ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZAGRAD PRI PREVAL JAH RIMSKO GROBIŠČE Jaro Sašel Ko so Rimljani zasedli ozemlje današnje Slovenije, so našli tu bolj tam manj cve- točo kulturo. Stara selišča domačinov so razširjali in povezovali s trpežnimi poti, poskrbeli so za olajšan transport čet k obrambnim vozliščem, uredili solidno pošt- no organizacijo, ustvarili pa tudi osnove provincialne organizacije, ki se je sčasoma vse globlje in globlje zakoreninjala. Če- prav teh pokrajin, ki so bile vedno lojalne, niso skušali nasilno kolonizirati, so vendar odločno vodili njih politično-upravno in ekonomsko življenje. Sicer pa na tvarno in delno tudi duhovno kulturo domačinov, ki so tvorili ogromno večino prebivalstva, med katerim so posamezni rimski višji uradniki, komandanti in duhovni številčno malo pomenili, niti niso mogli odločilno vplivati. Posebno ne v deželah Noriškega kraljestva, ki so obsegala severno Slove- nijo in pokrajine do Donave. Bile so po prirodi ekonomsko in politično i>omembne ter so imele v tem pogledu precejšen raz- voj prebivalstva že za s a b o. Te so do- življale pod novimi gospodarji celo blago- stanje. Na novo urejene ceste, po katerih se je poslej dolga stoletja pretakala nova kul- tura in oplajala domačinska selišča ob straneh, so skrbno izpeljali, večinoma kar na starih osnovah. V drugi vrsti so skrbeli za vezne poti med važnejšimi upravnimi centri. Večinoma nespremenjena — čeprav so jih tudi porabljali — so v začetnih sto- letjih puščali pota, ki so vezala zakotna, manj važna domačinska naselja. Rimska najdba, ki si jo hočemo pobliže ogledati in ki je ostala v Sloveniji začudo ob strani', pa v antiki ni ležala niti ob za- kotni niti ne ob izredno pomembni poti; ležala je v majhni dolini poznejše Karan- tanije, med današnjim Starim trgom pri Slovenjem Gradcu in Podjuno: v Mežiški 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 1. Zagrad, tovarna za lepenko dolini. Cesta, ki je iz Starega trga vodila V Podjuno — oba kraja sta bila v antiki lokalni poštni postaji z imeni Colatio in luenna —, je tekla po hribovitem in utes- njenem svetu, ki se le ob Meži, med Rav- nami in Prevaljami, razširi v dokaj rodo- vitno, čeprav ne ravno veliko dolino (si. 2). Dolina sama se nekako v sredini zoži, desni breg Meže se vzpne in tam leži, poleg Dobje vasi, zaselek Zagrad, kjer je na zemljišču tovarne za lepenko naključje odkrilo važne rimske starine (slika 1). Sredi prejšnjega stoletja je začel pod- jetnik Lahovnik ob pobočju, h kateremu so zaradi nasipavanja žlindre iz tedanjih prevaljških železarn pritesnili Mežo, gra- diti tovarno za lepenko, ki stoji še danes. Pri gradbenih delih samih ali pa zaradi po- večanega vodnega padca pod jezom so pri- šli — in posamič še prihajajo — na dan sami marmornati predmeti, profilirane plošče, reliefi, stavbni členi, kip in sarkofag (slike 3 do 11). Najdbe so vzbudile zanimanje takoj, ko so jih odkrili, kakor omenja 1. 1871 Jabor- negg v knjigi Karntens romisehe Alter- thiimer na strani 131 (izdani v Celovcu); delno so jih tudi drugi popisali; okoristili pa so se z njimi predvsem domačini, ki so jih zazidali v svoje hiše oziroma v tovarno. Zato o večini predmetov ni več sledu, če- prav je bilo po izjavah očividcev čez 60 obdelanih kamenih kosov (Mitteilungen d. Zentralkomm. III F. 1902 p. 154). Iz množine velikih in težkih najdb na več ali manj istem mestu sledi, da njihova originalna lega ni dosti premaknjena in da so verjetno prav pripovedovali stari ljudje, ki jih Jabornegg omenja, češ da so se videli okrogli sledovi temeljev »poganskega temp- lja« (Jabornegg 1. c). V njegovih časih pa že nihče več ni vedel za to mesto; po vsej verjetnosti zato, ker so prostor medtem močno zazidali in ker je Meža v teku deset- letij svet precej preplavila. Kasneje se je položaj še poslabšal in znanemu arheologu Kubitschku, ki se je za najdenine zanimal v začetku našega stoletja, se je zdelo, da je prostor 'za preiskovanje več ali manj ne- prikladen, če ne kar izgubljen; zaradi te izjave Koroško zgodovinsko društvo ni pri- čelo z izkopavanji, čeprav je nameravalo (Mitteil. d. Zentralkomm. III F. Bd. II 1903 p. 242-250). 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ker prihajajo najdbe na dan na raz- meroma dolgem sektorju v Mežini strugi, namreč od začetka tovarniških poslopij do Brančurnikovega mostu (okoli 150 m), sme- mo sklepati, da je bilo grobišče prav na tem mestu; kajti le malo je verjetno, da bi mogla voda, četudi za časa večje povod- nji, premikati ogromen sarkofag iz mar- mora. Grobišče samo pa dovoljuje drug sklep, namreč da tudi rimsko naselje ni moglo biti daleč in da je vodila mimo njega cesta. Kolikor so najdbe, ki so vse iz marmora, ali pa vsaj opombe o njih, še dosegljive, so opisane v naslednjem. Slika 3. Na odlomku sta ohranjeni samo reliefni stopali in goli meči lebdeče postave, ki se le s prsti desne noge dotika valjastega podolžnega roba. Na hrbtni plati moznica. Okrašena plošča je stala najbrž v nagrobni kapelici. Mitteil. d. Zentralkomin. 111 F. Bd. II 1903, 242—250. Sedaj v Ravnah na Koroškem (gimnazija). Slika 4. Reliefno izdelan zamišljeni Attis, podpirajoč si glavo z roko, gleda proti desni in je oblečen v hiton in bogato naguban plašč, na glavi nosi frigijsko pokrivalo. Z desne plava proti njemu krilat, gol Genij, ki prinaša v predse iztegnjeni desnici po-| sodo s koničnim pokrovom. Prizor na plošči \ je orientalska, simbolična predstava žalo-i vanja in tolažbe. Jabornegg 1. c. piše, da je i bil kamen najden v gramoznici pod Barba-1 Slika 5. Odlomek reliefa (Foto Sašel) rinim hribom. Mitteil. d. Zentralkomm. III F. Bd. II 1903, 242—250 s sliko. Sedaj v Ce- lovcu. Slika 5. Odlomek predstavlja menda kos ramena in levi nadlaket neke figure. Sedaj v Ravnah na Koroškem (gimnazija). 1 Slika 2, Položaj najdišča (M. Bohinc) 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 6 kaže nekaj primerov stavbnih členov in uglajenih marmornih plošč, ki jih je bilo sprva ogromno, pa so jih ljudje po- časi raznesli, tako da se danes da ugotoviti le še okoli 30 kosov. Nahajajo se porabljeni deloma v tovarni za lepenko sami ali pa v soseščini kot pri Krivogradu, Brančumiku, Lahovniku, v vodnjaku za tovarno in za- zidani v mostičku čez Barbarin graben v Dobji vasi. Večina je bila najdena sredi prostora med jezom in tovarno. Slika 7. Torzo iz belega, verjetno pohor- skega marmora, ki je od ramena do rame- na širok 56 cm, visok pa 116 cm; po hrbtni strani gladko zaobljen. Kip upodablja v prirodni velikosti nižjega rimskega oficirja, ki je oblečen v tuniko in v tesno se pri- legajoč, na spodnjem robu listnato narez- Ijan oklep. Od pasu, ki ga pokriva oklep, vise usnjeni resasti prameni; prsi krasi od- likovanje. Meč je pritrjen s široko vezjo; plašč pada čez rame in hrbet ter visi s spod- njim krajem preko levice. Vojščak izstopa nekoliko na desno, desnico dviga v govor- niški kretnji do mečevega ročaja. Luschin, Mitt. d. Zentralkomm., III F., i III Bd., 1905, 248. : R. Egger, Fiihrer durch die Antikensamnil. d. Landesmus. in Klagenfurt, Wien 1924, p. 54 Fig. 30. Fiihrer d. d. Mus. d. gesch. Ve- j reines f. Karnten, Klagenfurt" 1927, 5. Se- [ daj v Celovcu, v muzeju. SI. 8. Marmornat sarkofag ima z reliefom j razčlenjeno le sprednjo stran, medtem ko ! so ostale grobo uglajene. Odlomljeni, s pro- | filiranim okvirom obdani napisni del, od j katerega je na začetku predzadnje vrstice i ohranjena črka M, v zadnji pa beseda FE- ] CERVNT — črke so skrbno izdelane —,: zaključujeta na spodnjem robu spiralasto; prepletajoča trakova, na obeh straneh pa se i ob okviru dvigujejo akantovi listi, ki tvo-j rijo stranski rob. Notranje stene sarkofaga \ imajo po vsej površini goste, po dolgem [ vzporedne, grobo klesane žlebiče. Moznica na spodnjem delu napisne ploskve je kas- neje izvrtana. Mitteil. d. Zentralkomm. III F. 1902, 35' (najden nekaj niže od Brančurnikovega ] mostu preko Meže); 293 s sliko; 1903, 242.: Slika 4. Attis. Višina lU cm (reprod. iz MITT. d. Zentralkomm.) 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 5. Odlomek z ramenom (Foto Sašel) Corpus inscr. lat. III 6522. Jabornegg 1. c. CZN XXIX 1934, 140 s sliko. AIJ 2. Sedaj služi pred Brančurnikovo gostilno v Dobji vasi kot klop. Slika 9. Reliefna plošča prikazuje po- stavi, na pol obrnjeni druga k drugi: moža v togi in ob njegovi desni ženo, sedečo na stolu z nizkim, ravnim in polno izdelanim naslonom, žena je upodobljena de face. Z levico se najbrž dotika naglavne tančice, ki je od nje viden še preko desnega podlahl;ja viseči del. Njena drža je na pol v levo okre- njena, glava, ki manjka, verjetno na levo sklonjena. Tudi mož je upodobljen de face z malenkostnim okretom v desno. Opira se na desno nogo; v desnici, ki visi prosto ob boku, drži zvitek, preko slabo ohranjene levice visi konec toge. Plošča predstavlja nagrobnik z upodobljenima pokojnima. Mitteil. d. Zetralkomm. III F. 1902, 393 s slabo fotografijo. Sedaj v Ravnah na Ko- roškem (gimnazija). Slika 10. Relief na bazi, ki je izdelana v obliki zgornjega roba žrtvenika. Gola žen- ska z gostimi, kratkimi lasmi stoji graci- ozno, levico ima dvignjeno za glavo, kakor da si popravlja lase, z desnico nekaj drži. Kvader s simbolično predstavo mladosti, življenja, je stal najbrž v lepi nagrobni kapelici. Carinthia I 1901, 126 omenja, da je bil kamen najden v Mežini strugi pri braniku mostu. Mitteil. d. Zentralkomm. III F. Bd. II 1903, 242—250 s slabo sliko. Sedaj v Rav- nah na Koroškem (gimnazija). Nekoliko niže od mostu preko Meže so stari v svoji mladosti videli štrleti na istem mestu, od koder so potegnili prvi sarkofag, še enega. Tudi više od mostu je bilo pred slabimi dvajsetimi leti vidnih v strugi več marmornih blokov in plošč, ki so jih pa povodnji ponovno zasule. i Od kamenitega mostička čez Barbarin graben za 38 m po cesti proti Prevaljam in i sicer na njeni severni strani so pri kopa- ' nju vodovodnega jarka nasekali zidova, ki j prihajata izpod današnje ceste in se 3—4 m \ od nje stekata v kot. Med obema je bilo | mnogo rdeče ožgane prsti. Na njivi poleg ; je bil najden drobec anifore. j Pri popravljanju tovarniškega vodovoda,! nekako na sredini med kapelico ob cesti ¦ in tovarniškim poslopjem (slika 1), so se : delavci na dnu 1.7 m globokega jarka do-1 taknili velikega kamenitega kvadra, ki ga niso izkopali. Slika 11. Relief predstavlja moža v togi, ki stoji na ari (žrtveniku) in se z desno [ nogo opira na okrašeno, cilindrično cisto. Z desnico piše po zvitku, ki visi čez koleno.. Od prsi proti glavi je odluščen. Na dnu; stojne ploskve ima moznico. Nagrobnik z 1 upodobljenim pokojnim. : Sedaj v Kotljah, pri Rimskem vrelcu. Za ploščo sicer radi — nedoločeno — pri- \ povedujejo, da je bila najdena v Kotljah,; kar je pa neverjetno, posebno ker so na njej sledovi močnega vodnega brušenja, ki tam ne pride v poštev. Relief je soroden onim iz Zagrada tako po vsebini kot po i iz pohorskega marmora. Toliko je do danes notic in ohranjenih najdb z Zagrada, ki so, kakor vse kaže, i iz pohorskega marmorja. ¦ Človeka nekako preseneča obilica na j enem mestu najdenih rimskih stavbnih i ostankov. Navadno namreč opažamo razum- ; Ijivo dejstvo, da so novi naseljenci v ob-j dobju visokega srednjega veka porabljali ^ rimske ruševine kot' stavbni material za; svoje zidave. Zato pri raziskavah antičnih, selišč največkrat ne najdemo drugega kot: vkopane temelje zgradb, v sloju ruševin pa i niti ene cele opeke ali kamenitega bloka,; kaj šele drugih porabnih in koristnih pred- metov. A v srednjem veku niso porabljali samo material iz rimskih naselbinskih ru- [ Slika 6. Nekaj gradbenih členov in oblog iz marmora {Foto Sašel) 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ševin, ampak tudi nagrobnike z rimskih pokopališč. Tem bolj se moramo začuditi in razveseliti, da prihaja v Mežiški dolini skupaj na dan toliko delov, ki so sestav- ljali rimske grobnice, zlasti če — verjetno zelo upravičeno — domnevamo, da pred- stavljajo najdbe le majhen del bogastva, ki se še skriva pod zemljo. Skoraj nehote se vprašamo, kdaj in zakaj je prav na mestu današnjega Zagrada živ- ljenje tako živahno vzcvetelo, da je pu- stilo toliko sledov za seboj. Celotna najdba ima predvsem kar preveč bogat značaj glede na okolje, ki je sicer revno z antičnimi starinami. Za Rimljane ^ so bili naši kraji, na primer ob progi Celje—Stari trg pri Slovenjem Gradcu — Podjuna, prava divjina. Zato je tudi never- jetno, da bi se kdor koli, ki je imel možnost za naselitev v visoko civiliziranih predelih Italije ali bližnjega Orienta, prostovoljno naseljeval tod. Ce so se pa po teh predelih vendarle naselili^ prebivalci, vajeni tudi boljšega in kliinatično prijetnejšega živ- ljenja, jih je k temu silil ali poklic (trgovci, uradniki, nekateri obrtniki) ali pa se niso mogli naseliti drugod (dosluženi vojaki z odkazanimi posestvi in provincialno-urad- niško funkcijo). Pa še tem, posebno doslu- ženeinu vojaštvu, je morala vlada dajati. Slika 7. Torzo rimskega oficirja (reprod. iz Eggerjevega vodiča) 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 8. Marmornat sarkofag (Foto Šašel) Čedalje več privilegijev za tako naselje- vanje, bili so na primer oproščeni trgovske carine in mitnine, odlikovani s podelitvijo rimskega državljanstva, a včasih so jim od- kazali tudi posestva z domačini kmeti. Tudi najdbe v Zagradu, ki jih je neka prirodna katastrofa zaščitila, da so se ohra- nile spričo srednjeveške gradbene dejav- nosti, imajo najbrž eno od naštetih mož- nosti za življenjsko ozadje. Glede časovne opredelitve opisanih najdb znanstveniki v glavnem soglašajo. Najdbe spadajo nekako v konec 2. in začetek 3. sto- letja po našem štetju, tako po analogijah noše in drže kot zaradi rabe sarkofaga (Mitteil. d. Zentralkomm. III F. 1902, 393). \ isto smer nas vodi tudi vsebina reliefov, ki delno koreninijo v helenističnem Ori- entu, od koder so se kot bajeslovne pred- stave vojakov pa tudi uradništva razširjali preko imperija. Poseben vzpon je doživ- ljalo na primer ravno češčenje Attisa in Venere od Antoninov dalje, kar se že — nekoliko kajpada provincializirano, poseb- no v izdelavi — odraža na naših reliefih. Ce pa ima mož na nagrobnem kamnu (slika 9) res zvitek z državljanskimi pra- vicami, potem mora biti samo iz časov pred razglasitvijo constitutionis Antoni- nianae, to je iz časov pred cesarjem Ka- rakalo. Za terminus post quein pa daje močno opioro vojaški torzo. Izmed vseh predmetov ta vsekakor najbolj preseneča. Kakšen po- men je moral imeti ta prostor, da je na j njem sredi aktivnega službovanja umrl j oficir? Mislim, da nam je z njim zagotov-^ Ijen aktivni vojaški uradnik, ki ga smemo - v Noriku časovno opredeliti šele v obdobje i po markomanskem vdoru, ko je dobila; provinca redno vojaško enoto v zaščito. Vojaški uradnik, ki je bil tu naseljen in tudi pokopan, bi bil mogel opravljati razne ' funkcije, na primer tudi upravo manjše: Slika 9. Reliefna plošča z možem in ženo (Foto Sašcl) 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stražne postaje, toda v tem primeru bi mo- rali najti v okolju vsaj nekaj vojaških sle- dov. Mogel pa bi bil upravljati tudi pod- rejen upravni center ali pa vmesno poštno menjalnico. Zagrad pri Prevaljah leži natanko na pol pota med Starim trgom in Podjuno, ki sta znani za tedanje razmere druga od druge tako oddaljeni rimski poštni postaji, da smemo med njima domnevati vmesno me- njalnico vprežne živine. Ce bi torej domne- vali, da je bila na mestu Zagrada zaradi velike razdalje postavljena vmesna poštna menjalnica vprežne živine, bi morali sa- mo s tem že domnevati tudi zgraditev državnega postajnega poslopja. Torej bi dobila uradniška vojaška oseba, ki je imela v tedanjih razrvanih časih še večjo mož- nost načelovati postaji kot civilna, razuni- Ijivejše ozadje. To je ena razlaga za uradni- ško delovanje tod, brez dvoma jih je še več; najbrž smemo v točki videti tudi neko zvezo z markomanskim vdorom pod cesarjem M. Avrelom, ki je iz teh krajev izganjal baribare. Težko pa si je zamišljati, da bi torzo predstavljal samo oficirja, ki bi se dal upodobiti kot upokojenec^, ki bi torej pre- življal na deželi le svoja zadnja, stara leta. Danes je namreč zakoreninjeno mne- nje, da predstavlja skoraj vsaka sled an- tičnega funkcionarja na deželi samo njegov upokojitveni čas, aktivno dobo službovanja pa je preživljal v mestih. Kakor da dežela in vasi in strateške točke niso potrebovale svojih uradnikov in komandantov in kakor da bi se dalo vse upravljati in urejevati iz- ključno iz mest. Sicer pa so tudi veterani cesto morali še dolgo ostati »aktivni«. Vse- kakor je skrajno malo verjetna misel, da bi se oficir v antiki prostovoljno odločil, pre- življati poslednja leta v puščobnih, redko poseljenih krajih okrog Plešivca, neprijetno oddaljenih od antičnih centrov tako od Celja kot od Gospe Svete. Za to mnenje tudi ni konkretne opore. Nasprotno, torzo predstavlja aktivnega oficirja. Točka je imela poseben pomen ali položaj; na njej je umrl nižji oficir. Z navedenimi mislimi ni v nasprotju ho- tni jski nagrobnik (slika 11), ki nedvomno predstavlja pisarja oziroma nekega urad- nika pri izvrševanju življenjskega poklica. Njegova noga se opira na okroglo skrinjico, v kateri so shranjevali akte in zapiske. Misel, da je bil Zagrad pri Prevaljah v tistem času nekaka državna podeželska po- staja, krepko podpirajo trije ohranjeni reliefi funkcionarjev (slike 7, 9, 11); kajti Slika 10. Relief s simbolično pred- stavo mladosti (Foto Sašel) neverjetno je misliti, da bi kamni kar tri- krat samo slučajno predstavljali rimske uradne osebe oziroma, da bi kar trije uradniki sočasno ali zapored preživljali' svoj pokoj v Zagradu. Dogajanja bi si mogli rekonstruirati tako: Po vdoru Markomanov, ki so prodrli do Aquileje, se je v gverilskih čistkah po Noriku izkazala pomembna cesta Celeia- Virunum in na njej tudi točka, kjer je danes Zagrad pri Prevaljah. Na tem zože- nem mestu v dolini, kjer je antični most prestopal Mežo, so postavili Rimljani — ki so imeli tedaj nekaj let glavni vojaški stan v Ločici pri Šempetru v Savinjski dolini — nekakšno državno, podeželsko postajo, ki ji je morda kot prvi načeloval nižji aktivni oficir, čigar odlikovanje priča, da se je iz- kazal v bojih. Po doslej ohranjenih spo- menikih sodeč, postaja več kot sto let ni obstajala, verjetno je postala manj važna in bila ukinjena v finančnih krizah sredi 3. stoletja. Grobišče je ležalo torej ob antični cesti Celeia—Virunum. Grobni prostori so bili v glavnem pozidani z marmornimi kapeli- cami, grobnicami (ki so bile obdane tudi 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 11. Odlomek reliefa s pisarjem (Foto Sašel) Z ozidjein), v njih so stali sarkofag, reliefi in pridevki. Grobov menda ni bilo zelo ve- liko, bili so pa bogato okrašeni in najbrže obsajeni z žalnim drevjem. Morda je imela ena grobnica med njimi okrogel tločrt — če smemo zaupati ljudskemu izročilu. To izročilo, ki pripoveduje o starem gradu na Temeljem — to je kmetija visoko na pobočju nad tovarno —, in na več na- činov tolmači nastanek prevaljške farne cerkve Marije na Jezeru, Barbarine cer- kvice in Rozalijine kapelice na pobočju Barbarinega hriba (F. Kotnik, Storije 1924 p. 41—42; V. Moderndorfer, Koroške na- rodne pripovedke, Celje 1946 p. 234), je še danes zelo živo in je še pred kratkim vzpod- bujalo marsikoga na »lovu za zakladi«. Vsakdo namreč domneva, da je grad stal za kmetijo Temelj na gričasti vzpetini, ki je vsa iz sive skale in skoraj brez humusa. Z imenom te kmetije in z domnevnim gra- dom so spravljali tudi v zvezo ime tod raz- prostirajoče se katastrske občine Zagrad. Ko je Meža naplavljala obdelano marmorno kamenje, so se te govorice učvrstile; do- mačini so ga smatrali za ostanek gradu. ki se je nekoč zrušil s pobočja — kar je prirodno nemogoče, ne glede na to, da gradu na Temeljem sploh ni moglo biti. Vendar bi se iz številnosti in relativne pomembnosti teh najdb dalo pojasniti morda ime Temelj in Zagrad. Kajti zgradbe bogatih ljudi iz rimske dobe so morale da- jati kot ruševine v obdobju srednjega veka dojeni graščine. In prav lahko je, da si je kmet postavil hišo na ozemlju teh ruševin — »Na temeljem« —, ki so padle v njegovo last. Drugi kmetje so prebivali potem »za gradom«. Morda so posestniki na »Teme- ljem« pozneje odprodali nekaj parcel, med njimi tudi tisto z na pol pozabljenimi rim- skimi ruševinami v dolini, sami pa zadržali zgoraj ime do danes. Naj še omenim pripovedovanje o kape- lici sredi farovškega polja, češ, da sta pod njo pokopana v prastari dobi ubita meniha- misionarja, in da se je na tem mestu našel Rozalijin pas, njeno truplo — utonila je v jezeru — pa tam, kjer je graščak, njen oče, postavil Rozalijino kapelico. OPOMBE 1 Doslej je deloma objavljena v teže dostopnih, staro- avstrijskih časopisih; širše zajet pregled o najdbah daje edino arheolog W. Kubitschek v Mitteil. d. Zentralkomm. III F. Bd. II 1905, 242—250, kjer pa tudi ne upošteva vsega gradiva. Da bi odkritja prišla do večje cene, jih objavljam v sintetičnem pregledu na tem mestu. ' kot meni R. Egger 1. c., ki torzo zaradi podobnosti s t. im. »Noriškim vojakomc iz Celja (slika v Kroniki slov, mest, letn. II 1935 p. 61) datira na konec 3. stol. Toda kipa sta stilno različna; medtem namreč, ko je v prvem še energija, preciznost izdelave, naslonjena na sodobne ana- logije, je le-ta pri celjskem bolj zabrisana, slog je miahav, okraski nestvarni. Sicer pa celjski .še ni zrel za primerjanje, spori krog njega še niso poravnani (prim. B. Saria, CZN XXXIII 1938, 32), bil je najbrž v renesansi predelan. Poleg tega pa datirajo kip iz Zagrada drugi predmeti.____^ 23