Podeljene so nagrade 
prof. dr. Vratislava Bedjaniča
V prostorih Centra sistemov za avtomatiza-cijo v Ljubljani so decembra meseca že 17. podelili nagrade prof. dr. Vratislava Bedjanica, ki stajih 1968 letassklepomustanoviladelav-ski svet Tovarne električnih aparatov in svet tedenjega Zavoda za avtomatizacijo. Ome-njene nagrade se podeljujejo vsako leto v spomin na ustanovitelja in prvega direktorja tovarne, namenjene pa so doktorjem in magi-strom elektrotehničnih znanosti ter diploman-tom elektrotehničnih fakultet, ki so svojadela zagovarjali s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike. So edina tovrstna priznanja, ki vklju-čujejo vse elektrotehnične faku Itete v Jugosla-viji.
Zakaj smo se odločili, da nagrade poime-nujemo po ustanovitelju Tovarne električ-nih aparatov
Kot je v opisu njegove življenjske poti pou-daril prof. dr. Anton Ogorelec, dolgoletni pred-sednik komisije za izbiro nagrajenih del, dr. Bedjančini bil samo ustanovitelj tovarne in njen prvi direktor, bil je predvsem vzoren znanstveno-pedagoški delavec na Ijubljanski elektrotehnični fakulteti, ki se je udejstvoval tudi v industriji. Tako je skupaj s tedanjimi slo-venskimi strokovnjaki, pionirji našega elek-trogospodarstva, sodeloval pri izgradnji hi-droelektrarne Mariborski otok, prvega več-jega tovrstnega objekta, ki smo ga gradili po osvoboditvi.
Pri izbiri zaščitne opreme je bilo zelo veliko težav, zlasti pa je bila kritična potreba po sig-nalno pomožnih relejih, ki so potrebni pri zaš-čiti v večjem številu. Zaradi obsežnejših načr-tov izgradnje hidroelektrarn, se je bilo po-trebno upreti tem težavam v naprej, zato so strokovnjaki menili, da bi bilo smiselno orga-nizirati lastno proizvodnjo opreme za elek-trične centrale in medtem zlasti proizvodnjo signalno pomožnih relejev. Profesor dr. ing. Bedjanič je pogumno prevzel nalogo in jo iz-peljal.                                                             ,
Povezava univerze z industrijo
Bedjaničeva pronicljiva poteza, da poveže univerzo z industrijo, se kot rdeča nit prepleta skozi vsa leta tehnološko — programskega razvoja Avtomatike, so bile uvodne besede di-rektorja TOZD Razvojni institut, Jožeta Pukla, ki je v imenu delovne organizacije seznanil nagrajence z razvojno programsko usmeri-tvijo Avtomatike, njenimi poslovnimi rezultati in mestom na mednarodnih trgih.
Cilji srednjeročnega in dolgoročnega ra-zvoja Slovenije zavezujejo iskro in v njenem sestavu tudi našo delovno organizacijo, da z uvajanjem   razvojnotehnološko   intenzivne
proizvodnje, značilne po veliki udeležbi dela visoko kvalificiranih kadrov, ustvari proizvodni program, ki bo visoko konkurenčen v svetov-nem okolju in izvozno usmerjen. Torej proi-zvodnje, ki s tehnologijo mikroelektronike in računalništva vedno bolj pridobiva v svoji kompleksnosti in s tem prerašča iz enostavnih naprav v profesionalne podsisteme in siste-me. Del teh naprav, ki smo jih v Avtomatiki vložili v preteklem tekočem letu, ježe vidnih iz doseženih rezultatov poslovanja. Tako na-primer v izvoznem deležu dosegamo v letoš-njem letu cca 35 milijonov $ izvoza, za na-slednje leto pa načrtujemo 23% povečanje oziroma skupen izvoz v višini 42,7 % mio $. Izvažamo na zahtevna evropska tržišča, vedno bolj pa smo prisotni tudi na Dalnjem vzhodu. Uspešni pa.smo, kerveliko vlagamov znanje, ki je gibalo razvoja in mu je potrebno dati pravo mesto v delovni organizaciji in v ce-lotni družbi, zato ga moramo tudi pravilno vrednotiti in smotrno koristiti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da razvojno-raziskovalna dejavnost zahteva tudi sorazmerno velika vlaganja v kadre in opremo.
Letošnji nagrajenci
Vključno z letošnjopodelitvijoje bilo izroče-nih 125 nagrad in priznanj: 21 za doktorske di-sertacije, 43 za magistrska dela in 61 za di-plomska dela. Od tega je bilo nagrajenih 16 del, ki jih je predlagala Elektrotetnična fakul-teta iz Beograda, 62 iz Ljubljane, 6 iz Saraje-va, 32 iz Zagreba, 8 Univerza v Mariboru in 1 iz Elektrotehnične fakultete Tuzla.
Nagradi za doktorske disertacije sta dobila:
Jadran LENARČIČ: za sintezo kinematike manipulacijskih robotov
Vladimir C. STREZOSKI: za prilog meto-dima za analizu stacionarnih stanja poveza-nih elektroenergetskih sistema u uslovima strukturnih poremečaja.
Za magistrska dela:
Ante MARUŠIČ: Analizaalgoritmadigitalne distante zaštite visokonaponskih vodova.
Oton MIKULIČ: Minitorski program za po-razdeljeno procesiranje v mikroračunalni-škem omrežju.
Za diplomska dela pa:
Davor ANTONIČ: 16-bitovno mikroraču-nalnoZM 68k/1.
Mladen BAŠIČ: Zaščita generatora pri pre-kidu uzbude.
Marjana FEHER: Mjerenja smera: zahtevi i realizacije.
Zorica RADOVANOVIČ: Zaštita srednje-naponskih mreža sa uzemljenom neutralnom tačkom putem malog upora.