasilskim društvom iz Korinja, Ambrusa, Zagradca in Muljave. Posebna zahvala domačemu prostovoljnemu gasilskemu društvu
Krka in njegovemu predsedniku Miroslavu Svetin za ganljive poslovilne besede.
Zahvala tudi krajevni skupnosti Krka in Društvu upokojencev Ivančna gorica ter njunima govornikoma gospodu Jožetu Brcgar in g. Cirilu Jurčič. Hvala tudi trobentaču Roku Godec za zaigrano Tišino.
Ob polaganju krste v grob je tudi narava neutolažljivo jokala, kol bi hotela pokazati, da je tudi njej tako hudo kot nam. Neizmerno je ljubil to našo slovensko zemljo. Zdaj gaje sprejela vase. Mnogo, mnogo prezgodaj.
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu!
ŽALUJOČI DOMAČI
Uradne ure uredništva časopisa Klasje:
ponedeljek:      8" -11" sreda: 13" - 16"
petek: 8"-11"
tel.: 01/786 94 00 fax: 01/786 94 01 e-mail:
klasje.casopis@sioI.net
naslov:
Časopis Klasje
Cesta II. grupe odredov 17
1295 Ivančna Gorica
CENIK OGLASOV
v občinskem glasilu KLASJE
Naklada 4.800 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške.
KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630
Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %.
ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT.
Cene veljajo do konca leta 2003. V cene ni vračunano oblikovanje in 20% DDV.
P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo.
STRAN
21
m	]3«f'	JSC ]isjsf* jS«fJ jr»2«f" jS«-"	"^^»^""SE^mj^^^^                  jS«r" >I€"       >Isf~       -sj«-"       jS«f*             j3*r* -sK*	•0>
>:<	, fi.nii,,,	> t u a	£V t 1? IT	:«<
	5»JefJ      j^j" j^f* jSsf*	jS«fl 5»I«f*      jS«f*      jS«f* 5*2^*	~^V^T"                     JaK* 5»X«f* *r»Js-i jSJef" jS«f*       ;■£<■•*       jS«f* jS«fJ       j^S* ]•■*&■*	
£/m^ z začetka pretečega stotetja
--------------------[1900-1920]---------------------- X
\0
0\
JANEZ PRIJATELJ IZ STIČNE
Pravijo, da jc dobro imeti prijatelja. Jaz sem ondan našel enega. Uradno je Janez Prijatelj, vendar ga mnogi bolj poznajo pod imenom Stoparjev Ivan. Domuje v tistem delu Stične, ki sega najdlje proti jugu, do Malega Hudega. Tistemu predelu domačini pravijo Rupc. Tam naokoli je namreč več izvirov in požiralnikov, ki ob povodnji prinesejo in odtočijo veliko vode.
Ivan jc že dolgo na tem svetu. Lani na božični večer je namreč zaokrožil devetdesetico. Letos obsorej bo potemtakem štel že celih enaindevetdeset let. S pomočjo koledarja in s preprostim računom lahko doženemo, da se je Ivan rodil 24. decembra 1912. leta. Pozoren bralec bo opazil, da jc pri njem vse na dvanajst. Dvanajsto je leto, dvanajsti mesec, pa tudi rojstni dan je dvakratnik tega števila. Očitno mora biti njegov številski fond dobrodejen, da je dočakal tako lepa leta in pri tem ostal poln vedrine in življenjskega optimizma. Vsi njegovi bratje in sestre, bilo jih je sedem vseh skupaj, so namreč že dolgo v večnosti.
Ivanu se jc življenje začelo v "daljni Žalni". Oče
Anton in mati Neža sta imela tam srednje velik grun-tec, ki jc premogel do osem glav živine. Ta jc bila večinoma v otroškem skrbstvu. Tudi Ivanu so že v zgodnjih otroških letih potisnili pastirsko šibo v roke in mu prepustili živino v vardevanjc. Ob tem jc hodil tudi v šolo. Zmazal jc štiri razrede žalenske šole. Pa se tam ni kaj prida naučil. Tiste presnete črke in številke so mu kar zaplesale pred očmi, kadar jih jc prišlo nekaj več skupaj. Še danes, na stara leta, ko bi bilo več časa za te stvari, ne bere kaj dosti. Še najrajši hodi na krajše sprehode in pri tem opazuje naravo. Tu in tam ga obišče župnik Janez iz bližnjega samostana in mu prinese nekaj svežega krščanstva. Takrat je naš Ivan vedno v zadregi, ko se ne more spomniti nobenega omembe vrednega greha.
V Rupe, k Stoparjevim, se je prizetil pred dobrimi petdesetimi leti. Tedaj se je tudi zaposlil v grosupeljski "Štrikfabriki" in ji ostal zvest vse do upokojitve. Petindvajset delovnih let je naklepal, več pa ni šlo. Je težko dihal zaradi dolgoletnega vdihavanja prahu na delovnem mestu. Po nekaj letih počitka v domačih Rupah se mu je stanje počasi izboljšalo.
Z ženo Marijo sta imela tri otroke: sina in dve hčeri, ki so vsi zdoma. Pred sedmimi leti je za zmeraj odšla tudi Marija. Od tedaj živi sam v hiši. Otroci pridejo na obisk, potem pa gredo za svojim življenjem. Največkrat ga obišče mlajša hči Anica.
Janezu sta v vsakodnevno oporo in pomoč bližnja soseda Angela Grčman in njen sin Lojze. Slednji meje tudi seznanil z našim današnjim slavljencem in pri tem pomagal pregnati začetno nezaupljivost. Saj veste, kako je, ko pride človek prvič v hišo.
Po "uradnem" delu sva z Ivanom posedela na klopci pred hišo in jih še nekaj razdrla na vesel način. Najprej so bili na vrsti Ivanovi gospodarski načrti. Če bo v prihodnje šlo kmetijstvu na bolje, namerava gojiti koze s pomočjo električnega pastirja, da mu ne bo dolgčas. Tudi o ženskah sva se pogovarjala in menila, da bi bilo težko brez njih. Zato jc prav, da so, sva strokovnjaško ugotovila soglasno.
Na svidenje, ata Ivan. Se bova že še videla, če bo šlo vse po načrtih in željah.
Klasjev Polde
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d o.o
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
- izdelavo "urbanističnega dela"
posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na
Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
e s n i c e
V šoli so imeli poklicno usmerjanje, pa je socialna delavka vprašala učenca Načeta, za kaj se bo odločil. "Sanjarim o poklicu, v katerem bi imel vsaj pol milijona plače, tako kot moj oče." "Kaj, tvoj oče ima pol milijona plače?" "Ne, tudi on o tem samo sanjari."
Na psihiatrični oddelek bolnišnice je prišel nov zdravnik. V ordinacijo je poklical prvega pacienta in ga nagovoril: "Jaz o vas ne vem skoraj nič, zato bova začela čisto od začetka."
"Prav," je dejal pacient, "najprej sem ustvaril nebo in zemljo ..."
MALI OGLAS
V vasi Gabrovka pri Zagradcu (dober kilometer stran od reke Krke) prodam parcelo za vikend. Več informacij dobite na mobilnem telefonu: 041 810 660.
Kje so tiste vodice, Ki so včasih bile
METNAJSKI IZVIR
Tam, kjer na sliki stoji gostoljubna Marija Adamlje, je bil nekoč metnaj-ski izvir. Videli bi ga lahko, če bi privzdignili litoželezni pokrov na cesti.
Že pred leti sem slišal, da so imeli Metnajci svoj izvir za vaške potrebe. Po tistem sem ob vsakem obisku vasi malo pogledal za sledovi tega studenca, a brez uspeha. Letošnje poletje, ko nas je vse pestila huda suša, sem se nalašč odpravil tja gori, da bi skrivnostni vodi prišel do dna.
Imel sem srečo. Sredi vasi sem naletel na zakonca Marijo in Jožeta Adamljetova, po domače Hribarjeva, ki sta dosti vedela o nekdanji metnajski vodi. Od njiju sem zvedel, da nekdanji izvir prekriva asfaltirana cesta, ki mimo cerkve vodi v zgornji del vasi. Pri tem so vaščani ravnali kar modro, saj studenca niso zasuli, kar so drugod
marsikje storili, temveč samo prekrili in speljali cesto čezenj.
Domačini so izviru rekli "štirna", ker je bilo treba vodo zajemati nekoliko globlje s pomočjo vedra in vzvodne kobilice. Ob "štirni" je stalo korito, ki so ga napajalci živine sproti polnili z vodo. Več kot petdeset glav živine se je še pred nekaj desetletij odžejalo ondi. V sušnih časih so vodo v sodih vozili iz Dcvnice, kjer teče potok Bukovica.
Ob pomanjkanju vode je bilo treba ob metnajskem studencu tudi čakati, da se je je nateklo za poln škaf. Vrstni red so določali s škafi, ki so jih gospodinje postavljale v vrsto pri koritu. Seveda je bila to imenitna prilika za pomenck med gospodinjami.
L S
Dokaz, da je izvir še vedno živ, je starejša vodovodna napeljava pri Hribarjevem hlevu. Vodo iz studenca uporabljajo za gospodarske potrebe. Nekdaj pa so jo uživali tudi ljudje.
IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV
Doslej se je v našem kotičku zvrstilo več kot šestdeset predmetov, ki smo jih starejši v mladih letih še uporabljali. Lepo število pa jih je tudi iz starejše dobe. O teh delovnih pripomočkih ste pridno pisali in v pismih sporočali njihova imena in uporabnost. Zame je bila najpomembnejša ugotovitev, da so v različnih krajih enakemu predmetu dali različna imena, kar je zelo zanimivo za jezikoslovce, iščoče izvor posameznih besed in besednih družin. Šolani jezikoslovci tej znanstveni panogi rečejo etimologija, po naše pa ji pravimo besedoslovjc. Kaj več bomo o tej zanimivi vedi lahko prebrali ob kaki drugi priložnosti.
Danes je pred nami nova etnološka uganka. Menim, da ni pretežka, zato pričakujem obilo pestrih odgovorov. Lep pozdrav vsem prizadevnim sodelavcem.
L S
22
STRAN
N
H-lčhll pć zemlji
"SEVERNA" lf%\
l   I    /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
sem nase ...
STRAN
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
N
# 2A DOZKO VOUO *
KAKO )£ VRAG FROMGLV HLAČE ZAŽGAL
Stankel, Frongel in Antonzel so bili jako pogumni fantje iz vasi. Vse so si upali v svoji fantovski prešer-nosti. Bilo jih je tolikanj v hlačah, da so se namenili celo v jamo Kozlovko, za katero se je govorilo, da sam zlodej prebiva v njej. Seveda so se o tem glasno bahali po vasi.
Nekega nedeljskega popoldneva so se kmalu po južini odpravili v Kozlovo dolino in v položno jamo: Stankel naprej s prižgano baklo, Frongel in Antonzel pa za njim.
Po tridesetih metrih, ko je že povsem pošla dnevna svetloba, v temi  pred  seboj   zaslišijo glas,
M
podoben mešanici kozlovskega meketanja in oslovskega riganja. Ustavijo se in strahotna prisluhnejo. Spet se zasliši turobni "mekekeiaia", tokrat za spoznanje bliže in razločneje. "Sem gre," pritajeno dahne Stankel in vsi trije junaki se kot na povelje obrnejo proti izhodu.
Stankel, zadnji med bežečimi, je hudo pritiskal za Fronglom, ki se je bil na ozkem ovinku nekoliko zagozdil med skalovjem. Pri tem mu je po nerodnosti potisnil gorečo baklo med noge. "Av, av, hudič me žge," je vpil Frongel ter se s podvo-
jeno močjo zbasal iz jame in bežal, da se je dobesedno kadilo za njim. Zunaj, v varni razdalji, je tako naglo počepnil v vodni tolmunček, da je kar zacvrčalo. Po tistem je Frongel nekaj časa bolj na široko hodil. Domačim pa je zaupal: "S tem hudičem se ni za hecat!" V temine podzemlja se bahavi junaki niso nikoli več podali.
Vrag je bil starejši fant Bukovški Jožel. Že pred njimi se je bil skril v jamo in prestrašil bahave peteline.
L S
PRAZGODOVINSKA ŠPANOVI NA V ŠKOCJANU PRI TURJAKU
V zadnjem nadaljevanju smo s pomočjo sheme lahko spoznali sestavine stiske (virske) prazgodovinske španovine. Sledovi žitja in bitja naših prednamcev postanejo še bolj razumljivi
in prepričljivi, če jih primerjamo s sledovi podobnih "državniških" formacij v soseščini. Za primerjavo bomo vzeli skupnost, ki se je nemara sočasno oblikovala na območju kasne-
KCEttvO
VRETEKiosn
LIOPOLP SEVER
SESTAVINE   ŠKOCJANSKE    PRAZGODOVINSKE ZUPAJEVINE
XAI?V"|V«X
XA|<V1V<JX
HMVAiKI CUOOOt(.H» VODA 5TuDENC£K.
2
\UL3
Ti č n i c a
ČAŠČENJE ZARTICE
9 X		
		
GROBOVI
SAJNATI KOCJAN
Skocjcm,
PRAZUPNIJA
PRIMERNI    POCOJI ZA POLJEDELSTVO  IN ŽIVINOREJO. DOBRI  POGOJI  ZA LOV IN ŽELEZARSTVO.
LX.
REKORD
orjaška sončnica
France Kosten, imenovan tudi Frenk iz Metnaja, si je na nekdanjem gnojišču poleg hleva uredil odlagališče organskih odpadkov, nekakšno kom-postnico. Tja je letošnjo pomlad po naključju zašlo tudi sončnično seme, tam skalilo in dalo nenavadno veliko rastlino. Na njej smo sredi avgusta našteli 65 cvetov, najmanj toliko pa je bilo še zastavljenih cvetnih popkov. Tako je bilo na vsej rastlini zasnovanih več kot sto cvetov. To cvetno bogastvo je nosilo steblo, ki je v višino merilo okoli štiri metre in pol in imelo v spodnjem obsegu sedemnajst centimetrov. Lastnik Frenk je po očetovsko skrbel za rastlino, da je ni pestila suša in drugo pomanjkanje v letošnjem poletju, ona pa mu je skrb poplačala z orjaško rastjo in cvetno lepoto. Lepotico so hodili občudovat tudi sosedje in drugi iz okolice. Z obilnim pelodom in nektarjem je dajala dosti prigrizka in obliz-ka tudi čebelam in drugim cve-toljubnim žuželkam. Pa recite, če to ni rekord. Je. V lasti ga ima Frenk Kosten iz Metnaja. Čestitamo.
L. Sever
Frenk Kosten s svojo postavno lepotico. Velikanko je dan pred fotografiranjem prelomil veter, zato smo jo morali podpreti z lestvijo. Rekorderke danes kajpak ni več. Kaj hočemo: vse lepo hitro mine, drugo pa ostane.
Svečanost v Gorenji vasi
Pred Skrunovo hišo v Gorenji vasi, kjer je vzidana spominska plošča slovenskemu pesniku in kulturnemu preroditelju Mihu Kastelicu, je bila letos 1. septembra krajša svečanost. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Ivančna Gorica ob pomoči vaščanov iz pesnikove rojstne vasi. Na prireditvi je poleg mladih glasbenikov in recitatorjev sodeloval tudi moški pevski zbor Zagriški fantje iz Šentlovrenca.
Miha Kastelic je spadal v krog ožjih Prešernovih sodelavcev. Njegova največja zasluga je bila urejevanje in izdajanje literarnega glasila Kranjska čbelica. V njem je izšlo več sto pesmi različnih avtorjev. Med njim so bile tudi Prešernove umetnine.
L S
jše pražupnije Škocjan. To je škocjanska (slokagorska) španovina.
Že površno primerjanje pokaže presenetljivo podobnost v več kot petnajstih sestavinah, kar ne more biti golo naključje. Omenil sem že, da je bilo na nekdanjem Lobjanskem (današnja zahodna Dolenjska) kakih deset španovinskih tvorb. Preučevanje lobjanskih španovin (obstaja več različic tega imena) razločno kaže na nepretrgano (kontinuirano) poselitev teh predelov že od predrimske dobe pa vse do današnjih dni. Da bi bila primerjava bolj prepričljiva, svetujem, da si še enkrat ogledate shemo stiškega "polisa" v prejšnji številki. Obe opisani skupnosti naših prednikov se lepo ujemata v obrambnih, gospodarskih in duhovnih (verskih) prvinah.