FRAN BRKIN: uruzua sy. Ciriia in Metoda. v ueueijo se sestatie po dolgih, ki vaviii leun pivic zopei k iuuaeaiu zuorovuiiju jjruzua sv. L-nua ui ivieioua. vec kot Ufc.euetja je izvaisevaia u uiuzba eao aajvecjni Kununiia m aaiouaui uei in rc_čvma našo aeco uivjega avstnjs_ega pcnemeevanja. uaaes je Avstrije konec in na naši sevcrai iiieji Domo v boUoce saaa svuji iiusi.'0-aiji. ooia aa nasi zemlji v oouoce ae uo siaia vec v siuzui avsuijske aeaiitve onoKiacije, atapak v Siuzm aaioaa. i\ic vec se airaamo _aii poiujcevaaja aa iasua zeaaji, v iastiii ui_avi, zato je tuUi »uruzDa sv. Uirnu in Meioua«, za ivateio so aarod in posaiuezm veaki rouoljuui žrtvovaa iepo premozeaje, v svoji uaaašnji oijjiKi Drezpreamcuia ia nuna vec aooene cK.istencne upravičenosti. iNaš aaroo pa se iu osvobojtiii. Tretjiaa sloveaskega ljuustva uo zaitiovala pou itaiijaasKim jarmuia. _>an za uaem belemu po naših iisiiii, KaKO davijo danes v aasem okupiraatai oztniiju naso k.uuuro m aaše gospociarstvo, kako zapnajo ai piegaajajo uašo mieiigviieo, ziasii pa ie ueiteijstvo ia uuhevšeaio. v cehii tiopaii zapusča daaes zlasti uciteijstvo, pregaajano ocl Ualijanov m pozaJjijeao od osvobojeae_a ueia naroda svojo grudo in se izseljuje, prepuščujoč lamkajšiiji aaiod svuji usodi. Uotovo, da bo s sklepom aiiiu in z ureditvijo sedaajiii abnonnalniii raznicr uiocno popustil sedaaji oarbarski teror, a vreč kot jasno je, da bo aupcUt oiicieiu_ iu aeoiicieina Italija vse svoje aioči, Ua čim preje poitalijanCi aaše pnmorsKo ljuu_lvo. Kdor ppzna našega istnjaiia, Kraševca ali Goričana, ta ve, da italijani j c bodo imeli prelahkega deia. A kdo uc ukloni glave, če je prepuščea v dacvih ncsreče brez vsake inoralne in aiaterijelae pornoči edinole sam sebi. Naša aajsvetejša dolžnost je tedaj, da ne pozabimo na ta najboljši in žal še ae osvobojen dei našcga pleaieaa ter združimo vse rnoči, da boaio iuuko ponudili našim Priiaorcem v njihovem bodočem nacionalneai in gospodarskem boju čini iiaiizdatnejšo pomoč. Naša doiznost je, da že danes nasiimo, kako boaio organizirali in podprii iz osvobojene domovine ven taia čiia najobsežnejšo irridento. Predvscm je treba. da je tatnkajšnji gospodarski in kulturni delavec brez vsakih skrbi za svojo materijelao eksistenco, ker le tedaj bo mogel vse svoje raoči posvetiti delu med narodom. Orgaaizacija, ki bo vodila ia organizirala vse sisteniatčno irredentistično delo v našem neosvobojenem ozemlju, bo morala tedaj razpolagati y prvi vrsti z močnimi denarnimi sredstvi in viri; sicer ;e vse delo zgrajeno na pesek. Kaj je tedaj naravneje, če predlagamo, da se sedanja C. in M. družba, v svoji današnji obliki in s svojimi dosedanjimi cilji brez predmetna, preosnuje v tako irredentistično oiKanizacijo, koje namen bo takoj vzeti v roke in sistematično podpirati narodno, kulturno in •.•.¦• p,.;i;i.!sko deln v naših Se ne osvobojenih pokrajinah. Že danes iv:i!:ii.ia.io dan za dnem v Ljiibljano učitelji, duhovniki in drugi naši naiodni delavci ¦.¦ iskat navodil«. Tu romajo od pisarne do pisanie, od posarneznika do posameznika, dokler se končno ne naveličajo tega brezplodega »iskanja navodil« ter se razočarani ne vrnejo doinov. Urnevno je, da povedo svojcem, kako se iirn je godilo v Ljubljani in uspeh si lahko vsak sam predstavlja... Tega aiora biti konec. Mi rabimo, krvavo, neobhodno in nujno rabimo organizacije, ki bo upravičena dajati ae sanio »aavodUa«, aaipak v stanu dajati tudi poaioč. ivii rabimo koacentiirane irredetisticne oiganizacije, ki bo vodila in podpirala vse delo v našeni okupiranem ozemlju in to je v stanu le reorganiziraaa »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki naj nenadoma začae izvrševati svoje nove funkcije. Ze danes vidimo, da za družbo iu prav aobenega zanimania več, ker narud pač sam čuti, da v današnji obliki ni vcč potiebna. Piepričani smo pa, da bo s svojiin noviia tiljeia čtsz aoč zbrala v svojiti podružnicah zopet ves narod. To naj vzaine skupščina v aedeljo v pretres. _ mevno je pa, da bo z ozirom na svoj nov delokiog treba tudi inarsikakih lzprememb v odboru.