Sploine vesti. K IZPREMEMBI V MINISTRSTVU PROSVETE. Odkrito rečeno, pričakovali smo toliko iztreznenja od političnih strank, da bodo prejenjale z izpremembami, kd imajo značaj politično strankarskih izprememb in perse* kucij, a varali smo se za enkrat še in treba bo še dela, preden bo ustvarjen položaj, ki bo dztrebil kvarni izrodek partizanstva tudi v javnem življenju izven našega stanu. Težka je preizkušnja, ki jo preživljas mo, to priznamo, a ni brezupna za zmago poštene stvari in poštenega stališča. Poverjeništvo si je mnogo prizadevalo, da ohrand osnovnošoJskemu učiteljstvu re= ferenta v ministrstvu, mnogo si je prizade= valo, da ohrani sposobnega moža na svo jem mestu, ki je mnogo dobrega storil za slovensko šolo in slovensko učiteljstvo, zato vodstvo organizacije odklanja odgovornost tudi za sedanjo izpremembo, kar povemo javno dn jasno vsem, ;ki so interesirani na tem. Dovolj dolgo smo zadrževali partizan« ski val neprijateljev našega pokreta, vseh onih, ki nam ga zavidajo iz partizanskih ekstremov. Odbili in preprečild smo tako izmenja« vo referenta že v času Radičevega režima, preprečili smo tedaj izmenjavo nadzorni* kov, preprečili smo premeščanje učiteljstva in kdor nd slep in zloben, mora priznati, da so se razmere do zadnjega dogodka umirile in dosegli smo vsaj pribldžno pravično po= stopanje. Vsi mogoči elementi so bili na delu, da nam rušijo našo borbo, največ takih, ki ne pripadajo vrstam osnovnošolskega učitelj^ stva. Naš referent jc žrtev intrig izven vrst našega osno>vnošolskega kroga. Vsak javni delavec, na vsakem odgovors nem mestu si nakoplje poleg prijateljev tudi nasprotnikov, ki rujcjo upravičeno ali ne« upravičeno proti njemu. Značilno je, da stvarnih razlogov ne navaja nihče, kii je odgovoren tudi za to iz» premembo, temveč sc sklicuje na sto in sto malih slučajev, ki so še nepojasnjeni, ne« preiskani in nedokazam kot upravičeni za kak dalekosežnejši korak. Javna morala še ni napredovala toMko, da bi tudi uradniku dokazala najprej krivdo, potem šele bi iz» vajala konsekvence. Za slovensko učiteljstvo je izmenjava referenta nov veldk preizkusni kamen, ker je s tem poteptana želja organiziranega uči« teljstva, kar isto ne 'bo tako lahko pozabilo, je pa referent tudi zastopnik slovenskega učiteljstva v Izvršnem odboiru UJU. on tvori vez med Beogradom in poy, UJU Ljubljana, ter je, kot dober poznavalec na= ših in tamošnjih razmer ter vseobčih pro? svetnih razmer v državi, važen tudi glede kulturne vezi med slovenskim in ostalim učiteljstvom. Mnogo krivde nosdjo tudi naši desi= denti, ki izven organizacije slabe moč skup« ne organdzacije. Oni se niso zavedali veli« kega momenta, da smo le združeni vsi moč* ni ter bi se dosedaj združeni že toliko lahko utrdili, da bi bili nemogoci taki pretresljaji — na njih račun gre mnogo, mnogo odgos vornosti. Oni še danes dajejo potuho ekstremom ob vladajoči stranki, tudi izven vrst osnov* nošolskega učiteljstva, ter utrjujejo in pod* pirajo njih partizanske ambicije. Če bi bild solidarni v stanovskem po= kretu in bi sami ne gojdli partizanske baze na škodo učiteljstvu :in šoli, bi vsega tega ne bilo — ubild bi se ob popolni stanovski so« lidarnosti že danes tudi stanovski in izven« stanovski ekstremi vladajočih strank. Ako bodo uganjali še neumnosti in bodo izzi* vali, bo še dolgo švigal politični bič nad učiteljstvom, zdaj od ene, potem od drugo strani. Ekstremi nikdar ne pomislijo, da kar danes krivično dosežejo, jim jutri podere lahko izprememba režima, medtem ko so= lidnega dela ne bi mogel podreti nihče. Pre= misliti moramo, koliko gorja bi se 'bilo zgo= dilo že med tem, če bi bila organizacija še na prejšnji, strankarski osnovi. In vse to je prihranila organdzacija učiteljstvu. Naša teza stoji torej trdno in pravilna baza naše organizacije tudi s tem težkim slučajem preizkušnje ni izgubdla na veljavi. Nasprotno, to jo ravno utrjuje in mora dvi= gniti vse slovensko učiteljstvo, da se še tesneje oklene skupne organizacije ter jo s strnjenjem vsega stanu utrdi tako, da bodo tudi taki slučaji nemogoči. Komur dosedaj ni odprlo oči — mu mora ta slučaj! Združeni in stanovsko so= lidarni bomo premagali dn popravili tudi ta udarec, ki je bil zadan celotnemu našemu stanu! — Cenjenemu učiteljstvu! Podpisani naznanjam, da v ministrstvu prosvete ne delam več v Odseku za Slovenijo in niimam z njim nobenih zvez. — Pavle Flere, refes rent ministrstva prosvete. — Zopet nova disciplinarna uredba za uciteljstvo. »Službene Novine« prinašajo novo uredbo o disciplinskih sodiščih. Ka= kor čujemo, je stara dzpremenjena radi upravičenih protestov učiteljstva in ker je Prosvetni svet uvidel, da je prvotna uredba potrebna izprememb. — Zopet nova urcd= ba, izdelana na »brzo roko«! Kar smo upra* vičeno kritikovali na zadnji seji širjega so« sveta v Ljubljani dne 2. t. m., da se uredbe in naredbe izdelujejo in izdajajo 'brez pre= udarka in upoštevanja nasvetov izkušenih strokovnjakov dn učiteljstva, to se je zopet ponovilo. Prepričani smo, da bo učiteljstvo s to novo odredbo prav tako nezadovoljno, kakor je bilo s prvotno, ker ne uvidi po^ trebe, delati pri učiteljstvu izjem, ker imas mo jasne določbe in postopek disoiplinske= ga postopanja v uradniškem zakonu. — Edina izprememba nove uredbe o disciplin^ skih sodiščih, ki bi bila vredna upošteva« nja je ta, da predseduje ddsciplinskemu sos dišču s o d n i k. Istotako je s o d n i k nje« gov namestnik. V ostalem ostane se« stava senata in postopanje neizpremenjeno, kakor je bilo v prvi uredbi. Kar je bilo v prvotni uredbi za pravnike sporno; ali dmajo tovarišicc pasivno volilno pravico, je sedaj jasno, v škodo učiteljic, ker jim je ta z novo uredbo definitivno odvzeta. Kako se to sklada z motivacijo potrebe izpremembe pirvotne uredbe v prid učiteljstva, ne raz* umemo, ko smo vendar jasno in nedvo^ umno zahtevali popolno enakopravnost žen^ skih in moških učnih oscb. Tako je ostalo pri starem tudi glede izbora kandidatov, ki morajo biti vzeti iz vrst onega učiteljstva, ki službuje na sedežu oblasti. — Sedaj pa pride na vrsto stara naglica. Uredba stopi v veljavo 25. oktobra 1927, volitve morajo biti izvršcne do 15. novembra t. 1. — Vo ldtve se bodo vršile na isti način kakor pri prejšnji uredbi, le da volijo meščansko= šolski učitelji svoje stanovske tovariše v komisijo. — Nova uredba, ki smo jo pre= jeli o'b zaključku lisra, kolikor je razvideti iz poivršnega pregleda ni prinesla torej ni* čcsar boljšega, izvzemši, da piredseduje ko= misiji s o d n i k , kd naj bi bil porok za postopek brez vsakega partijskega vpliva* nja s strani režima. Pridobili so z njo me* ščanskošolski učitelji, kd volijo posebej, niso pa upoštevani veroučitelji, ki volijo skupaj z osnovnošolskim in jih bo moralo upoštevati isto, če hočejo prdti do svojega zastapstva. Je pa tudi to iluzorno, ker do^ loča prisednike — žreb. Izgubile so pa z novo uredbo tovarišice pasivno volilno pra* vico, proti čemur moramo dvigndti glasen protest. — Tečaj o delovni šoli v Mariboru je • zpadel prav dobro in v zadovoljstvo udes ležencev. Poročilo sledi. — O novih učnih načrfji smo že citali Bog zna kolikokrat v pollfičnih časopi* sih tekom zadnjih treh mesecev. Zadnje ve* sti pravijo, da jih je prosvetni minister že podpisal in so veljavni za vse šole že o d 1. septembra. Do danes pa ne vedo naše šole še načesar o nj'ih. Pravijo, da so prikro« jcni zopet za štiriletno šolsko dobo in imajo ročna dela kot predmet. Upeljati se bodo morali najbrže res zopet kar čez noč sredi že započetega in uspešno se razvijajočega šolskega deia, ker sicer bi ostalo to šolsko leto vsaj brez teh zmešnjav in ovir. Naša prosvetna uprava bi pa res lahko že uvddela, da šola ni gostilna, kjer se lahko menjava jed in pijača,_kolikorkrat se komu poljubi. — Krajevni šolski odbort, ki so se ro dili tudi tako nepričakovano in s tako naglico kakor rajnka disciplinska uredba, z\-. votarijo sicer še, a so v tej obliki tudi že za* pisani smrti. Kaj bodo počeli po novih ob« činskih volitvah, ki se dzvedejo že v krat= kem? Dobili bomo nove župane, nove ©d* bornike. Bodo li ti prevzeli posle krajnih šolskih odborov? Komu je v prid tako po* gosto menjavanje? Ali ne vedo v Beogradu, da šola zamore delovati in se razvijati le v miru? — Kaj je s šolskimi zamudami in kazs nimi? Tako se dancs povprašuje učiteljstvo, zlasti pa upravitelji in nikdo ne ve dati za* dovoljivega odgovora. Po nekod obravna« vajo še vse po starem, večina se pa sklicuje na naredbo o krajnih šolskih odbonih in za* mude vrača. Kaj delajo naši oblastni šolskd odbori? Kje je pravilnik o šolskih za* mudah in globah, © katerem se je nekoč go= vorilo? Vemo, da ni lahko se orientirati v labirintu naših naredb, a nekaj je pa le treba storiti, da pridemo vsaj v doglednem času iz sedanjega kvarnega kaosa. — Razpisi učiteljskih služb. V jeseni bo v ljubljanski oblasti razpisano večje število učiteljskih in upiraviiteljskih mest v stalno namestitev. — Lep napredek »Zvančka«. Lansko leto je pokazal »Zvonček« razveseljivo dej« stvo — da je aktiven. Medtem ko je bil prejšnja leta pasiven fin krit le z visokimi •odpisi, n. pr. leta 1920. za 68.000 kron. leta 1922. za 70.000 Din, leta 1923. za 60.000 Din in je ostalo od leta 1924. lin 1925. za 194.000 Din dolga, je postal »Zvonček« lansko leto, pod novo upravo. aktiven za 9590-67 Din.  To je velik in zelo lep napredek za našo organizacijo, katere last je »Zvonček«. Zato pozdvamo vse tovarišice in tovariše, naj prido'be »Zvončku« še noiviih naročnikov, da se bo list še bolj povzpel in mu bo mogoče znižati ceno, če naraste število naročnikov na primerno višino. Tudi naši tovariši — mladinskj pisatelji, ki sedaj trosijo svoje sile drugje, naj stopijo v krog »Zvončko* ¦vih« sodelavcev ter s tem donesejo svoj tri* but za list. Vsi na delo za naš »Zvonček«! — Protestne brzojavke, da se ne ukine pravica napredovanja v I. grupo in da se štejejo tudi službena leta pred dovršenim 21. letom, so poslala na ministrstvo pro* svete in Izvršni odbor v Beogradu tudi lo« gaško. radovljiško svetolenartsko in slove« njebistriško okrajno učiteljsko društvo. — Škodljivec lastnega stanu je, kdor stoji danes še izven vrst skupne stanovske organizacdje. Stanovska •dolžnost, Hastna korist in ponos vsakogar moTa biti, da je član skupne, močne in edinstvene stanov* ske organizacdje vsega učiteljstva v državi. Kdor se tega ne zaveda, ta nima prave sta= novske zavesti. Ponosni so lahko danes vsi člani UJU, da so včlanjeni pri organizaciji, ki je danes — lahko rečemo brez samo; hvale — med najboljšimi stanovskdmi orga« nizadjami v državi, in ki bo z utrddtvijo in popolno izgraditvijo lahko vodilna sila na» šega javnega življenja; ponosni pa so lahko tudi, da so člani stanovske zajednice, ki združuje vse učiteljstvo v državi pod eniim okriljem in služd ideji edino prave edin; stvene stanovske zavesti vsega jugosloven= skega učiteljstva, brez ozira na izvensta* novsko opredelitev. V svojiih sotovariših in sočlanih presoja zaveden tovariš le dobrega in na zdravdh nazorih stoječega človeka ter zavednega stanovskega tovariša in učitelja. Vse one, iki so še izven vrst skupne stanovs ske organizacije in so teh nazorov, naj po= vabijo predsedniki v svoja društva! — t Jakob Vrečko, nadučitelj v po^ koju je umrl v Šoštanju dne 12. t. m. Po* greb pokojnika se je vršil ob veliki ude* ležbi znancev in prijateljev v petek 14. oktobra. — Bodi mu zemljica lahka! Pre* ostalim naše sožalje! — t Ivan Franke, slikar, profesor v po* koju, oče naših tovarišic Helene in Darins ke Franke jc umrl v Ljubljani dne 15. okto* bra. Bil je znan slikar iin tudi prijatelj iri= barstva, o katercm je tudi veliko pisal. — Prizadeti družini našc iskreno sožalje! — Kako se rešuje prekmursko šolstvo. Kakor smo izvedeli sc je dovolila evangeli» čanom v Murski Soboti zopet verska šola, kar gotovo ni v prid prekmurskemu šol» stvu, .Kua gotovo nuai šestrazredna državna osnovna šola več icaKor bo to zamogla nji« hova uvorazrednaca. Značiino jc, da je bua tu vcrsKa šola prcd tremi leti pravilno uku njena rer zaružena z državno, seduj se pa zupet dovoijuje. Vpisuvanje je doKazaio, aa jo niti aeca, niti starši ne marajo, vpi= sa:o se je le do trideset otrok. Na pntisk loKalmh taKtorjev so ooiasti rok za vpiso^ vanjc podaljšale, tako da so lmeli dovoij časa za agniranje za svojo versKO šolo. Cuairno se ie našim &olsKim in političnim oblustim, da dovoljujejo zopet šolo, :ki so jo riame ukiniiie, Ker je bila slaba in ni nu> aila onega, kar se mora zahtevati od vslikc; narocine šole. Je pa še nekaj druzega. Novi šolSKi zakon, ki bo gotovo v Kratk.em času prišel v parlamentu v razpravo, gotovo ne predvideva verskih šoi (jih tudi po ustavi ne more), zato bo to ie kratek eksperiment, ki bo stal državo lepe tdsočake, razpalil verske strasti, koristi pa ne bo nobene. Ali bi se ne moglo počakati eno leto a!i dve in bi se prihraailo mnogo preglavic vsem. Nas dejamo se od naših oblasfci, da nastavijo na šolo, slovenščine popolaoma zmožne učne osebe in ne le slovenščino za silo lomeče. — V mariborski oblasti je šu dancs nad 50 razredov brez učnih oseb. Več enoraz* rednic sploh še ni začelo s poukom. Samo v srezu Maribor desni breg manjka 20 učite* ljev(ic). In vendar so že vsi abiturijenti in abiturijentrnje pod streho. To je zelo neraz« veseljiva perspektiva začetkom šclskega leta. Krdvda leži deloma v prevelikem forsi« ranju novih paralelk celo tam, kjer ni bilo za to dovolj stvarnih potreb. K temu je pri* pomogla v precejšnji meri ljubljanska ob« last. ki je bila prvotno obljubila 70 reduci^ ranih, a jih dala samo 36. Pa še od teh so nekatere pobegnile.. Prosvetno upravo pozis vamo, da temu na kak način odpomore vsaj na krajih, ;kjer je potreba nujna. — Kaj je z dosluženimi 35sletnikii? Pre^ je so jih tiščali še pravočasno v pokoj, da= nes se pa nihče ne zmeni za nje. Prosvetna uprava je v tem pomanjkanju učnih oseb sploh menda vesela, da še poučujejo ti do= služenci. Menda pa vendar že ne obstoja v Beogradu namera, da bi že tem 35-letnikom zvišali službeno dobo na 38 let, kakor ob* stoja v načrtu izpremembe uradniškega za= kona?! — Llstov, ki napadajo našo stanovsko organizacijo, ki ji skušajo ob vsaki prilik: izpodkopavati ugled ter Tušiti njeno notra^ njo silo dn avtoriteto, kti sejejo samo osebno mržnjo in sovraštvo ter skušajo le oblatiti neljube osebe, ki resno ne rešujejo naših stanovskih vprašanj, ne more podpirati no= ben stanovsko zaveden tovariš, ker zahteva stanovska čast od vsakega organizdranega člana, da ne podaljšuje življenja onim, ki niso iresni glede naših stanovskih interesov, temveč jih skušajo le slabiti. Tega se mo= rajo spomniti vsi člani pri okrajnih učitelj« skih društvih, kjer naj se irevidira zaveds nosL pcedinih članov v tem pravcu! — Ukinjenje srednješolskih razredov je dvign'ilo mnogo ogorčenja pri prizadetih in pri neprizadetih, na drugi strani pa izdatno povečalo naš žclezniški in beograjski pro* met. Saj so si številne deputacije kar poda=jale kljuke piri ministrstvih in drugih vplivs nih osebah. Razne politične stranke so imele zopet priliko, da so odvračale grozečo ne< varnost, kar se jim je deloma tudi porečilo; saj si laste vse to zaslugo. Mi se pa zopet vprašamo: Ali je bilo vsega tega treba? Kdo je preje prevdaiil, kje je res po= treba in možnost ukinitve? Ako se pa že mora ukdniti, naj se ukine pravočasno vsaj med počitnicami, a ne v sredi šolskega dela! Komu koristi razburjenje staršev in dija^ kov? Šole so namenjene delu. V njih se naj bi vzgajali prihodnji državljani tudi v lju= bezni do države in v spoštovanju do avto= ritete. A če postopa uprava sama tako, po= tem podira in razdira sama temelje ljubezni in spoštovanja. — Podzemelj. V nedeljo 23. oktobra 1927 proslavdmo v Podzemlju sedemdeset^ letnico ustanovitve naše šole. K proslavi vabimo vse učiteljstvo, ki je kedaj delovaLo na tukajšnji petrazrednici in tudi sosednjc tovariše dn tovarišice iz Bele Krajine. Točno ob 9. uri bo sprejem gostov pred staro šolo. nakar odidemo k službi božji. Popoldne ob 2. uri akademija na šolskem odru, čemur sledi prijatcljski razgovor. — A. Černivec: Računica. Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu od 12. oktobra 1927 »V pogledu računic je zavladalo med učiteljstvom dvojno stališče«; mi je čast prositi, da blagovolite priobčiti v pribodnji števiilki Vašega cenj. lista sledeči uradni odlok rtiinistrstva prosvete glede aproba= cije ČrnivčeVih računic. (Prepis.) Mdnistr^ stvo prosvete Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca O. N. br. 19.206. 28. marta 1927. g. u Beogradu. Po mišljcnju Glavnog Pro= svetnog Saveta pri Mindstarstvu Prosvete. dano na svom 1510 redovnom sastanku od 29. januarja 1927. godine S. br. 924/24. do» zvoljavam, da može »Kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani« rasprodati sadaš* njo izdanje knjiga »Petdelna računica za osnovne šole« od A. Črnivca. Novo izdanje mora se podneti Savetu u rokopisu na pre« gled i ocenu. — Pomočnik Miniistra Pro* svete: Drag. S. Obradovič s. r. — Zahvalju* jem se Vam za to uslugo ter bilježim z od^ ličnim spoštovanjem! — Vodja drž. zal. šol. knjig in učil v Ljubljani prof. Vrhavnik. — »Zbori«. Mcsečna rcvija za novo zborovsko glasbo. Urcjuje Zorko P r e 1 o * vcc, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Ižšel je 9. in 10. zvezek. Letna na> ročnina na »Zborc« le 40 Din. Podpirajtc jih! Naročite »Zbore« za učiteljske in šol» ske knjižnice! J. RIBICIČ: JUGOSLOVENŠCINA. Zakaj sem sklenil pdsati o tem? Vzro= kov je več! Prvič je že skrajni čas, da se združimo v eno enotno duševnost in drugič je sramota, da n. pr. šolski upravitelji pre« jemamo odloke svojih oblastev, ki jih ne razumcmo. Kako izgleda n. pr. naša upravi« teljska avtordteta pri konferencah ob čitanju »novega jezika izrazov«, ki jih ne razume* mo? bicer bi bila dolžnost šolskdh oblastev seznanjati nas z najmarkantnejšimi izrazi novega jezika, kajtd one nas z njimi poplavs ljajo — a če storim to jaz zanje, me morda še kje »tam pireko« priporoče in plačilo ne izostane. Toliko je že bilo odlikovanih za manjše zasluge, zakaj bi jaz ne bil. Torej: Odločil sem se zbirati in razložiti naj« pogostejše iizraze jugoslovenščine, ki se jih poslužuje uradni jezik naših predpostavlje^ nih. Če izpustim kakšnega važnega, prosim gg. čitatelje, da me nanj opozore. 1. »Nadležnost«. V tem dzrazu je povdarjeno razmerje med gospodarjcm in podložnikom. Oblastvo je vedno nadležno, ker leži nad nami in nas tišči doli in tudi zaradi drugih reči je nad? ležno. Logično smo mii tedaj »podležni«. Ne« koč smo rabili za to izraz nadrednost, po« zneje pa »nadrejenost« in podrejenost. To pa je bilo v tistih časih, ko je vsak zastop= nik oblastev bil v resnici rejen. Sedaj to ni več in smo vsi enako podrejeni, je pač raz* umljivo, da teh izrazov ne moremo več ra= biti in si moramo skovati novdh! Torej kirats ko povedano: Vsak, ki je nad nami, je nads ležen. 2. »O d v i š e n«. V obrambo bodi koj povedano, da ta izraz ne izvdra iz nemškega »Wischa«, četudi tako izgleda na prvi pogled: Biti odvišen se pravi biti tik pred odžaganjem. Nekak od« robek pri steblu — suha, nepotrebna veja. Kdor postane odvišen, naj prosi za pokoj. Odvišnik je podoben odstrižku, odškircu, odštevancu, odtepu — sploh vsemu kar od« leti. Razlika je le ta, da odleti v naravi le kar je slabo in odveč, pri nas pa vse vprek, kakor nanese in kakor — kaže. 3. »U č b e n i k«. Ta izraz niti ni nov. Najdemo ga že v Cigaletovi »Znanstvend terminologiji«. In Slomšek je tudi že rabil »učbo«. Ima ta pojm lepo lastnost, da nas pelje nazaj k izvoru našega jezika in pokolenja. Gre le za po vdarek. A tt> ni bistveno in oblastvo, ki vpeljuje učbeiTike, liberalno prepušča vsa« kemu. da si stavii povdarek kakor sam hoče. Glavno je, da jih sploh izgovoriš in — kupiš! (Se nadaljuje.)