ANTHROPOS 1993/1-2 PSIHOLOGIJA Test nizov po desetih letih DAMIJAN MUMEL POVZETEK Test nizov avtorja Vida Pogačnika je bil izdan pred desetimi leti. V času od izdaje do danes se je med psihologi že dobro uveljavil. Vendar pa orientacijske norme v priročniku za test ne zadostujejo. V članku so navedeni rezultati, ki sem jih dobil pri delu z 10 do 14 let starimi osnovnošolci (N=587); centili in frekvenčne distribucije rezultatov za 11,12,13 in 14 let stare osnovnošolce. Narejena je primerjava med spoloma in starostnimi skupinami. V porazdelitvi pravilnih odgovorov je opazna bimodalnost porazdelitve, ki s starostjo izginja. Pri 11- letnikih je dobro vidna, pri 13- in 14- letnikih pa se kaže le še kot asimetrija v levo. Bimodalnost je verjetno posledica prehoda otrok iz faze konkretno logičnega mišljenja v fazo formalno logičnega mišljenja. ABSTRACT SEQUENTIAL TEST TEN YEARS LA TER Vid Pogačnik's sequential test was published ten years ago. Although the test has since become well established in psychologists' circles, the reference norms in the test manual are not satisfactory. This article gives the results of my research working with 10 to 14-year-old primary school pupils (N=587), showing the percentiles and frequency distributions of the results for 11-12-13- and 14- year old pupils. A comparison was made between sexes and age groups. In the distribution of correct answers, the bimodal distribution which disappears with age is evident. In the 11-year olds it is pronounced, while in the 13- and 14-year olds, it manifests itself only as a leftward asymmetry. This bimodality is in all probability a consequence of the passage of children from the stage of concrete logical thinking to the stage of formal logical thinking. Mineva deset let od izdaje priročnika za test nizov (TN), katerega avtor je Vid Pogačnik. Pogačnik je še vedno dejaven na področju izdelave testov sposobnosti, saj prav letos začenja z izdajo priročnikov za novo serijo testov sposobnosti. Značilno zanje je, da so časovno omejeni na čas 4.5, 5 ali 6 minut in predstavljajo prijetno novost v našem prostoru. Omogočajo relativno hitro informacijo o posameznikovih sposobnostih na določenem področju. Ker je preteklo že precej časa od izdaje TN in ker so ga (in ga še) psihologi (vsaj po mojih izkušnjah) precej uporabljali, verjamem, da seje nabralo precej rezultatov. Moj prispevek je zamišljen kot vzpodbuda drugim psihologom, ki imajo po omarah spravljene rezultate TN, da jih uredijo v tako obliko, da bodo primerni za izdajo, in jih objavijo. Morda bo kasneje Zavod za produktivnost dela, Center za psihodiagnostična sredstva, če bo zainteresiran, podatke strnil in jih izdal kot dodatek testu ali kaj podobnega. Menim, daje to pot, ki nas lahko popelje iz situacije, ko imamo na razpolago že kar nekaj psihodiagnostičnih preizkušenj, smo pa bosi pri normah. Osebno sem proti testiranju zaradi testiranja, vendar če se že odločimo, da bomo uporabili nek psihodiag-nostični preizkus, potem moramo rezultat kar najbolj objektivno ovrednotiti. Seveda se je treba zavedati, da na tak način zbranih podatkov ne moremo enačiti z normami, ki bi bile narejene na podlagi dobrega vzorca, vendar pa bi lahko dovolj veliko število na ta način zbranih podatkov bilo dober nadomestek za norme. Sam sem TN pri osnovnošolcih precej uporabljal in podatki, ki so se nabrali, se mi zdijo vredni objave. POSKUSNE OSEBE: učenci osnovne šole Draga Kobala in osnovne šole Franca Rozmana Staneta iz Maribora. Obiskovali so 4., 5., 6., 7. in 8. razred. POSTOPEK: učenci so reševali test skupinsko, vendar le polovica razreda naenkrat. Vsak učenec je sedel v svoji klopi. REZULTATI TABELA 1: pomembnost razlik v dosežku na testu TN20 med fanti in dekleti, razdeljenimi po starosti, in za vse testirane. STAROST SPOL N AR.SR. SD t P 10 let dekleta 41 20.7 8.0 3.59 .001 fantje 31 13.8 8.0 11 let dekleta 41 20.0 10.5 0.28 .778 fantje 38 19.4 9.1 12 let dekleta 53 21.7 9.0 0.64 526 fantje 55 22.7 7.4 13 let dekleta 94 23.9 7.7 1.24 .218 fantje 75 25.3 6.8 14 let dekleta 68 25.2 6.7 0.22 .823 fantje 62 24.9 7.0 SKUPAJ dekleta 315 22.7 8.5 0.21 830 fantje 272 22.6 8.2 TABELA la: pomembnost razlik v dosežku na testu TN20 med 10 let starimi fanti in dekleti; upoštevani so samo pravilni odgovori brez korekture. STAROST SPOL N AR. SR. SD t P 10 let dekleta 41 24.3 7.0 3.01 .004 fantje 31 19.4 6.7 Primerjava dosežkov na testu TN20 med spoloma po starostnih skupinah pokaže, da med spoloma ni statistično pomembnih razlik v dosežku. Izjema je razlika pri deset let starih osnovnošolcih. Pri tej starosti imajo dekleta višji rezultat kakor fantje. Razlika je kar sedem točk. Zakaj se pojavi razlika samo pri tej starosti? Eden izmed možnih odgovorov je, da učenci ne predstavljajo vzorca in da so v tej generaciji učencev četrtega razreda pač zbrana dekleta z višjimi sposobnostmi kakor fantje. Druga, vsaj meni bolj sprejemljiva razlaga pa je, daje pri tej starosti precejšnja razlika med vedenjem fantov in deklet. Čisto možno je, da so fantje manj pozorno poslušali navodilo, da so kasneje manj natančno reševali naloge in v želji da bi rešili čimveč nalog, naredili tudi več napak, kar pa jim je znižalo končni rezultat. To je vidno tudi iz slike 4. Vidimo, da so 10 let stari fantje naredili precej več napak kot 10 let stara dekleta. Pri tej starosti je tudi edina statistično pomembna razlika med spoloma v številu napak (tabela 4). V prid prvi razlagi pa govori dejstvo, da imajo 10 let stara dekleta praktično enako visok rezultat kot 11 let stara dekleta, medtem ko imajo 10 let stari fantje precej nižji rezultat kot 11 let stari fantje. Vendar korektura zaradi števila napak (torej tudi število napak) ni odločilnega pomena, kar je vidno iz tabele la, kjer je narejena primerjava med dosežkoma, če ni upoštevana korektura napačnih odgovorov. Upoštevani so samo pravilni odgovori. Z upoštevano korekturo je razlika približno 7 točk, brez upoštevane korekture se sicer zmanjša na 5 točk, kar pa je še vedno statistično pomembna razlika. Ker na podlagi primerjave lahko zaključimo, da razen pri 10 let starih osnovnošolcih ne obstaja razlika v dosežku, smo upravičeni fante in dekleta določene starosti združiti v eno skupino. TABELA 2: primerjava dosežkov na testu TN20 med posameznimi starostnimi skupinami. STAROST N AR.SR. SD t P 11 let 79 19.7 9.8 1.91 0.057 12 let 108 22.3 8.2 12 let 108 22.3 8.2 2.44 0.015 13 let 169 24.6 7.3 13 let 169 24.6 7.3 0.62 0.537 14 let 130 25.1 6.7 Zanima nas še, ali obstajajo razlike med dosežki posameznih starostnih skupin. Iz tabele 2 razberemo, je razlika med 11 in 12 ter 12 in 13 let starimi osnovnošolci statistično pomembna, razlika med 13 in 14 let starimi pa ni. To smo upoštevali pri izdelavi centilov (tabela 6), saj smo združili 13- in 14-letnike. SLIKA 1: TN20 - aritmetične sredine ■Ij® "ji| -'J: ...... 4..... H- :::: i i i r 10 LET 11 LET 12 LET 13 LET 14 STAROST LET I I DEKLETA I I FANTJE TABELA 3: ccntili za posamezne skupine centili starost **10 let ♦no let 11 let 12 let 13 in fantje dekleta 14 let 1 / / / -1.20 2.00 5 0.40 4.55 1.50 4.40 8.75 10 2.90 5.90 2.75 7.40 15.50 20 6.55 12.70 8.25 18.75 20.00 30 7.65 19.05 15.00 21.40 22.75 40 10.65 21.40 20.50 22.75 24.50 50 13.75 22.75 22.75 24.25 26.25 60 16.85 23.85 24.00 25.35 27.50 70 20.00 25.50 25.75 26.58 28.75 80 21.40 27.40 27.75 28.35 30.50 90 25.70 29.80 30.75 30.05 32.25 95 27.15 30.90 32.75 31.91 34.00 99 / / / 35.57 37.50 N 31 41 79 108 299 * * Pri izdelavi centilov smo upoštevali rezultate primerjav med spoloma in primerjav po starosti. Tako je celotna skupina razpadla na pet podskupin. 10-letniki so označeni z zvezdicama, ker so ti rezultati bolj informativni, saj je numerus dokaj nizek. SLIKA 2: TN20 - 2 "centilne norme" STAROST: 10 let 10 20 30 40 50 60 70 80 90 CENTI LI I I DEKLETA I I FANTJE 35 30 P H < 20 Z S 15 >N Mi £ 10 o Q 5 0 I I 11 LET I I 12 LET ■■ 13 in 14 LET SLIKA 3: TN20 - 2 centilne norme CENTI LI TABELA 4: pomembnost razlik v napačnih odgovorih na testu TN20 med fanti in dekleti razdeljenimi, po starosti, in za vse testirane. STAROST SPOL N AR.SR. SD t P 10 let dekleta 41 14.6 7.5 4.29 .000 fantje 31 22.3 7.6 11 let dekleta 41 14.7 9.4 0.73 .470 fantje 38 16.2 8.7 12 let dekleta 53 15.7 8.6 0.37 .713 fantje 55 15.2 6.9 13 let dekleta 94 11.9 7.1 0.11 .913 fantje 75 12.0 6.6 14 let dekleta 68 12.0 5.9 0.24 .814 fantje 62 11.8 6.4 SKUPAJ dekleta • 315 13.5 7.7 1.40 .163 fantje 272 14.4 7.7 Iz tabele razberemo, da je statistično pomembna razlika v številu napačnih odgovorov samo pri 10 let starih osnovnošolcih in da imajo dekleta manj napak kot fantje. TABELA 5: primerjava napačnih odgovorov na testu TN20 med posameznimi starostnimi skupinami. STAROST N AR.SR. SD t P 11 let 79 15.4 9.0 0.05 0.960 12 let 108 15.5 7.8 12 let 108 15.5 7.8 3.96 0.000 13 let 169 11.9 6.8 13 let 169 11.9 6.8 0.02 0.988 14 let 130 11.9 6.1 Iz tabele razberemo, da je statistično pomembna razlika v številu napačnih odgovorov med 12 in 13 let starimi osnovnošolci in da razlika ni statistično pomembna pri 11 in 12 ter 13 in 14 let starih osnovnošolcih. Opazen upad števila napačnih odgovorov je v prehodu od 12 na 13 let. > O Dh O > O 2 o 15 25 20 < Z O J s w H 10 5 SLIKA 4: TN20 - napačni odgovori it; it -i-r———r 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let STAROST I-1 FANTJE I 1 DEKLETA TABELA 6: korelacijska matrika PRAV = število pravilnih odgovorov NAR = število napačnih odgovorov TOČK = število točk na testu NAR TOČK PRAV NAR -.693 .986 -.803 TABELA 4: frekvenčne distribucije napačnih odgovorov 10 let 10 let 11 in 13 in fantje dekleta 12 let 14 let 0 1 2 1 3 4 2 1 1 5 3 2 2 5 4 3 3 14 5 12 21 6 1 4 13 7 1 5 22 8 5 15 9 8 20 10 1 3 7 18 11 1 3 14 19 12 3 13 15 13 2 1 7 17 14 3 1 9 18 15 6 12 15 16 5 9 10 17 3 11 12 18 1 1 7 10 19 2 1 8 4 20 3 6 11 21 2 6 4 22 1 3 6 23 1 24 1 1 2 2 25 2 4 26 1 1 2 3 27 3 28 1 1 1 29 1 4 1 30 1 2 3 31 1 4 2 32 1 4 2 33 1 2 34 1 1 35 36 2 37 1 2 38 39 40 41 42 43 44 45 frekvenca SLIKA 5: frekvenčna distribucija napačni odgovori starost: 10 let 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 število napačnih odgovorov FANTJE DEKLETA FANTJE DEKLETA Zaradi majhnega numerusa oblika distribucije ni tako izrazita. Pri dekletih je levi del, ki označuje dekleta z več napakami, nižji, medtem ko je pri fantih distribucija dokaj enakomerna. SLIKA 6: frekvenčna distribucija napačni odg. starost: 11-12 in 13-14 let frckvenca 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 število napačnih odgovorov 11-12 LET 13-14 LET 11-12 LET 13-14 LET Distribuciji sta asimetrični v desno, kar je pričakovati, saj ima večina otrok malo napak, manj pa je tistih z večjim številom napak. TABELA 4: frekvenčne distribucije rezultatov na TN20 10 let fantje 10 let dekleta 11 let 12 let 13 in 14 let -1 1 2 2 0 1 1 1 2 1 4 2 3 3 1 1 1 2 4 1 1 3 5 1 1 2 6 1 1 3 1 1 7 1 2 1 2 8 3 3 3 3 9 1 1 1 1 10 1 1 1 11 2 1 1 12 1 13 1 2 1 4 14 2 1 1 3 15 1 1 3 3 16 1 1 5 17 1 1 4 18 1 1 7 19 3 5 4 6 20 3 1 1 4 14 21 2 2 4 4 9 22 1 3 1 6 8 23 1 4 8 10 23 24 1 3 5 8 15 25 3 5 7 16 26 1 3 2 7 20 27 1 1 4 6 24 28 1 2 6 7 18 29 2 3 5 30 30 2 2 6 9 31 2 2 4 24 32 1 2 10 33 4 2 7 34 1 9 35 7 36 1 1 37 1 38 1 3 39 1 40 41 42 43 44 45 frekvenca SLIKA 7: TN20 frekv. distribucija, starost: 10 let 9 12 15 18 21 število točk na testu FANTJE I DEKLETA FANTJE DEKLETA Na sliki sta lepo vidni bimodalni distribuciji. Levi vrh je pri 9 točkah, desni pa je pri dekletih pri 24, pri fantih pa pri 21 točkah. SLIKA 8: TN20 frekv. distribucga, starost: 11 in 12 let frekvenca 12 15 18 21 24 27 30 33 36 39 število točk na testu 11 LET I I 12 LET 11 LET 12 LET Pri 12-letnikih je lepo vidna bimodalna distribucija z nižjim levim vrhom pri 7 točkah in višjim desnim vrhom pri 24 točkah. SLIKA 9: TN20 frekv. distr. starost: 13, 14 let frekvenca 70 60 50 40 30 20 10 0 Na sliki je vidna asimetrija distribucije v levo. Zanimivo je spremljati bimodalnost distribucije rezultatov. Ta se s starostjo otrok umirja. Če je pri 10 letnikih bimodalnost izrazita (slika 7), je pri 11- in 12-letnikih (slika 8) že manj izrazita, pri 13- in 14-letnikih (slika 9) pa se kaže samo še kot asimetrija v desno. Vprašamo se lahko, zakaj pride do bimodalnosti distribucije. Spol prav gotovo nima odločilnega vpliva, saj se pojavlja bimodalnost tako pri fantih, kot pri dekletih. Je pa res, da se frekvenčni distribuciji razlikujeta (slika 7 in 8). Pri 10-letnih fantih sta vrha distribucije enako visoka, pri 10-letnih dekletih pa je desni vrh precej višji od levega. Pri starosti 11 let sta si distribuciji podobni. Dve razlagi se zdita verjetni. Ena je ta, da del populacije slabše razume navodila in zaradi tega dosega slabše rezultate. Slabost te razlage je v tem, da ne pojasnjuje bimodalnosti rezultatov, saj bi pričakovali, daje "razumevanje navodil normalno porazdeljeno v populaciji". Druga razlaga pa je tista, pri kateri se moramo spomniti Piageta in njegovih stopenj kognitivnega razvoja. Enajsto leto je obdobje, ko otrok preide iz faze konkretno logičnega mišljenja v fazo formalno logičnega mišljenja. Ravno ta prehod je viden na slikah 7,8 in 9. Možno je, da del otrok rešuje naloge na enem nivoju mišljenja, drugi del otrok pa na drugem nivoju in da zaradi tega pride do razlike v uspešnosti. V prehodnem obdobju del otrok povsem še ne povsem novega načina mišljenja in tako pride do "mešanja" obeh načinov mišljenja. Ravno pri težjih nalogah, ko bi bilo potrebno formalno logično mišljenje, otroci zaradi stiske preidejo na starejši, bolj utrjen način konkretno logičnega razmišljanja (znano je, da v čustveno obremenjujočih situacijah prevladajo starejši, prej naučeni načini vedenja). Tako nastaja bimodalna razporeditev rezultatov, saj se del distribucije iz že omenjenega vzroka premakne v levo, na mestu, kjer bi moral biti, pa ostane praznina. Bimodalnost se s starostjo umirja, kot se s starostjo vse bolj izgublja "stari" in uveljavlja "novi" način mišljenja. Pri 13 in 14 let starih osnovnošolcih je distribucija le še asimetrična v levo.