O PROBLEMU STAROSTI SLOVENSKIH PRIREDB
GORSKIH ČLENOV
France Goršič
I. Uvodni in obči pogledi
Dne 9. februarja 1543 je potrdil kralj Ferdinand I. Gorske bukve
za vojvodino Štajersko (G. b.). Ta general ali zapovedni list je bil
rezultat kompromisa, ki so ga sklenili štajerski deželni stanovi pre-
latov, gospode (baronov) in plemstva kot predstavniki gorskih gospo-
dov po zelo hudem političnem boju z zastopniki štajerskih mest in
trgov kot predstavniki meščanskih in tržaških mejašev, ki so imeli
takrat že obilo vinogradov v zakupu po štajerskih gospoščinah. Tako
imenovani sogorniki (perkholden, perkgnossen), se pravi, podložni
vinogradniki gorskih gaspoščin, niso bili udeleženi pri kodifikaciji
gorskega prava. Obče mnenje, da so G. b. kodeks kmetskega prava, je
treba tako popraviti, da gre za gosposko ureditev fevdalcev, pri kateri
so upoštevali kodifikatoTJi pravice in dolžnosti sogornikov le toliko^
kolikor je bilo neogibno, da se ob njih jasno pokažejo razlike meja-
ških pravic in dolžnosti.
Namen štajerske zakonodajne akcije je bil, da se po možnosti
odipravi kaj neprijetna razcepljenost običajnega prava vinskih gora,
ki je postajala zato čedalje hujša, ker so štajerski gorski gospodje,
vsak za gore svoje gospoščine, poljubno izdajali posebne predpise v
obliki tako imenovanih gorskih pravilnikov (Weingartenordnungen).
Sklepanje individualnih zakupnih pogodb med gorskimi gospodi in
mejaši njihovih gora po mestnem pravu je namreč prišlo močno v
pozabo v zadnjih treh stoletjih srednjega veka. Mesto mejaškega po-
godbenega prava je zavzemalo čedalje bolj običajno pravo, ki se je
izmaličilo v stoletjih v tak pravni partikularizem, da so tako' gorski
gospodje kot njihovi gorni mejaši, ki so po veliki večini izhajali iz
vrst meščanov in tržanov, enodušno zahtevali, naj jih deželski knez
reši iz pravne stiske in izenači vsaj glavne predpise gorskega prava.
Ko so bile naposled potrjene G. b., so na Štajerskem veljali kodificirani
gorski členi, v tem ko je običajno gorsko pravo, ki je »od starih sem
prišlo«, poslej imelo subsidiarno veljavnost, zgolj kolikor so se G. b.
izrecno sklicevale nanj.
Drugače je bilo na Kranjskem in Koroškem. V teh dveh vojvo-
dinah je še od starine veljalo pravilo, ki so ga sprejemali sčasoma tudi
'* 6?
France Goršič
V tekst deželskih ročinov kot postavljeno normo, da imajo veljati
štajerski predpiei v vojvodini tedaj, kadar bi šlo za kako reč, ki doma
še ni urejena s postavljenimi no-rmami. Na tej podlagi so dobile šta-
jerske G. b. na Kranjskem im KoToškem zakonsko veljavnost kot sub-
sidiarno pravo. Na Koroškem sta se raba in pomem gorskega prava zelo
zmanjšala še v srednjem veku, ker so Korošci zvečine opuščali svoje
vinograde zaradi, neugodnih klimatskib in ekoloških razmer,^ tako da
je prej znatno koroško vinogradstvo popolnoma izgubilo svojo prejš-
njo pomembnost. Kranjska sicer tudi ni bila absolutno vinska dežela,
vendar pa je kranjsko gorsko vinogradarstvo, navzlic opuščenim vino-
gradom na Gorenjskem, obdržalo precej svoje pomembnosti zaradi
pridelovanja vina za trg. V 16. stoletju je postalo kodificiranje kranj-
skega gorskega prava aktualno, toda do uzakonitve kranjskih G. b. le
ni prišlo. Neuzakonjeni osnutek iz leta 1595, ki mu je naslov Beradt-
sohlagte Pergrechts Ordnung in Crain vund der Windischen Marckh,
Ysterreich vnd Kharst, je dobil v slovenski literaturi ime Obravnane
gorske bukve (Obr. G. b).
Ker so imele G. b. na Kranjskem subsidiamo veljavnost, so po-
samezni kranjski gorski gospodje skrbeli za to, da se gorski členi
prevedejo (»iztolmačijo«) na slovenski jezik tako, da bi ustrezali obi-
čajnim normam domačega prava, ki so se pogosto zelo razlikovale od
norm štajerskega prava. Kot primera navajamo dve taki določbi. G. b.
prehajajo molče čez gorsko skupnost kot orgainizirano združenje so-
gornitov, nikdar pa se ne pečajo s to ustanovo bodisi v organizacij-
skem ali pravdopravnem pogledu. Kodifikatorji so prilagodili organi-
zacijo vinskih goira duhu lastniškega individualizma, češ, sogomik je
lastnik — uživalec svojega gomega delca, gorski gospod pa vrhovni
lastnik cele gore kot dela podeljenega mu fevda. Nasprotno pa pisci
slovenskih priredb gorskih členov, ne le Slovenci, temveč tudi Labasser,
¦ Kapsch in drugi Nemci, ki jim še ne znamo imena, obravnavajo gor-
ščino odločno kot ustanovo družbenosti, dajoč ji včasih ime sogor-
ščina -e, ž., ki je z njim terminološko prav posebno poudarjen družbeni
značaj ustanove.^ Nadaljnji primer zadeva določbo člena 1 G. b., da se
' Na Koroškem je pešalo vinogradarstvo že od 12^ stoletja zaradi čedalje .
ostrejše klime, vdiko pa tudi zaradi zastarelih trt. Štajerski rekolonizatorji
so preseljevali koroške sogornike na Srednje in Gornje Štajersko, kjer so
ustanavljali gorske organizacije, za katere pa ni bilo kmetov, ki bi bili doma
v gorskem vinogradništvu. Zapisniki gorskih pravd iz Žitare vesi iz let 1440
do 144? (Anton Meli, Das Sittersdorfer Bergthaiding, Carinthia 1913, 13? si.)
so dokaz, da je bilo gorsko vinogradarstvo na Koroškem deloma pomembno
še v 15. stoletju. Toda v novem veku je bilo nekaj vinogradarstva samo še
v Podjuni. Na gorsko vinogradarstvo na Koroškem se dalje ne mislimo
ozirati v pričujoči študiji.
^ Termin sogorščina — e. ž. se bere v členih 1, 4 in ? Vagensberškega
fragmenta, v čl. 3 in 4 Kapseheve priredbe in v čl. 4 priredbe, ki jo je Metod
Dolenc krstil za prevod Narodnega muzeja v Ljubljani, ker se le-tam
hrani.
68
o starosti slovenskih priredb gorskih čleiKr.
ima vršiti gorska pravda v vsaiki gori enkrat na leto med veliko nočjo
in binkoštmi. Ne sicer povsod, vendar so se vršile gorske pravde na
Kranjskem dvakrat na leto v toliko gorah, da so Obr. G. b. v svoj čl. 1
izrecno sprejele določbo, da se ima vršiti gorska pravda v vsaki gori
prvič med Gregorjem in Jurijem, drugič pa jeseni, kakor je v gori
navada.
Po želji svojih gorskih gospodov so jemali prireditelji slovenskih
besedil take posebnosti domačega običajnega prava izrecno v ustrezne
gorske člene, da bi vnaprej onemogočili njih derogacijo. Zaradi tega
je med izvirnim tekstom G. b. in slovenskimi teksti mnogo razlik, po
drugi strani se pa v mars? :em niti slovenski teksti med seboj ne uje-
majo, ker so se posamezi; pravni običaji včasih zelo razločevali. Že
ob površnem branju slovenskih tekstov bralec brž opazi, da se opirajo
mnoge določbe dosti bolj na norme neuzakonjenih Obr. G. b., ko pa na
člene G. b. Stvar je v tem, da so se tudi sestavljavci načrta Obr. G. b.
predvsem ozirali na pwsebnosti kranjskega gorskega prava. Je pa tudi
zelo mnogo nadrobnosti, iz katerih se da sklepati, da je bila piscu za
predlogo starejša slovenska priredba. Z vidika zgodovine prava gre v
takih primerih največkrat za tako imenovano izposojanje pravnih
norm (No>rmenausleihe), se pravi za prevzemanje in uvajanje pravnih
pravil, ki so se nekje v sosedstvu dobro obnesla.
Metod Dolenc je kronološko določil starost do zdaj objavljenih
10 slovenskih priredb gOTskih členov, upoštevajoč kot kriterij zgolj
čas zapisa oziroma datum vira, v katerem se zapis nahaja.^ Posebno
važna okoliščina mu je bila pri tem določevanju denarna vrsta glob im
kazni, ker so jo prireditelji redno prilagajali valuti svoje dobe. Pisa-
telj je le mimogrede o priliki opoizoril bralca na to, da je tekst vse-
kakor prej nastal, kakor pa kaže datum zapisa. Tako je domneval, da
je moral poznati Andrej Recelj, župnik na Raki, vsekakor starejšo
predlogo slovenskih gorskih členov, ker pravi sam v uvodu svoje pri-
redbe iz leta 1582, da gre za vnovično iztolmačenje G. b.** Glede Kap-
scheve priredbe je pisatelj opozoril na to, da je zapisovalec sam na
koncu teksta jasno povedal, da gre za prepis starejšega teksta.^ Glede
priredbe, ki jo je poimenoval po ljubljanskem Narodnem muzeju, ker
se ondi hrani, je bil pisatelj tudi mnenja, da gre za prepis teksta iz
starejšega časa. Dalje meni pisatelj, da je imel soteski prireditelj pred
seboj priredbo, ki je bila oprta na Obr. G. b. Metod Dolenc pa ni bil
^ Metod Dolenc, Gorske bukve v izvirniku, prevodih in priredbah,
Ljubljana 1940 (zanaprej Dol. G. b.), odd. VI, str. 38—45.
* Andrej Recelj je dal svoji priredbi naslov: Gornih Bvqvi: Od
Krailove Suetloîti Offen inu poterien general inu Priuilegium. Is Nou uîla-
venîki leîigk Istulmazhan skuli Andrea Rezla, Farmoîtra na Rakj. Anno
MD LXXXll.
^ Kapscheva priredba je brez naslova, na koncu pa je pripis: die 17. octo-
bris (Sbris) 1683. Descripsit I. Kapsch Reittenburgi. — Metod Dolenc je
menil, da je oskrbnik čreteške graščine I. Kapsch prepisal neki tekst, ki je
bil skrajšan zaradi branja na gorskih pravnih dnevih.
69
France Goršič
vedno teh misli. Crovoreč o starosti Prekmurske priredbe polemizira
pisatelj z zgodovinarjem Josipom Grudnom, češ da priredba ne sodi v
18. stoletje, marveč da jo je treba vrstiti po nastanku med leti 1807 in
1811, ker so kazenske sankcije izražene v goldinarjih in krajcarjih, to
pa kaže na čas, ko so bili vpeljani bakrenci po 15 in 30 krajcarjev
(cesarski dekret z dne 20. marca 1807), oziroma ko so bili le-ti reduci-
rani na petino vrednosti (cesarski patent z dne 20. februarja 1811)."
Metodu Dolencu je bilo pač le do tega, da bi ustanovil čas zapisa,
ne pa da bi rešil vprašanje nastanka teksta. Opombe o starosti tekstov
so bile le navržene brez vsakršne znanstvene pretenzije. Zato je pisa-
telj razporedil slovenske priredbe gorskih členov kronološko takole:^
1. Recljeva priredba iz leta 1582, ki je stvarno prevod uvoda, vseh
52 členov in sklepnega besedila G. b. Okrajšava Prir. Rac*
2. Priredba ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice iz
leta 1644, tako imenovana po mestu, kjer jo hranijo. Obstoji iz 50 čle-
nov. Okrajšava Prir. NUK.^
3. Priredba Hannsa Labasserja iz leta 1646. Obsega 44 členov.
Okrajšava Prir. Lab.^"
4. Priredba I. Kapscha iz leta 1683. Ima 42 členov. Okrajšava Prir.
Kapsch."
5. Vagensberški fragment, okrnjen zapis iz časa po letu 1686 ali
celo po letu 1749. Obstoji iz 16 členov. Okrajšava Fragm. vag.^^
6. Vagensberški ekscenpt iz istega časa. Obsega 26 členov. Okraj-
šava Eksc. vag.^^
" Kaj verjetno je, da je neznani zapisovalec ravno zaradi teh cesarskih
patentov znova priredil točke starega teksta, se pravi, stare sankcije prila-
godil novi valuti.
' Zaradi preglednosti se držimo po možnosti označb Metoda Dolenca,
da bi vsakomur olajšali preučevanje virov gorskega prava.
' Prir. Ree. je bil že prej objavil Vatroslav Oblak v LMS 1889, Anton
Koblar pa v IMK IX (1899). Oblak je ugotovil, da se grafika strinja z
rokopisom Trubarjeve Postile iz leta 1578.
^ To priredbo je bil že prej objavil Vatroslav Oblak v LMS 1887. Na-
slov ji je Nasiga Suetliga Cassaria Gorskih Praud Vstaierske Vkoroske inu
Vkrainski Deselle Resnizho Poterienie.
" Prir. Lab. je uvezana v zbirki obrazcev Formularienbuch, ki je v
ljubljanskem kapiteljskem arhivu. Naslov priredbi je Gorskhe Bukve pissane
v tem letu, khader se je pisalu 1646. Priredba je bila objavljena v Kroniki 1934.
" Prir. Kapsch prej še ni bila objavljena, omenil pa jo je Vatroslav
Oblak v LMS 1887, 290, op. 2. Priredba nima naslova.
" Fragm. vag. ima naslov Die Perkh Ordnung ausz der teutschen in die
Kranarische Sprach vertolmatsch. Priredba je z gradu Wagensberga (Bogen-
šperka) pri Litiji. Uvezana je v zvezku z usnjenimi platnicami, ki ima 22 li-
stov, in je zdaj v privatni lasti.
" Eksc. vag. je uvezan v istem zvezku, neposredno za Fragm. vag. Naslov
se mu glasi Goriške Freijste Ad Ceîarje Ferdinando 2:3. Metod Dolenc
je sodil, da je treba iskati avtorja Eksc. vag. v osebi naslednika tistega
zapisovalca, ki se je bil lotil prevoda G. b., a ga ni dovršili, tako da je ostal
fragment.
70
o starosti slovenskih priredb gorskih čieaov
7. Priredba ljubljanskega Narodnega muzeja iz časa po letu 1781,
tako imenovana po mestu hranjenja. Ima skrajšan uvod in 51 členov.
Okrajšava Prir. NM."
8. Soteska priredba iz časa po letu 1725. Obseg 44 členov. Okraj-
šava Prir. sot.^°
9. Boštanjska priredba iz časa pred letom 1781. Sestoji iz 50 čle-
nov. Okrajšava Prir. bošt.^^
10. Prekmurska priredba. Obseg 20 točk. Okrajšava Prir. prekm.^^
V kronološkem redu, sestavljenem po času zapisa oziroma prepisa
posameznih virov, morajo neogibno nastati divergence, brž ko se virom
poiščejo mesta, kamor sodijo po času svojega nastanka. Pričujoči štu-
diji je postavljena naloga, določiti slovenskim priredbam gorskih
členov ta mesta. Gre za to, da se tekstom določi nastanek po pravni
in terminološki analizi, z upoštevanjem kriterijev jezika in grafike pa
le toliko, kolikor o tem že obstoje strokovne izjave poklicnih jeziko-
slovcev. Zlasti medsebojni odnosi tekstov se dajo največkrat dognati,
ne da bi se bilo treba spuščati v strogo lingvistična vprašanja.
Izvajanja po tej metodi naj pokažejo, da je pravilna naslednja
razvrstitev slovenskih priredb gorskih členov po nastanku tekstov:
" Vatroslav Oblak je omenil to priredbo v LMS 1887, 290, objavljena
pa prej ni bila. Naslov ji je Gorsk Articlne.
" Prir. sot. je našel Anton Kaspret na soteškem gradu, objavil pa
jo je Metod Dolenc v CZN 1931 (XXV). Naslov tej priredbi je Casarske
Gorske Prauize.
" Prir. bošt. ima naslov Gorske Regelce al' Artikelni kateri per gorski
Praudi vsselei morejo naprei brani inu izloseni Biti. Poprej ta priredba še
ni bila objavljena, omenil pa jo je Vatroslav Oblak v LMS 1887. Hrani se v
Narodnem muzeju v Ljubljani.
Prir. prekm. ima naslov Artikulusi Vrha Nedelszkoga, stere szo nam
na haszek szpravleni i napravleni i poulek reda po etom nassem Szloven-
szkom leziki na vekso razumnoszt vö dani ino sze po redom majo etak vö
šteti. Tekst je bil objavljen v Kalendarju Najszvetejsega Szrcza Jezusovega
za leto 1912 v Sobotišču v madžarski grafiki.
71
France Goršič
II. Naše poglavitno sodilo starosti
Prvotni pomen prastarega strokovnega izraza gorščina -e, ž. se ni
ujemal s pomenom, ki ga je imel ustrezajoči nemški termin perkrecht
(das Bergrecht). Slovencem je pomenila gorščina družbeno organiza-
cijo (gorsko skupnost), prvotni pomen termina perkrecht pa je bil
suibjektivno pravo vrhovnega lastnika gore. To strokovno in izrazo-
slovno nasprotje ni bilo nikoli odpravljeno, marveč je trajalo skozi
vse dobe, dokler se je sploh rabil strokovni izraz gorščina. Kasneje,
ko je termiin gora -e, ž. začel spodrivati svojega tekmeca gorščino, se
je isto nasprotje nadaljevalo med terminoma gora in perkrecht. Nemec
je svoj pojem individualnega prava zmeraj postavljal na prvo mesto,
v tem ko je Slovenec tradicionalno vztrajal pri svojem pojmu skup-
nosti organiziTanih sogornikov.
Da sta se termina gorščina in perkrecht sčasoma izrazoslovno iz-
enačila kot imé gori, se pravi kot označba zemljiškega kompleksa, ki
je stvarno organizacijska osnova gorske skupnosti, k temu pomeno-
slovnemu spoju sta bistveno pripomogli dve metonimiji, ki sta istovetni
po predmetu zamenjave, pa različni po zamenjanem predmetu. Pred-
hodna zamena termina gorščina s terminom gora je bila stvarno zamena
pojma ustanove družbenosti z nje stvarno osnovo; predhodna zamena
termina perkrecht s terminom gora (perg) pa je bila zamena lastnin-
skega pojma s pojmom predmeta lastništva. V obeh primerih je stopil
na mesto zamenjanega predmeta isti predmet zamene: gora, pojmovana
kot mestnost. Ta nivelizacija je šla v izrazoslovjih Slovencev pa Nem-
cev po dveh čisto različnih poteh. Da je zelo stara, pričajo primeri, ko
pomenita termina gorščina in perkrecht soglasno goro kot mestnost že
kar v najstarejših slovenskih priredbah.^* Nivelizacija se je potem
nadaljevala. Nemcem je pomenil perkrecht zdaj tako pravico gor-
skega gosipoda kot samo goro. Brž ko -so tudi Slovenci začeli nazivati
goro za gorščino-, je samo od sebe prišlo še to, da bodi gorščina tudi
oznaka prava, ki pristoji gorskemu gospodu. Seveda pa je šel tukaj
metonimični razvoj v nasprotni smeri ko pri Nemcih, namreč ne od
prava h gori, temveč od gore k pravu. Uspeh je bil isti: prvotni
perkrecht, pravo gorskega goispoda, je dobil ime gorščina. Ko pa je bil
termin gorščina imenoslovno izenačen s terminom gora, je naravno tudi
termin gora dobil imenoslovno sposiobnost, biti izraz za pojem gorščino
kot družbeno organizacijo- sogornikov. Skratka, izraza gorščina in gora
sta postala istovetna termina.
V začetku 17. stoletja je nadomestil staro ime gorščina v treh slo-
veniskih tekstih termin sogorščina -e, ž.^ Raba terminov gorščina, so-
gorščina in gora v slovenskih priredbah gorskih členov je trdna pod-
To velja zlasti glede priredb prvih dveh starostnih razredov, posebno
glede Recljeve priredbe, kjer se bere termin gora kar v 6 členih namesto
termina gorščina. Glej o tem Tabelo, ki jo objavljamo v tekstu izvajanj.
72
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
laga za presojo starosti teh virov, ker se je termin gora v poznejšem
času tako zelo razmahnil na škodo svojega tekmeca gorščine, da je
le-temu ostala samo še pomenoslovna pozicija gorne (davščine), potem
ko se je termin gora, ime za skupek vinogradskih zemljišč ene sogor-
ščine, povzpel med strokovne izraze družbenosti in pra\oznanstva. Faze
tega pomenoslovnega razvoja naj bralcu predoči naslednja tabela.
Slovenske priredbe gorskih členov so razdeljene v tem pregledu v
pet starostnih razredov. Prvi starostni razred sodi v zadnjo petino
16. stoletja. Vanj štejemo dva vira: I Prir. Ree. in II Prir. NÜK. V njih
prevladuje popolnoma termin gorščina. Termina sogorščina tukaj še
73
France Goršič
ni, termin gora najdemo pri Reclju v 6 členih, v II Prir. NUK pa zgolj
na enem mestu. Ker je nivelizacija perkrecht perg v izvirniku G. b. že
do kraja izpeljana, je tej imenoslovni rabi seveda sledil tudi Andrej
Recelj, ki je prevajal tekst dobesedno, uporabljajoč včasih kar ne-
razumljive skovanke. Drugi starostni razred sodi v začetek 17. stoletja.
Tvorijo ga viri III Fragm. vag., IV Prir. Kapsch in V Prir. NM. Skupno
je tem trem tekstom to, da rabijo pisci termin sogorščina. Nadaljnja
karakteristika je v tem, da raba termina gorščina močno prekaša rabo
termina gora. Vagensberški fragment sploh nima izraza gora, v drugih
dveh virih pa je raba termina gorščina v večini. Termin gora najdeš
pri Kapschu v 4 členih, v V Prir. NM pa v dveh členih. V tretji sta-
rostni razred, ki ga datiramo v sredo 17. stoletja, uvrščamo vira VI Prir.
Lab. in VII Prir. bošt. Iz obeh virov je izginil termin sogorščina, reha-
bilitirani stari termin gorščine pa ne le da nima več večine, marveč
zaostaja znatno za rabo termina gora.^° Četrti starostni razred, ki od-
ločno sodi v 18. stoletje, tvorita vira VIII Eksc. vag. in IX Prir. sot.
V teh dveh tekstih gospoduje termin gora že tako izključno, da naletiš
na termin gorščina samo še v njenem pomenu gorna (davščina), v
vsakem tekstu po dvakrat. Naposled je X Prir. prekm. uvrščena po-
sebej v peti starostni razred deloma zato, ker ni dokaza, da je priredba
nastala prej ko v 19. stoletju, deloma pa zato, ker tekst nima terminov
gorščina, sogorščina in gora, temveč rabi za termin gorščino (sogor-
ščino) madžarski izraz hedžsek (hegyszék), za termin goro pa termin
vrh -a, m.
Divergence z Dolenčevo razvrstitvijo slovenskih priredb gorskih
členov se nanašajo potemtakem na priredbe, ki smo jih uvrstili v tri
srednje starostne razrede.'"
III. Kontrolni dokaz
Mejaštvo je obstajalo davno prej, ko so bile potrjene G. b. Zgodo-
vina kodifikacije poroča o močnem političnem vplivu meščanskih in
tržanskih mejašev, ki so na Štajerskem po hudem boju dosegli, da so
jih deželni stanovi vnovič poklicali k sestavi osnutka G. b. Same Gorske
" To razmerje je v VI Prir. Lah 10 : ?, v Vil Prir. bošt. pa U : 9.
V drugem starostnem razredu je ostala zgolj Kapscheva priredba na
svojem starem četrtem mestu. Ostala dva teksta drugega starostnega razreda
sta premaknjena na tretje in peto mesto s prejšnjega petega in sedmega
mesta. Priredbi tretjega starostnega razreda sta prišli s prejšnjega tretjega
in devetega mesta na sedanje šesto in sedmo mesto. Priredbi četrtega starost-
nega razreda naposled imata zdaj na svojem osmem in devetem mestu tisti
priredbi, ki sta prej zavzemali šesto in osmo mesto. Najbolj zgrešena je bila
uvrstitev vira V Prir. NM na prejšnje sedmo mesto. Tekst VI Prir. Lab. je
bil predloga tekstu. Vil Prir. bošt.. ta pa sodi absolutno pred tekst IX Prir.
sot. Metod Dolenc je bil priredbi prvega starostnega razreda ter Prek-
mursko priredbo pravilno razporedil.
74
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
bukve, prav tako pa tudi slovenski priredbi gorskih členov prvega
starostnega razreda, so trdna podlaga trditvi, da mejaši 16. stoletja niso
želeli globlje posegati v problem organizacije gorske skupnosti, marveč
so uporabili vse svoje prizadevanje za to, da bi kar najbolje zavaro-
vali svoje gospodarske koristi vštric obstoječih združenj podložnih
vinogradnikov. Takšno prizadevanje štajerskih mejašev je pripomoglo h
krepitvi organiziranih sogorščin v gospoščinah, ker so morali upošte-
vati pri sestavi osnutka dosti takih določb, ki so bile sogornikom v
prid. To je bilo hkrati podlaga, na kateri sta se izenačila termina
sogornik in mejaš.
Svobodni zakupnik gospoščinskega vinograda po mestnem pravu
se je po nemško imenoval prvotno perkgnoss (der Berggenosse).
Ohranjen je dokumentaren dokaz, da je pomenila beseda perkgnoss
mejaša še ob času kodifikacije G. b.^^ Domnevati pa je, da so prenašali
ime perkgnoss že takrat na perkholde (Bergholde), ker kodifikatorji
G. b. sicer ne bi bili mogli oglasiti terminov perkhold in perkgnoss za
imenoslovno iste izraze na pomenski ravni podložnega vinogradnika.
Kodifikatorji so se po drugi strani dosledno ogibali rabi kakega stro-
kovnega naziva za pojem gornega mejaša na ta način, da so se zatekli
le k opisovanju in splošnim dikcijam.Iz zapisnikov gorskih pravd
s Kranjskega pa vemo, da je bila ta vrzel popolnjena tako, da so se
mejaši v sodni praksi nazivali v vseh nemških zapisnikih s slovensko
izposojenko Measchen (Meäschen).
Slovenski termin sogornik -a, m., je prevod nemškega termina
perkgnoss. Izrazoslovni razvoj imena sogornik pa je bil na Slovenskem
drugačen, kot je bil razvoj nemškega perkgnossa. Razvojni poti se
sicer res toliko ujemata, kolikor je tudi ime sogornik dobilo pomen
perkholda, ki se je prvotno po slovensko imenoval gornik -a, m. Jem-
ljemo za gotovo, da je vplival na razvoj v slovenščini primer Nemcev,
ki so perkholda čedalje pogosteje nazivali za perkgnossa, gornega
tovariša. V vsem drugem pa je bil izrazoslovni razvoj termina so-
gornik čisto različen od imenoslovne kariere, ki je bila usojena nem-
škemu perkgnossu. Ime sogornik je pomenilo člana gorske skupnosti.
Podoba je, da se je zdel ljudstvu termin sogornik ustreznejši od starega
termina gornik, saj tudi termin sogorščina -e, ž. bolj pregnantno izraža
misel združenja, kot pa beseda gorščina -e, ž. V tem pa je objasnilo,
zakaj termin gornik in sogornik nista postala soznačni besedi. Novi
naziv sogornik je starega gornika prosto spodrinil iz njegovega imeno-
Jakob K el emina, GMS XX (1959), 284, je opozoril, da so v cenitvi
Auerspergovih gospoščin Viltuš-Statenberg iz leta 1542 duhovniki, plemiči in
meščanje nazvani meine perggenossen, v ' nasprotju h kmetičem vinogra-
darjem, ki se imenujejo pauernsleut.
" Kadar je govor o kaki določbi, ki naj velja enako za mejaše kot za
sogornike, so se kodifikatorji vselej izognili strokovnemu izrazu za pojem
mejaš tako, da so dosledno zmerom uporabili le kako opisno dikcijo, tvorjeno
z nedoločnimi zaimki, kot so n. pr. kateri, vsakteri, sleherni, kdor, ipd.
75
France Goršič
slovnega položaja, spodrinjeiii gornik pa je privzel drug pomen, naj-
prej pomen gornega odbornika (gorniki mu. so bili zdaj upravniki in
porotniki v gori), sčasoma pa pomen upravnika gore, perkmaistra, se
pravi, tistega člana starega gorskega odbora, ki je bil izvoljen od so-
gornikov, potrjen pa od gorskega gospoda.^'
Od kod izvirajo zametki kasnejšega izenačenja in menjajoče se
rabe terminov sogornik 131 mejaš v slovenskem izrazoslovju, še ni
dognano, podoba pa> je, da izhaja tudi ta novoveški pojav iz gorskega
tovariševanja gornih mejašev z delovnimi skupnostmi sogornikov. Po-
sredno so k nov i izrazoslovni rabi pripomogle G. b. s tem, da so utrdile
in celo okrepile udeležbo mejašev v vseh gorskih zadevah, posebno v
gorskem sodstvu. Najstarejša raba termina mejaš v pomenu sogornik
je izpričana pri Andreju Reclju (1582),^^ pa postaja čedalje bolj po-
gostna, dokler ne zadobi v tekstih 17. stoletja soznačnost do te mere,
da zasumiš, da so se mejaši sami odpovedali svojemu imenu na korist
sogornikov.^^ Nadejamo se, da bo slika tega imenoslovnega procesa
jasna, ko bodo obdelani zapisniki gorskih pravd iz 16. in 17. stoletja.
Podoba je, da se ujema čas, ko je zagospodoval termin mejaš, s časom
razsula sogorščin, ko so gorske gosposke začele odrivati neljube gorske
skupnosti, polaščajoč se gorskega sodstva ali vsaj podrejujoč ljudsko
sodstvo svojemu neposrednemu vplivu.
Dejstvo je, da je podleglo ime mejaš v 18. stoletju na Kranjskem
podobni izrazoslovni usodi, kakor je bila zadela v nemški terminolo-
giji dve stoletji prej ime perkgnoss, ko je bil ta termin ponižan na
raven perkholda. Zdaj je postal tudi slovenski naziv mejaš, der Me-
jasch, soznačno ime skupaj s terminom sogornik. Ni še mogoče odgo-
voriti na vprašanje, je-li ta imenoslovni prenos vseobči pojav z ozemlja
Slovencev. Edina doslej znana priredba gorskih členov, ki je nastala
izven meja nekdanje Kranjske, namreč Prekmurska priredba, res kaže
na to, da je zavzelo ime mejaš imenoslovno pozicijo vinogradaTskih
nazivov sogornik, gorman, gomičnik ipd. tudi v panonskem delu slo-
venskega ozemlja, ki je bil do nedavnega časa pod Madžari.Slovenske
V Beli Krajini in tamošnjem obmejnem pasu Dolenjske je dobil gornik,
perkmaister, ime goršek — ška m. Zato beremo ta termin v IX Prir. sot. 16,
18, 23, 24, 27, 37, 42. Prim. LMS 1887, 314, in tam objavljeni Doilžni list z
dne 15. aprila 1630.
" To mesto je v I Prir. Ree. 47 in se glasi: posposnani tih meiaîhuu (v
izvirniku G. b.: nach erkanntnuss der perkgnossen).
Prim. že v V Prir. NM 9 pasus: Sa to tem Mejasham osnanet. — Na-
sploh se sme reči, da se termin mejaš v virih VI Prir. Lab. in VII Prir, bošt.
še bori za položaj sogornika, v najmlajših virih pa ta položaj že trdno drži
v svojih rokah. V tem smislu glej: VI Prir. Lab. 1, 9. 16, 18, 20, 25, 30, 41,
VII Prir. bošt. 1, 9, 17. 18, 22, 44, Vlll Eksc. vag. 1, 4, 6, 7, 14, 13, 16, 20,
IX Prir. sot. 8, 15, 16, 17, 19, 24, 23, 29, 39, naposled X Prir. prekm. 8.
X Prir. prekm. 8 se glasi: ;Csi bi sto szam od szebe brezi Goszpoczkoga
ali Hegysega dopiiscsenja med Mejaši driigomi Zrok dao na rano bratvo...«
V točkah 4 in U se sogorniki nazivi je jo gazde. V t. U pa so mejaši označeni
kot »na prei hodecsi Lidje«, a sogorščina kot »ves«.
76
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
priredibe gorskih členov, ki so nastale na Kranjskem, pa vprav obi-
Injejo z imanentnimi dokazi, da je zdrknil pomen termina mejaš po-
lagoma na raven termina sogornik in postal le-temu na kraju imeno-
slovno nadomestilo. Metod Dolenc je trdil, da se je razlikovanje
terminov mejaš in sogoTnik po letu 1781 čedalje bolj opuščalo, tako
v priredbah gorskih členov, kot tudi v zapisnikih gorskih pravd, ker je
takrat odpadel bistveni znak podložnosti, izražen z besedami glebae
adscriptus.^' Še prej se je bila v knjištvu pojavila trditev, da je bil
vzrok v tem, ker iso se plemiči jeli umikati iz sogorščin in gorskih
pravd zaradi stanovskih pomislekov, ki so' jih nagnali, da so prepustili
gorske skupnosti njihovi usodi.^* Socialno historično še ni dognano, so
se li mejaši res zaradi stanovske nestrpnoisti umikali iz kolaboracije
s sogorniki. So okoliščine, ki govooe za to, da ise je začel proces še prej.
Statistika o rabi terminov sogornik in mejaš v slovenskih prired-
bah gorskih členov dovoljuje važne sklepe, kdaj so nastali ti teksti.
Ti sklepi se popolnoma ujemajo s sklepi, do katerih smo prišli v
prejšnjem razdelku naših izvajanj na podlagi statistike o rabi ter-
minov gorščina, sogorščina in gora. Zato smemo govoriti o kontrolnem
dokazu. Kakor le-tam, tako se tudi tukaj glasijo uspevki, da je treba
razdeliti slovenske priredibe na pet starostnih raizredov. Seveda pa je
treba vnaprej izločiti iz Taziskave vsa tista mesta v tekstih, kjer je ime
mojaš uporabljeno kot označba najbližjega soiseda, zakaj ta termin
sosedskega prava me more priti v poštev kot imenoslovna protiutež
sogorniku.^'
V prvi starostni razred sodita vira I Prir. Ree in II Prir. NUK,
ker rabita za nemški pojem perkhold (perkgnoss) zgolj termin so-
gornik.^"' Edino izjemo najdeš pri Andreju Reclju v členu 47, kjer se
na drugem izmed dveh mest nepričakovano prikažejo že prej omenjene
besede »posposnani tih mejashuu«.^* Drugod beremo tudi na tem mestu
termin sogorniki, tako v II Prir. NUK 46, IV Prir. Kapsch 36 in V Prir.
" Dol. Gb. 216.
Metod Dolenc, Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. sto-
letja. Knjiga 239 Rada Jugoslavenske Akademije znanstva i umjetnosti u
Zagrebu, 1930, 22 (separat).
0 mejašu kot neposrednem sosedu govore G. b. v členih 47 in 50 (v
čl. 47 na prvem od dveh mest, kjer je uporabljen naziv mejaš). Takega
soseda označujejo prireditelji z izrazi: bližnji mejaš (IPrir. Ree. 50, IV Prir.
Kapsch 39. VI Prir. Lab. 42, VII Prir. bošt. 46, IX Prir. sot. 40), najbližnji
mejaš (V Prir. NM »narblishenshi Mejash«), obadva mejaša (I Prir. Ree. 47,
VI Prir. Lab. 41, VII Prir. bošt. 44, IX Prir. sot. 39), oziroma oba mejaša
(IV Prir. Kapsch 56).
1 Prir. Ree 1 (trikrat). 9, 10 (dvakrat), 1? (dvakrat), 19 (dvakrat). 20,
22, 23, 26 (trikrat), 44 (dvakrat), 45, 46 (dvakrat), 51 — v celoti 22 mest. kjer
se bere termin sogornik. Dalje II Prir. NUK 1 (dvakrat). 8 (dvakrat). 13,
15, 16 (dvakrat), 17, 21, 22, 25 (dvakrat), 28. 33. 43 (dvakrat). 43. 46. 50 -
v celoti 20 mest, kjer je v tem tekstu uporabljen termin sogornik. — Skupno
je potemtakem v virih prvega starostnega razreda 44 mest, kjer termin so-
gornik pomeni podložnega člana gorske skupnosti.
77
France Goršič
NM 47. Prisiljena se zdi razlaga, da je Andrej Recelj ux^^^rabil termin
mejaši zaradi posebnih razmer na Raki, češ tu gre za može sosede, ki
so na Raki stopali v akcijo, kadar je šlo za kak mejniški spor.^^ Rec-
Ijeva izjema je nasprotno jasen dokaz, da so začeli mešati pojma so-
gornik in mejaš že v 16. stoletju. Razen priredb I Prir. Ree. in 11 Prir.
NUK sodi v prvi starostni razred še Zapovedni list o vinskem davku
iz leta 1570,^^ ki ima tudi zgolj termin sogoinik.'^ Imamo torej 3 vire
iz zadnje tretjine 16. stoletja.
Drugi starostni razred tvorijo viri III Fragm. vag., IV Prir. Kapsch
in V Prir. NM. V njih beremo redno termin sogornik, termin mejaš pa
le izjemoma. Vagensberški fragment stoji na prvem mestu, ker termina
mejaš sploh še ne pozna.Za njegov prehodni značaj govori, kot že
vemo, raba termina sogorščina. Ostala dva vira imata skupno lastnost,
da podobno kot vir II Prir. NUK 46 rabita na drugem od dveh mest
člena 47 G. b. termin sogornik, kar se v poznejših slovenskih priredbah
neha; tamkaj je povsod le termin mejaš. Glavno je to, da ima termin
sogornik v teh dveh virih znatno premoč nad terminom mejaš.^° Zna-
čilni so tudi trije primeri alternativnega priredja »sogornik in mejaš«
oziroma »mejaš in sogornik«.^"
Tretji starostni razred obsega vira VI Prir. Lab. in VII Prir. bošt.
V njih je raba termina mejaš pogostnejša kot raba termina sogornik.
Dol. Gb. 189. Po pisateljevem mnenju je Andrej Recelj želel izraziti,
da naj razsojajo spore o trebežu mej in bregov zgolj neposredni sosedje, češ
meja more biti dobro znana samo njim. Toda ni mogoče misliti, da bi bila
obstajala v gorali poleg gornikov mn. (gorskega odbora) in gorske pravde
kdaj še posebna razsodišča za mejne spore. Ono mesto v II Prir. NUK 46, da
naj take spore »sogorniki zglihajo« je razumeti pač le tako, da gre za
postopek pred gorsko pravdo. Če pa je le-ta v kakem sporu pooblastila ne-
posredne mejaše, da le-ti rešijo spor, so bili le-ti t. i. odrejeni sodniki gorske
pravde.
Stanko Jug, Slovenski Zapovedni list iz leta 1570 in novi vinski
davek, GMS XXI (1942), 74 si.
Prim. GMS XXI (1942), 79 in 80. Tamkaj bereš mesti: »... suseb teim
sugornikom in Podloshnikom ali kmeticbem...« ter: »...sla Hi ino smei vîeih
vy, Sugorniki okollu Metlike ...«
Izraz sogornik je uporabljen v III Fragm. vag. 1 (dvakrat), 9 in 17
(dvakrat), v celoti torej petkrat.
Razmerje je naslednje: IV Prir. Kapsch 1 (dvakrat), 2 (dvakrat), 6, 8,
11, 13, 14, 16, 17, 20 (dvakrat), 26, 35 (dvakrat), 36, 40, v celoti 19 primerov
rabe termina sogornik, v tem ko se bere termin mejaš le na dveh mestih:
IV Prir. Kapasch 1 in 34. Dalje V Prir. NM 1 (dvakrat), 4, 5, 7, 15, 16, 17
(dvakrat), 18, 19, 20, 22, 23, 26 (dvakrat), 29, 34, 44 (trikrat), 46, 47, 51 (dvakrat),
v celoti 25 primerov rabe termina sogornik, v tem ko najdeš termin mejaš tudi
le na dveh mestih: V Prir. NM 9 in uvodu.
Ta tri mesta so tale: prvo je v IV Prir. Kapsch 1, kjer bereš pasus
»koker bi ta teich Meiashou ali Segornikou sadosti na bilu...«, drugi dve
mesti pa sta v V Prir. NM 13 in 14, in sicer se eden teh primerov glasi
»... jes dopusheinam eniga sagornika ali Mejasha« (to priredje je adverza-
tivno, se pravi, da je treba razlikovati sogornika od mejaša), drugi primer
pa se glasi »En sleherni Mejash ali Sagornik je doushan« (tu je priredje
vezalno ali kopulativno).
78
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
Pri Labasserju beremo termin sogornik celo že na enem samem mestu,
pač pa najdemo tu deset terminov mejaš in dve rekli v obliki alterna-
tivnega priredja obeh terminov.^'' V Boštanjski prired;bi je uporabljen
termin sogornik na dvek mestih, termin mejaš pa v 11 členih; razen
tega so tri rekla z alternativnim priredjem obeh terminov.^* Kasneje
bomo še posebej govorili o tem, da je bila Labasserjeva priredba pred-
loga sestavljavcu Boštanjske priredbe.
Četrti starostni razred tvorita VIII Eksc. vag. in IX Prir. sot. v
njih sploh ni več termina sogornik. Termin mejaš gospoduje in je
zastopan v Vagensberškem ekscerptu osemkrat, v Soteski priredbi pa
dvanajstkrat.^^ Mnenje Metoda Dolenca, da je sestavil Vagensberški
ekscerpt naslednik avtorja Vagenisberškega fragmenta,^" je treba po^
praviti tako, da je Ekscerpt mnogoi mlajši od Fragmenta. Drži pa
mnenje Metoda Dolenca, da je treba datirati izenačitev terminov so-
gornik in mejaš nekako v prvo polovico 18. stoletja. Glede na to, ker
je termin sogornik sestavljavcu Soteske priredbe neznan, je sodil
pisatelj, da je Soteska priredba nastala po letu 1725, češ razlika med
mejaši in sogorniki je še dosti dobro izražena. Toda v zapisnikih
gorskih pravd je najti dovolj dokazov, da so razločevali zapisnikarji
tudi še po letu 1725 gorne mejaše iz tujih gospoščin od domačih so-
gornikov.^^
" Termin sogornik se nahaja v VI Prir. Lab. 14, termin mejaiš pa na
10 mestih: VI Prir. Lab. 1, 9, 16 (na drugem od dveh mest), 17, .18, 20, 23,
23, 30, 41 (na drugem mestu). Alternativni rekli sta v VI Prir. Lab. 1 (îvoimi
Sogorniki ali Mejashi) ter v VI Prir. Lab. 16 (En Vsakateri Meiash ali Sa-
gornik).
Termin sogornik se bere dvakrat: VII Prir. bošt. 25 in 27, termin
mejaš pa enajstkrat: VII Prir. bošt. 1, 9, 17 (dvakrat), 18, 19, 22, 31, 41, 42,
44 (na drugem mestu), vendar pa ima termin v dveh teh primerih obliko
omejaš -a m. (VII Prir. bošt. 31 in 41). Alternativna priredja so tale: VII Prir.
bošt. 1 (iz Suoimi Sagorniki ali Mejashi), VII Prir. bošt. 16 (En vîakateri
Mejash ali Sagornik) ter VII Prir. bošt. 20 (S' posnainam teh Mejashov ali
Sagornikov).
Termin sogornik se bere v VIII Eksc. vag. 1. 4, 6, 7, 14, 15 20, in 22,
ter v IX Prir. sot. 8, 14, 15 (dvakrat), 16, 17, 19, 23, 24, 29 in 39 (na drugem
mestu).
« Dol. Gb. 42.
" Dr. Anton Svetina, Metlika. Dve razpravi iz pravne zgodovine
mesta in okolice, Ljubljana 1944. — Za pričujoča izvajanja prihaja v poštev
drugi del Svetinove knjige, ki mu je naslov j-Vinogorsko ljudsko pravo pod
krupsko graščino v začetku XVIII. stoletja«, str. 141. Zaradi samovoljnega
trganja je gorska pravda na Osojniku kaznovala dne 27. septembra 1734 mejaše
gore posebej ter sogornike posebej. Tudi zaradi trganja sta kaznovali gorski
pravdi na Ručetni gori dne 13. oktobra 1927 in na Osojniku dne 2. oktobra
leta 1732 dva mejaša iz tuje gospoščine. Vse kaže na to, da so imeli tudi
nesvobodne vinogradnike tujih gospoščin za mejaše, kaznovali jih pa tako,
kakor domače sogornike, v tem ko so bili pravi mejaši, se pravi, svobodniki
tujih gospoščin seveda izvzeti iz jurisdikcije gorskih pravd. Prim. o tem
izvajanja v Pravniku XIV (1959), št. 1—2, 37.
79
France Goršič
IV. Posebej o priredbah prvih dveh starostnih razredov
Metod Dolenc je določil starost vira II Prir. NUK med leti 1639
in 1644.^- Toda gre za prepis dosti starejše predloge. To izhaja že iz
okoliščine, da je kazen izvirnika v čl. 9, štirideset denarjev od vsakega
zamujenega dne, spremenjena v kazen 10 ali 12 krajcarjev. Ostale
kazenske sankcije se glase kakor v izvirniku G. b.,*^ le da se je prepi-
sovalec besedi denar na različne načine ogibal^* in to besedo izrecno
navedel zgolj v čl. 11, češ da se mora tožba založiti z enim denarjem.
Tudi nasploh ni dvomno, da gre pri vseh kaznih za denarje in marke,
saj so verno prevzete iz izvirnika kar v 14 členih, v tem ko so spre-
menjene samo v 12 členih.^' Glede spremenjenih sankcij velja ugoto-
viti, da so kazni v 10 členih poostrene, v dveh členih pa samo izme-
njane. Občutne poostritve pričajo, da je bila prepisovalčeva predloga
sestavljena najmanj eno pokolenje po odobritvi izvirnika G. b., ne pa
že kar leta 1543, kakor je zmotno mislil Peter Radies.*"
Za določitev časa nastanka predloge je pomembno, da v njenem
tekstu ni upoštevana prav nobena določba Obr. G. b. V čl. 1 je govor
o enkratnem sklicevanju gorskih pravd. V tekstu ni bila sprejeta niti
ena tistih sprememb, s katerimi so sestavljavci osnutka Obr. G. b. od-
stopili od kazenskih sankcij, določenih v G. b.*" Ker tudi v nobenem
drugem pogledu ni zaslediti kakih vplivov Obr. G. b., ni zapreke, da-
tirati nastanek predloge v desetletje pred letom 1595.
« Dol. GB. 40.
" Popolnoma velja to o kaznih, ki so določene v markah (čl. 25 ena
in dve marki; dalje čl. 3, 8, 10, 25, 58 tri marke; 26, 49 štiri marke; 3, 21, 32,
53, 35, 37, 39, 41, 43, pet mark; 40, 42 deset mark), enako pa tudi o kaznih,
ki so določene v denarjih (čl. 34 od vsakega debla 12; čl. 31 od vsake glave 32;
čl. 3, 12, L4, 19 — v tem poslednjem členu dvakrat — 72 denarjev, kakor v
izvirniku G. b.).
" Dikcije, s katerimi se je prepisovalec ognil potrebi, da zapiše besedo
denar ali fenig, so naslednje: je 12 zapadel; je 32 zapadel; je 72 zapadel;
72 strafenge; per peni 72. V čl. 51 pravi prepisovailec, ne da bi navedel kateri
koli znesek, kar: »ta je strafenga zapadel.«
Iste kazni kot v G. b. so v čl. 3 (72 denarjev), 12, 13, 18, 23, 24, 26.
30, 31, 35, 38, 40, 41, 48; poostrene so v čl. 5 (3 in 3 mark), 6, 7, 9, 20, 32, 34,
37, 39, 42; zmanjšane oziroma valutno spremenjene pa so v čl. 8 in 33. Poostritve
so deloma kar hude, n. pr. v čl. 3 od 1 in 2 mark na 3 in 5 mark, v čl. 6
od 72 denarjev na 5 mark, v čl. 7, 9, 37 od 72 denarjev na 3 marke, v čl. 20
od ene marke na 5 mark, v čl. 32 od 3 na 5 mark, v čl. 34 od ene na 5 mark,
v čl. 39 od štirih šilenkov na 10 mark, v čl. 42 od 60 denarjev na 5 mark.
^ Dol. Gb. 40. Peter Radies je označil v LMS 1879 to priredbo za
štajerski rudarski red iz leta 1543. Fran Le v s t i k je v Ljubljanskem Zvonu
leta 1879, 448, to zmotno trditev popravil, da gre za vinogradski, ne za rudarski
zakon. Metod Dolenc pa je zapisal, da je Levstik zakon nazval, da je
»vinogorski«!
*' Primerov je šest: čl. 5 (namesto 1 in 2 dukatov 3 in 5 mark), čl. 8
(namesto 4 denarjev 10 ali 12 krajcarjev), čl. 20 (namesto enega dukata
5 mark), čl. 31 (namesto ene marke 3 marke), čl. 39 (namesto 5 mark 10 mark)
in čl. 42 (namesto 3 mark 5 mark).
80
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
Grafika vira govori celo za to, da je nastala predloga še pred
letom 1584, ko je bil objavljen Bohoričev pravopis. Vatroslav Oblak
je' v LMS 1887 poudaril, da se grafika tega rokopisa, enako kakor
grafika Recljeve priredbe, ne ozira na Bohoričev pravopis. Prepiso-
valec se je zvesto držal predloge. Bil je pač človek brez literarne
izobrazbe, prejkone tujec v službi neke gorske gospwscine.** Če vza-
memo, da med viroma prvega starostnega razreda ni večje časovne
razlike, gre še za to, je li v tekstu zaslediti kaj medsebojnih vplivov.
Recelj pravi, da je G. b. znova v slovenski jezik iztolmačil. Vendar
pa mu tekst II Prir. NUK prav gotovo ni bil za predlogo. Recelj je
namreč ostal pri kazenskih sankcijah G. b. z izjemo samo treh pri-
merov. Dva odmika nimata nobene zveze z II Prir. NUK.**^ tretji, oni
v čl. 33, pa se sicer res ujema s členom II Prir. NUK 32 (obakrat znaša
kazen 5 mark), toda je pač gola slučajnost. Če bi bil imel Recelj pred
seboj predlogo II Prir. NUK, gotovo ne bi bil zabredel v napake, kot
sta n. pr. tedve, da bi bil do nerazumljivosti zverižil tekst člena 29
(ustrezajoči čl. 28 je v II Prir. NUK pravilno in zelo jasno formuliran)
in napačno prevedel termin »der erste und letzte rechtsprecher« s
terminom »pravni besednik« (ta termin je v II Prir. NUK 27 pravilno
preveden s terminom »prva in poslednja pravda«) Med Recljem in
prirediteljem predloge II Prir. NUK potemtakem ni bilo nobenega
stika. Recelj je prevajal člene pač neposredno iz izvirnika G. b. Isto
velja tudi za prireditelja predloge II Prir. NUK, le da je on člene
pogosto celo krajšal."" Čudna spojitev členov 6 in 7 G. b. v členu
II Prir. NUK 6 bi mogla imeti vzrok v pokvarjenosti in nečitljivosti
predloge. Skratka, vira prvega starostnega razreda sta nastala drug
od drugega neodvisno in morda niti nista bila sestavljena po posebnem
naročilu kakega gorskega gospoda, da bi služila praktični potrebi gor-
skih pravd v njegovi gospoščini. Morda gre res za kompilacije, ki
naj bi vobče služile kranjskim gorskim pravdam, ki so pogrešale takih
priredb gorskih členov. Vsekakor pa sodita I Prir. Ree. in II Prir.
NUK v prvi starostni razred, oziroma na prvo in drugo mesto doslej
znanih islovenskih obdelav štajerskih gorskih členov."
Prepisovalčeva grafika je zelo pomanjkljiva in nedosledna. V čl. 35
je beseda haiholz iz čl. 34 G. b. prevedena z besedami »seno ali les« (besedo
hai je imel pisec za — seno!). V čl. 10 je termin perktaiding iz čl. U G. b.
krivo preveden s terminom gorščina, ker tujec ni ločil gorščine od — pravde!
Isto napako je ponovil pisec v čl. 18. Pasus »auf den pergen nach dem perktai-
ding« je napačno prevedel z besedami »po teh gorščinah«. Podobno je v čl. 28
napačno preveden pasus iz čl. 29 G. b. »die wandel und fäll im perktaiding«
z besedami »vse zapadne strafenge v gorščinah.«
Andrej Rece j je omilil kazen 4 šilenkov, določeno v čl. 40 G. b., na
3 šilenke denarjev, kazen 60 denarjev, določeno v čl. 43 G. b.. pa je poostril
na 72 denarjev. Prireditelj predloge II Prir. NUK je poostril najprej imeno-
vano kazen na 10 mark (čl. 59), drugo pa na 5 mark (čl. 42).
Bistveno skrajšani so teksti členov II Prir. NUK 1. 3. 9, 15, 18, 19, 25.
26, 28, 29, 45. 47. 49 in 50, ki ustrezajo členom izvirnika G. b. 1, 3, 10, 16. 19,
20, 24, 27, 29. 30. 46. 4«. 50 in 51.
6   Slovenski etnograf gj^
France Goršič
Zanimiv je poskus vagensberške gorske gosposke, prirediti ustre-
zen slovenski tekst gorskih členov za praktično rabo na gorskih prav-
dah gospoščinskih gora. Ker je priredba ostala krnjava, je dobila v
knjištvu ime Vagensberški fragment. Toda ne drži poskus, povezovati
to akcijo vagensberške gorske gospoščine z osebo kasnejšega vagens-
berškega gorskega gospoda Ivana Vajkarta Valvasorja, ki stvarno z
nastankom Fragmenta nima prav nobene zveze.Prireditelj tega teksta,
ki sodi brez dvoma v začetek 17. stoletja, je bil trd Nemec, ki ni
imel pred seboj nobene slovenske predloge, temveč je z muko prev^ajal
nemške člene, oblikujoč posamezne stavke pač ob pomoči jezikovno
neukih domačih gornikov.Grafika je zelo pomanjkljiva in vidi se,
da je poznal pisec bohoričico le površno. Člena 6 ni do konca prestavil,
ker ni našel terminov za »landleüte und burger«. Podvomil je. da se
landleute po slovensko res imenujejo deželani.^^ Poslednjemu členu 16
je dal pisec marginalni napis »Von Verfallüng des Weingartens« in
ga okrnil, ker ga je sposobnost za prevajanje popolnoma pustila na
cedilu.'* Torzo se tu neha in se ne ve, zakaj je prišlo do pretrga."'^
" V usnje vezana knjižica z letnico 1686 na platnici, kjer je uvezan
Fragment, ima sicer napis, iz katerega izhaja, da je bil prvotno tu uvezan
gorni in desetinski register vagensberškega gorskega gospoda Ivana Vajkarta
Valvasorja (1641—1693). Toda sredi 18. stoletja, najbrž konec leta 1749
ali v začetku leta 1750, so iztrgali Valvasorjev register iz platnic ter le-te
uporabili za uvezavo novega registra za vagensberške vinske gore Kržiše,
Hrastje, Preska in Nova gora. Na listih 2 do 10 so vpisane gorne in desetine
teh gora iz let 1747 do 1749, dva lista sta ostala prazna za daljnje vpisovanje,
od druge strani dvanajstega lista do konca (v celoti je 22 listov) pa sta uve-
zana najprej Fragment in neposredno za njim novo sestavljeni Ekscerpt, se
pravi vir Vlll Vag. eksc, o katerem bomo razpravljali v zadnjem razdelku
pričujoče študije. Iz vsega se vidi, da je bil Fragment uvezan že v Valva-
sorjev register in tu je ostal tudi ob prevezavi, za katero je najbrž dala
pobudo prav okofliščina, da so novo sestavili Ekscerpt zaradi praktične uporabe
na domačih gorskih pravdah.
^ To, da se je pisec III Fragm. vag. oslanjal na pogovorni jezik doma-
činov, priča zlasti termin sogorščina -e ž., ki je v viru zavzel mesto dotlej
navadnega starega termina gorščina -e ž. Težja mesta je prevajal pisec z
veliko težavo in grozno lomil slovenščino. Višek je tekst čl. 3, ki mu je dal
pisec zveriženi naslov: »Koku Leti sagorshke Vsivozih V letemu sagorskivinih
vinogradeh nad letem Boiam jenu udarzah se sadersadt ima.«
Pisec je zapisal v čl. 16 tele besede: »Takova pravdo More on Sd.«
Tu se mu je pero zataknilo in člen je ostal nedovršen brez pike. Manjkajo
besede »z deželjani in purgarji, kateri gorščino imajo ali služijo, to pravdo
obsesti.«
^ Dol. Gb. 121. Metod Dolenc je pod zap. št. 7 napačno navedel, da
člena 16 sploh ni (Fragm. vag. — vacat). Člen 16 obstoji, le tekst mu je
okrnjen. Glasi se: »Kader en Sagornik Svoimu gorskimu gospodu Vtreih
letah Saporet to gorsino Neplaza. Taku more ta gorski gospud Sposnainam
tih Sagornikou se tega vinograda alli Lesa na zhetertu Letou dobru potstopiti
obrati. No Noter Spravit.« Prim. Metod Dolenc, Valvasor in slovenska ljudska
sodišča, GMS IX (1928), 103.
Najbolj verjetno je, da so imeli daljnje prevajanje zaradi tega za
nepotrebno, ker je vmes dobila graščina v roke neko drugo slovensko pri-
82
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
Napis rokopisa »Die Perkh Ordnung. Auss der Theutschen in die Cra-
narische Sprach vertollmatsch wie folgt« priča jasno, da gre za izviren
prevod. To sledi tudi iz teksta samega, ker je največkrat pred vsakim
členom nemški marginalni napis, a tudi besedila se zelo ločijo od vseh
drugih nam znanih virov. Glede kazenskih sankcij je sledil pisec iz-
virniku G. b. z eno samo izjemo: v čl. 9 je čisto izvirno določil kazen
ene marke.'" Med teksti, ki v čl. 1 določajo dvakratno letno sklicanje
gorske pravde, sodi Vagensberški fragment zaradi tega na prvo mesto,
ker govori »o gorskih pravdah v Štajerju ali drugod« (G. b. govore le
o gorskih pravdah im land Steir) ter o tem, da je gorske pravde skli-
cevati vsako leto »med veliko nočjo in binkoštmi ali kadar je navada«
(izvirnik G. b. ima samo »zwischen Ostern und Pfingsten jährlich«).°'
Pisec je dal torej običajem izven Štajerske legalnost, ne da bi for-
muliral dvakratno letno sklicanje po primeru Obr. G. b. in kasnejših
priredb gorskih členov. Iz vseh teh razlogov smo uvrstili Vagensberški
fragment na tretje mesto priredb ter na prvo mesto v drugem starost-
nem razredu.
Kapscheva priredba je prvi slovenski tekst, ki se opira na določbe
Obr. G. b. Gre za prepis neznane predloge, ki ga je oskrbel uslužbenec
čreteške gorske gospoščine I. Kapsch."^ Besedilo, ki ima 42 členov, je
tako zvesto prilagojeno tekstu Obr. G. b., da sta n. pr. člena 16 o da-
janju gorne in 18 o vozni tlaki prav tako izpuščena, kakor le-tam.*'
Poslednji člen z razlago, da je treba vzeti na Kranjskem marko de-
narjev za zlat dukat, je stvarno skrajšan člen 50 Obr. G. b. Tekst se
oddaljuje od Obr. G. b. v tem, da sta z besedilom člena 3"° združeni
besedili člena 5 o kratenju pravic tožiti in člena 6 o kletarski pravdi.*^
Očito pa je, da več določb Obr. G. b. ni bilo v piščevi predlogi,*^ ki
je najstarejši tekst, v katerem je bilo statuirano dvakratno letno skli-
redbo gorskih členov, morda Recljevo ali Kapschevo. Vagensberški pisec pa
je bil gotovo presrečen, da je bil rešen prevajanja.
V čl. 9 G. b. je določena ta kazen na 40 denarjev, v I Prir. Ree. 9 na
60 denarjev, v čl. 9 Obr. G. b. na štiri denarje in v II Prir. NUK 8 na 10 ali
12 krajcarjev.
" Prvi stavek v tekstu III Fragm. veg. 1 se glasi: Imaio vze Sagorske
pravde v Shteieri v alle dergodt Vmeid veliko nozhio leno Vinkukhushtmi
Ali kader ie navada Vsako Leito obsoine biti na tih Memeistih kier ie od
starschich Sem perschlo leno prez kakove Siile volle ne obenu drugu Meistu
Se Nnimaio voditi.«
™ Na koncu rokopisa, ki ima 10 listov, je pripis: »die 17 octobris (8bris)
1686. Descripsit I. Kapsch. Glej Dol. Gb. 41.
Obr. G. b. imajo določbe o vozni tlaki v členu 15, ki ga pri Kapschu ni.
Člen 5 pri Kapschu odgovarja členu 4 Obr. G. b. oz. G. b.
" Ne drži trditev Metoda Dolenca (Dol. G. b. 151), da je v Kapschevem
čl. 5 z ostalimi določbami združena tudi »misel o prizivu«.
Tele določbe Obr. G. b. niso sprejete v Kapschevo priredbo; čl. 2 o
dedinskih tožbah, čl. 18 o prepovedi bivati v gori, čl. 26 o prizivu, čl. 27 o
izterjavanju kazni, čl. 34 o zločinu nasilnega vdora, čl. 42 o kratenju dedinske
pravice in čl. 43 o priposestvovanju.
6*
85
France Goršič
canje redne gorske pravde v kranjski deželi.'^ Glede kazenskili sankcij
se je držal pisec določb Obr. G. b. tako dosledno, da so samo štiri
izjeme, ki pa pričajo, da ni bilo sploh nobenega vpliva od drugod."^
Starost predloge podkrepljuje tudi dejstvo, da kaže grafika le še malo
sledov Bohoričevega pravopisa.To so razlogi za datiranje Kapscheve
predloge v začetku 17. stoletja ter na srednje mesto drugega starost-
nega razreda.
Na tretje mesto drugega starostnega razreda smo postavili V Prir.
NM, ki je mestoma nekoliko skrajšan prevod teksta G. b., pa brez
poslednjega, 52. člena in sklepnih besed, ter z znatno skrajšanim
uvodom, ki je zaradi tega znamenit, ker se obrača pisec do vseh gor-
nikov, mejašev in gorskih gospodov. Besedilo ne kaže nobenih naslo-
nitev na druge tekste in sme po vseh znamenjih veljati za izvirno
kompilacijo. Vatroslav Oblak je datiral tekst v 18. stoletje, toda Metod
Dolenc je pravilno opozoril, da gre zgolj za prepis dosti starejše pred-
loge, posnete po tekstu izvirnika G. b., češ da se to vidi iz obsega
teksta, zlasti pa po tem, da se omenjajo mejaši in sogorniki."" Da je
imel pisec pred seboj samo tekst G. b., ne pa tudi osnutek Obr. G. b.,
izhaja kar jasinos prvič iz uvoda, dalje iz čl. 1 z njega enkratnim letnim
sklicevanjetn redne gorske pravde, naposled iz dejstva, da so tam, kjer
so uredniki Obr. G. b. odstopili od kazenskih sankcij, določenih v G. b.,
natančno ohranjene kazni izrečene v tem izvirniku."' Težko je uganiti,
zakaj se je bil sestavljavec pTedloge v čl. 41 ognil kazenski sankciji
pet mark, čeprav imata to določbo tako G. b. kot tudi Obr. G. b."* Ker
Tekst IV Prir. Kapsch 1 se glasi: »Nar poprei imaio use Gorskhe
Praude v Krainski Deseli mei Veliko Nozhio inu Vinkustich, Vsaku letu
obsoiene biti, an tech mesteh, ki ie od starich sem pershlu. Te druge pak
lesen, kakor ie Veni vsakv Gorv navadna. Inu se neimaio brez koker siile
ali Vrschaha, na abednim drugim mestu dershati, de bi khei V navado na
persklu« itd.
"* Za razliko od sankcij v čl. 9 G. b. oziroma Obr. G. b. je v členu 6
Kapscheve priredbe določena izvirna kazen 62 denarjev. Kazni, določene v
IV Prir. Kapsch 24 in 25, je poostril pisec od ene na tri marke, oziroma od
treh na pet mark, vračajoč se v prvem primeru k sankciji, ki jo imajo
čl. 32 G. b., I Prir. Ree. 32 in II Prir. NUK 31, v drugem primeru pa k sankciji,
ki je določena v členih I Prir. Ree. 55 in II Prir. NUK 32. Naposled je v
členu IV Prir. Kapsch 34 na samo 60 denarjev omiljena kazen treh mark, ki
je določena v ustrezajočem členu 41 Obr. G. b. Tu se je vrnil pisec h kazenski
sankciji člena 43 G. b. Sestavljavec Kapscheve predloge je ravnal potemtakem
eklektično, trudeč se, da bi prišli do veljave gorski pravni običaji v nam še
neznani gorski gospoščini, ki ji je bila priredba namenjena.
Dol. Gb.41 oziroma IMK III (1893), 194.
"^ Dol. Gb. 43 oziroma LMS 1887, 290.
Sestavljalci Obr. G. b. so odstopili od kazenskih sankcij, določenih v
členih 9. 52. 40 in 43 G. b. Glej v tem pogledu člene 9. 30, 38 in 41 Obr, G. b. ter
prav tako V Prir. NM 9, 32, 40 in 43.
°* Gre za kazen pet mark, ki jo je imel plačati gorniku kupec vinograda,
ker prodajalcu ni v določenem roku plačal kupnine, a je navzlic temu ob-
delal vinograd (čl. 41 G. b. oziroma čl. 39 Obr. G. b.).

o starosti slovenskili priredb gorskili členov
ni znamenj, ki bi dala sklepati, da je izvirna predloga nastala prej,
ko se je končala akcija za kodifikacijo osnutka Obr. G. b., je bilo ta
vir uvrstiti na tretje mesto drugega starostnega razreda oziroma na
peto mesto slovenskih priredb gorskih členov.
V. Posebej o priredbah ostalih starostnih razredov
Znamenja govore za to, da je priredba Hannsa Labasserja iz
leta 1646 izvirna kompilacija. Pisec je upošteval tako tekst G. b. kot
tudi tekst Obr. G. b., preurejal in krajšal dikcijo, ne da bi popustil od
kazenskih sankcij, ki so v obeh G. b- iste, toda odbiral je kazni, kadar
se v tekstu ne ujemajo, in jih včasih celo nadomeščal z novimi kaz-
nimi."*' Priredba nima uvoda niti sklepnih pripomb, obsega 44 členov
in je vezana v knjigo obrazcev (Formularienbuch). Grafika je boho-
ričica, narečje dolenjščiina in ni znakov, da bi se bil pisec naslanjal
na kak starejši slovenski tekst.'" Nekateri členi imajo prav izvirno
zasnovo.Labasserjeva priredba je iz skupine slovenskih tekstov, v
katerih je določeno dvakratno letno sklicanje redne gorske pravde.'^
V sredo 17. stoletja smo datirali tudi nastanek rokopisa VII Prir.
bošt., ki se naslanja bolj na G. b. kot na Obr. G. b., predvsem pa kaže
mnogo neposrednih vplivov Lahasserjeve priredbe. Metod Dolenc je
Cl. 1 je formuliran v skrajšani in čisto izvirni obliki. Cl. 16 o dajanju
gorne, ki ga Obr. G. b. nimajo, je pisec obdržal, toda združil ga je s čl. 17
G. b., ki govori o zapadu vinograda zaradi dolžne gorne. Pisec je izpustil
čl. 18 G. b. v vozni tlaki, ki je v Obr. G. b. spojen s čl. 15. Kasiral je tudi na-
slednje člene obeh G. b.: o sodnih pristojbinah (čl. 27 oziroma 25), o izterje-
vanju glob (čl. 29 oziroma 27). o telesni poškodbi (čl. 37 oziroma 33), o kratenju
dedinske pravice (čl. 44 oziroma 42), o gornikovi nagradi (čl. 48 oziroma 46)
ter o gorskih dninah (čl. 52 oziroma 50). Kjer se v G. b. in Obr. G. b. kazenske
sankcije razlikujejo, se je Labasser v čl. 9 in 28 odločil za kazni, ki so dolo-
čene v čl. 9 in 32 G. b., v čl. 35 pa za kazen, kakor je določena v čl. 38 Obr.
G. b. Izvirne so Labasserjeve kazenske sankcije za neprijavo otujitve gorske
zemlje v čl. 19 (čl. 21 G. b. oziroma čl. 19 Obr. G. b.), za odgovorno deterio-
riranje vinogradske zemlje v čl. 24 (čl. 26 G. b. oziroma čl. 24 Obr. G. b.), na-
posled za posek trte v čl. 34 (čl. 43 G. b. oziroma čl. 41 Obr. G. b.). Celo tam.
kjer je očitno sledil sestavljavcem G. b. in Obr. G. b., je Labasser redakcio-
nalno pogosto ubral čisto svojo pot.
™Dol.Gb.41.
" Izvirno zasnovo in lasten slog kažejo naslednji členi Labasserjeve
priredbe: 1, 3, 8, 9, 14. 15, 16 (ta člen je spojen s čl. 17 G. b. oziroma s čl. 17
Obr.G.b.), 24 (to je čl. 26 G. b. oziroma čl. 24 Obr. G. b.), 35 (čl. 40 G. b. ozi-
roma čl. 38 Obr.G.b.) in čl. 44 (čl. 51 G. b. oziroma čl. 49 Obr.G.b.).
'¦^ Določbo o dvakratnem letnem sklicevanju redne gorske pravde, ki
se opira na čl. 1 Obr.G.b., beremo v IV Prir. Kapsch 1, VI Prir. Lab. 1 in
VII Prir. bošt. 1. Določbe o enkratnem letnem sklicevanju redne gorske
pravde, ki se opira na čl. 1 G. b., pa imajo I Prir. Ree. 1, II Prir. NUK 1 in
V Prir. NM 1. Določbi v III Fragm. vag. 1, kakor smo že rekli v prejšnjih
izvajanjih, prisojamo prehodni značaj med tema dvema skupinama slovenskih
priredb.
85
France Goršič
sodil, da je 50 členov obsegajoča Boštanjska priredba tudi izvirna
kompilacija, ki je nastala pred letom 1781, češ, da v njej so določene
še denarne kazni.'^^ Toda vse govori za to, da je Boštanjska priredba
nastala še v 17. stoletju, kmalu po Labasserjevi priredbi in pod njenim
velikim ^^plivom, ki je znaten v redakcionalnem in sintaktičnem po-
gledu, nič manj pa tudi glede same sistematike.'* Da je prireditelj
vkljub temu bolj upošteval določbe izvirnika G. b. kot pa osnutek
Obr. G. b., kažejo očitno kazenske sankcije.'^ Boštanjska priredba ima
določbe o dvakratnem letnem sklicevanju redne gorske pravde. Dikcija
člena 1 je jx)sneta po Labasserjevem tekstu, le da je Labasserjev termin
rink -a, m. nadomeščen z bolj pravilnim terminom miza -e, ž. Bo-
štanjski prireditelj loči gorno starešinstvo sodovcev, rink, od pravdo-
pravne ustanove, porotne mize."" Na kraju ima Boštanjska priredba
dva izvirna člena, drugim priredbam neznana, namreč kazenski sank-
ciji za bogokletstvo in nečistost, če sta storjeni v gori.''
Dol. Gb. 43. Leta 1781 je izšel patent cesarja Jožefa 11., ki je odpravil
kazni v denarju.
"* Kako velik je bil Labasserjev vpliv, pričajo: 1. opustitev določb o sod-
nih pristojbinah, izterjevanju glob in gorskih dninah (čl. 27, 29, 52 G. b. ozi-
roma čl. 25. 27 Obr. G. b.) ; 2. enaka, v čl. 26 določena kazenska sankcija zapada
vinograda že ob prvem primeru deterioriranja zemlje, kakor jo določa La-
basser v čl. 24 — po čl. 26 G. b. ter po čl. 24 Obr. G. b. ima gorski gospod
pravico zahtevati, da sogornik dobro obdela vinograd ali ga pa (pod kaznijo
štirih mark) v pol leta proda, in šele če bi sogornik trmasto ne ubogal, bi se
smel njegov vinograd prodati, toda ne pod cenilno vrednostjo 3. zamenjani
vrstni red členov 45, 46 G. b. oziroma čl. 43, 44, Obr. G. b., ter členov 49, 50
G. b. oziroma čl. 47, 48 Obr. G. b., po Labasserjevem zgledu: pri Labasserju
ustrezata členom 45, 46 G. b. člena 40, 39, v Boštanjski priredbi pa člena 43.
42; pri Labasserju ustrezata členoma 49, 50 G. b. člena 43, 42, v Boštanjski
priredbi pa člena 47, 46.
''^ Tako v G. b. kot v Obr. G. b. so kazenske sankcije iste v členih 3, 7,
8, 10, 13, 14, 19, 24, 25, 31, 53 do 35, 38, 39, 41, 42, 49. Te kazni so sprejete
tako v VI Prir. Lab. kot v VII Prir. bošt. Kjer pa ti priredbi odstopata od
določb G. b. in Obr. G. b., je treba razlikovati: a) v čl. 21 G. b. (19 Obr. G. b.)
ima Labasser (čl. 19) kazen 3 mark, boštanjski prireditelj pa se je vrnil h
kazni ene marke iz G. b. in Obr. G. b.; v členu 37 G. b. (35 Obr. G. b), ki ga
je Labasser opustil, določa boštanjski prireditelj kazen 5 mark, kakor je
le-ta določena v G. b. in Obr. G. b.; b) v členu 9 sta tako Labasser kot Bo-
štanjec vzela kazen 40 denarjev iz istega člena G. b. in Obr. G. b.; c) v členu 40
G. b. (38 Obr. G. b) je vzel Labasser kazen 3 mark iz čl. 38 Obr. G. b., Bo-
štanjec pa se je vrnil h kazni štirih šilenkov denarjev iz čl. 40 G. b.; naposled
je v členu 43 G. b. (41 Obr. G. b.) boštanjski prireditelj znova vzpostavil kazen
60 denarjev iz člena 43 G. b., ne pa kazni treh mark, ki je določena v členu 41
Obr. G. b.
™ Prireditelj v tekstu VII Prir. bošt. 27, da se mora tožencu, če zahteva,
postaviti besednik »s Rinka ali Sedeozhih Sagornikou«, ni vezalno, temveč
adverzativno priredje. Morda so se v Boštanju zato jemali besedniki tudi kar
iz porotne mize, ker je bil rink maloštevilen.
Člena se glasita: »Ta Ossmi nu Stirideleti Artikel. Kateri je v' gori
S Bugam Sashentov, taje sapadu 10 Markov.« Dalje: »Ta deveti nu Stiridesseti
Artikel. Kateri v' gorj Kurbarjo inu Loternjo triba, ta je Sapadov gorskimu
gospodu Svoj Nograd.«
86
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
Vagensberški ekscerpt je Metod Dolenc pripisal neznanemu piscu,
ki je sledil sestavljavcu Fragmenta. Ker je pisatelj Fragment pogrešno
datiral v čas po letu 1749, bi sledilo, da je Ekscerpt nastal nekako v
letih 1760 do 1780.'* Sam ob sebi ta sklep, kolikor se tiče Ekscerpta,
ne bi bil nesprejemljiv, ker sodi sestava tega teksta pač že v čas, ko
so se gorske gosposke polaščevale ljudskega sodstva. O' sklicevanju
gorske pravde v Ekscerptu sploh ni govora. Kazenske sankcije so kar
tipično poostrene na pet mark denarjev ali pa na kazen zapada vino-
grada.'^ Nekatere kazenske sankcije pa so sploh izpuščene.*" Že sama
poostritev kazenskih sankcij govori za to, da je tekst nastal v 18. sto-
letju in bil namenjen branju na gorskih pravnih dnevih.
Soteska priredba je kompilacija iz zadnje petine 18. stoletja. Na
več mestih se oddaljuje od izvirnih členov,*^ iima pa tudi nekaj novih
členov.*" Posebnost teksta je prvi člen, ki se glasi, da »ima en usakitiri
Gorski Gospud, kateri sa kakova rezh toshio, usaku leto postiti Gorsko
prando Dorsali ino toisto obenkrat odpoveidati.« S temi besedami je
sestavljavec posplošil določbo člena 2 G. b. oziroma člena 2 Obr. G. b.
o sklicevanju gorske pravde zaradi obravnave dedinskih tožba na vse,
"* Dol. Gb. 42 si. K izvajanjem v prejšnji opombi 37. dodajamo, da je
pisatelj mislil, da je Ekscerpt le za eno pokolenje mlajši od Fragmenta,
katerega je zmotno datiral »precej časa po letu 1686 (letnica na platnici),
verjetno celo po letu 1749 (urbarialni zapisi).« V resnici pa je nastal Fragment
okoli poldrugo stoletje prej ko Ekscerpt. Pri Ekscerptu torej ne gre za nepo-
srednega naslednika Fragmentovega avtorja, kakor je domneval Metod D o -
lene. Res pa je, da je Ekscerpt nastal leta 1749 ali 1750 in dal povod, da so
prevezali Valvasorjev register in v stare platnice uvezali stari Fragment in
novi Ekscerpt.
Kazen pet mark je določena v čl. 1, 7, 8, 9, 13, 17, 19, 18, 2, 22, 24 za
učine, ki so urejeni v čl. 3, 7 do 10, 21, 33 do 35, 37 do 39 G. b. (oziroma v
čl. 3, 7 do 10, 19, 51 do 33, 35 do 3? Obr.G.b.). Zapad vinograda je določen
v čl. 21 Ekscerpta za tatvino, v čl. 23 pa za požig. V ustrezajočih členih 40 in
42 G. b. (oziroma v čl. 38 do 40 Obr. G. b.) je postavljena le za tatvino sadja
in grozdja kazen štirih (oziroma treh) šilenkov denarjev ali pa odrezanje
enega ušesa, za požig pa kazen deset mark. Izvirna je kazenska sankcija v
čl. 16 Ekscerpta, da se žalitev gorskega gospoda kaznuje z zapadom vinograda.
Edina izjema, da kazen ni poostrena, je primer iz čl. 6 Ekscerpta, kjer se
bere kazen ene marke ali 16 krajcarjev, kar še dosti ustreza členu le G. b.
oziroma Obr. G. b., kjer je za neprihod na gorski pravni dan statuirana kazen
72 denarjev.
*** Izpuščene so kazenske sankcije iz čl. 13, 24, 25, 26, 31, 32, 41 in 49 G. b.
*' Soteska priredba nima n. pr. nobenih pravil glede nemarnega obde-
lovanja vinograda (čl. 26 G. b.. 24 Obr. G. b., 24 Labasserjeve in 26 Boštanjske
priredbe), niti glede tatvine grozdja in sadja (čl. 40 G. b., 38 Obr.G.b., 35 La-
basserjeve in 38 Boštanjske priredbe).
*- Izvirna člena Soteske priredbe sta člena 43 in 44. Člena 43 objasnjuje
vrednost marke denarjev, ki znaša na Kranjskem tri libre. Člen 44, zadnji v
tekstu priredbe, pa določa pristojbine, ki gredo gorskemu gospodu pri prodaji
vinograda; prodajalec mu ima plačati en ventin (dvajset krajcarjev), kupec
pa dva reparja.
87
France Goršič
kakršnekoli tožbe.Nastanek takega predpisa sodi v čas, ko soteski
gorski gospod ni več skliceval plenumov sogorščin v gospoščini, marveč
je samo še sestavljal porotne miize z gorskim sodnikom na čelu. So-
teski prireditelj je imel Labasserjevo priredbo za predlogo. To izhaja
tako iz kazenskih sankcij, ki so ostale iste kot pri Labasserju, ali pa
so enako izpuščene, kot jih je opustil Labasser,^* kakor tudi iz mnogih
nadrobnosti teksta in redakcije.*" Podoba je, da soteski sestavljavec
Boštanjske priredbe sploh ni upošteval. Edini primer, ki bi kazal na
to, da je bila vzeta v poštev tudi Boštanjska priredba, je kazenska
sankcija za opuščeno prijavo transakcije, ki zadeva gorsko zemljo.
Labasser (čl. 19) je določil kazen treh mark, soteski prireditelj pa se je
vrnil h kazni ene marke (čl. 18), enako kot boštanjski (čl. 21). Seveda
je bolj verjetno, da je sledil soteski prireditelj Gorskim bukvam
(čl. 21) ali pa Obravnanim Gorskim bukvam (čl. 19). Naposled je po-
sebnost Soteske priredbe v tem, da je čl. 24 G. b. oziroma čl. 22 Obr.
G. b., kjer je določena kazenska sankcija za nepravočasno opravljeno
obrezovanje in okopavanje, razstavljena v dva člena, v poseben člen,
kjer se obravnava rez, in poseben člen, kjer se obravnava kop'.*" To
sta člena 21 in 22.
Po pravilu, kakor je postavljeno v čl. 2 G. b. oziroma v čl. 2 Obr. G. b.,
mora gorski gospod »pravdo pustiti teči«, kadar gre za dedinsko tožbo, češ
take tožbe ne trpe odlašanja. Toda konec 18. stoletja je že veljalo pravilo,
da je sklicati gorsko pravdo nemudoma tudi tedaj, če je vložena kaka druga
važna tožba. Gorske gosposke namreč takrat niso več trpele zborov na gorskih
pravnih dneh. Zato se je soteski prireditelj ognil predpisu o sklicevanju
redne gorske pravde in se omejil na konstituiranje gorske porote po stvarni
potrebi in tudi po mili volji gorskega gospoda.
** Za posek trte, ki je v čl. 43 G. b. zanj določena kazen 60 denarjev, v
čl. 41 Obr. G. b. pa kazen treh mark. je odredil soteski prireditelj v čl. 36
kazen pet mark, sledeč Labasserju (čl. 38), ne pa Boštanjski priredbi (čl. 40),
ki se je bila vrnila h kazni iz čl. 43 G. b. Soteska priredba in Labasser nimata
nobene kazenske sankcije za telesno poškodbo, kot jo imata člena 37 G. b. in
35 Obr. G. b., namreč kazen pet mark; boštanjski prireditelj pa se je bil v
svojem čl. 34 vrnil k tej kazni.
^ Labasser je bil spojil člena 16 in 17 G. b. v čl. 16. Na isti način sta
člena spojena v čl. 15 Soteske priredbe. Soteski sestavljavec je zamenjal za-
povrstnost členov 38. 37 ter členov 41, 40 (gre za člena 45, 46 ter 49. 50 G. b.).
V tem pogledu je sledil Labasserju (čl. 40, 39 ter 43, 42), oziroma Boštanjski
priredbi (čl. 43, 42 in 47, 46). Podobno kot pri Labasserju, ni v Soteski priredbi
nobene določbe o vozni tlaki (čl. 18 G. b., čl. 15 Obr. G. b.), v tem ko ima
Boštanjska priredba ustrezno določbo v čl. 18. Sledeč Labasserju, soteski pri-
reditelj ni sprejel v tekst določb o sodnih pristojbinah (čl. 27 G. b., čl. 25
Obr. G. b.), o izterjavi pristojbin (čl. 29 G. b., čl. 27 Obr. G. b.) in o gorskih
dninah (čl. 52 G. b.). To velja tudi o kratenju dedinske pravice (čl. 44 G. b.,
čl. 42 Obr. G. b.), ki pa se nahaja v Boštanjski priredbi (čl. 41) Tako Labasser
(čl. 25) kot Soteska priredba (čl. 24) imata določbe o prizivu (čl. 28 G. b., čl. 20
Obr. G. b.), nima jih pa Boštanjska priredba. Naposled nimata Labasser in
Soteska priredba nobene določbe o drevju, če senco dela (čl. 48 G. b., čl. 46
Obr. G. b.), v tem ko je boštanjski prireditelj upošteval ta predpis (čl. 45).
^ Razstavitev se glasi takole: »Art. 21. En usakatiri ie dolshan usako
Leto svoi Vinograd obresati, ako ne taku Vinograd gospud gorski more sa se
88
o starosti slovenskih priredb gorskih členov
Glede Prekmurske priredbe gorskih členoA', ki tvori zase peti
starostni razred, velja ugotoviti, da organizacija z upravno in sodno
avtonomijo kakor je ustanovljena za gorsko skupnost Nedeljskega
vrha, pač ne more biti neka osamela znamenitost ene same vinske gore,
marveč da izhaja iz občega zgodovinskega korena. Morda nam srečno
naključje odkrije še nadaljnje slovenske priredbe gorskih členov
nekdanjih ogrskih Slovencev, morda nam pa priskočijo na pomoč
madžarski zgodovinarji prava s podatki o organizaciji vinskih gora
v panonskem gričevju. Dokler se po tej ali oni poti ne popolni gradivo,
ni podlage, da bi se pobilo mnenje Metoda Dolenca, ki je tekst leta 1912
v Sobotišču objavljene priredbe gorskih členov Nedeljskega vrha do-
ločil v začetek 19. stoletja, ko da gre za čisto samoterno gorsko organi-
zacijo v slovenskem Prekmurju.
Zusammenfassung
ÜBER DAS ALTERSPROBLEM DER SLOWENISCHEN FASSUNGEN
DER WEINBERGARTIKEL
Der Verfasser hat sich zur Aufgabe gemacht, die Anciennität der teilroeise
noch nicht aufgefundenen Urtexte, welche den bisher bekannten zehn sloroe-
nischen Zurichtungen der steirischen Weinbergartikel (1543) als Vorlage gedient
haben mochten, unter Zuhilfenahme des verfügbaren rechtsgeschichtlichen
Beweismaterials festzulegen, ohne in eine linguistische Wertung der Texte,
die der Sprachfachforschung anheimgestellt bleiben muss, einzugehen. Es galt
die seinerzeit (1940) von meiland Prof. Method Dolenc festgesetzte chronologische
Reihenfolge dieser hochwichtigen Volksrechtsquellen einer zeitlich entspre-
chenden Berichtigung zuzuführen, da die derzeit allgemein beobachtete Klassifi-
zierung besagter Rechtsc]uellen lediglich auf die Berücksichtigung äusserer
Geschichtsdaten, die stellenweise sogar einer nur flüchtigen Wertung teilhaftig
waren, zurückzuführen ist.
Als Hauptmassstab zwecks gewissenhafter Festsetzung des Alters besagter
Urtexte diente dem Verfasser der für den Leser auch tabellarisch vorgeführte
Sprachgebrauch dreier einst in Verwendung gestandener slowenischer Far'haus-
drücke für den Begriff der Berggemeinschaf 1 d. h. des Bergholdenkollektivs im
einzelnen herrschaftlichen Weinberge. In der deutschen Rechtsterminolog'e
¦•itösst man diesbezüglich bloss auf den Terminus perkrecht. allein zum grossen
Unterschied vom slowenischen Sprachgebrauch besitzt der deutsche Fachaus-
druck mit nichten die Beimischung eines Sozietätsbegriffes, vielmehr bedeutet
er immer bloss das rechtsindividualistisch aufgefasste Bergrecht des Bergherrn,
es sei denn dass er ausnahmsweise zur Benennung der Berggiebigkeit (slom.
gorna f.) herangezogen worden ist. Die slowenische Rechtsterminologie hingegen
verfügte über die Sozietätstermini: gorščina f., sogorščina f. und gora f., von
denen das Wort gorščina die alte Bezeichnung für die Berggemeinschaft bildet,
während die jüngere noch treffendere Bezeichnung sogorščina am Anfange
des 17. Jh. in drei Rechtsquellen auftauchte, um sodann von der Bildfläche
obdrsati, inu drugimu dati.« Dalje: »Art. 22. Kateri pak v enim leti svoi
Winograd pervo Kob pred Winkostim neokopa, ta ie Sapadel 1 Marko De-
nario, drugu letu duei jenu tu tretie leilu Zeu Nograd.«
89
France Goršič
wieder zu verschminden. Was den dritten Fachausdruck gora (Berg) anbelangt,
handelt es sich um den Namen des Weinberges, welcher ähnlich mie das deutsche
perkrecht, jedoch zufolge ganz anderer Tropen, zum Synonym der Termini
gorščina und sogorščina geworden ist. Obzwar die Anfänge eines solchen Sprach-
gebrauches zeitlich weit zurückreichen, nahm die Angleichung erst nach
geraumer Zeit überhand, bis schliesslich der früher wiedereingesetzte Terminus
gorščina endgültig aus dem Felde geschlagen wurde.
Die drei Zeitperioden, in denen die Termini gorščina, sogorščina und gora
nacheinander vorherrschten, liefern eine geradezu vorzügliche Grundlage für
die Einteilung der zehn Bergartikeltexte in fünf Altersklassen. Hierbei bilden
die zwei ältesten Texte aus dem letzten Fünftel des 16. Jh. die älteste Klasse,
drei weitere Te.xte aus dem Anfange des 17. Jh., in denen der Terminus sogor-
ščina vorkomnt, die zweite Altersklasse, noch zwei weitere Texte aus der Mitte
des 17. Jh., in welchen der rehabilitierte Terminus gorščina mit dem Terminus
gora so ziemlich gleichen Schritt hält, die dritte Altersklasse, während die zwei
Texte aus der zweiten Hälfte des 18. Jh. deshalb die vierte Altersklasse aus-
machen, da ihr Terminus gora bereits ausschliesslich vorwaltet und der Ter-
minus gorščina bei ihnen nur mehr die Bedeutung der Berggiebigkeit in
Anspruch nimmt. Der zehnte, letzte Text bildet eine eigene fünfte Altersklasse,
da er eine grundverschiedene, den pannonischen Slowenen eigene Bergrechts-
Nomenklatur aufweist und überdies dem Anfange des 19. Jh. angehört.
Als Kontrollbeweis für die Richtigkeit vorangeführter Klassifizierung zieht
der Verfasser den weitem, in diesen Urkunden enthaltenen Sprachgebrauch,
welcher sich auf die Termini sogornik m. (Berghold) und mejaš m. (Measch,
Meäsch) in deren sinnesgleichen Bedeutung perkhold (perkgnoss) bezieht, heran.
Der Bergholdenname sogornik wurde im Laufe der Zeit von seinem Namensri-
valen mejaš, der seinerzeit den freien Erbpächter eines herrschaftlichen Wein-
bergs nach Burgrecht vorstellte, immer mehr bedroht, um schliesslich von ihm
aus der Bergrechts-Nomenklatur vollständig verdrängt zu werden. Es handelt
sich um eine ähnliche Namensvertauschung, mie es einstens mit dem Terminus
perkgnoss der Fall gewesen, war, als der perkgnoss anfänglich ebenfalls den freien
Weinbergpächter (Measch) vorstellte, im Sprachgebrauche des Volkes aber im
16. Jh. bereits derart dem Begriffe perkhold angeglichen mar. dass er von den
Redaktoren des steirischen Bergrechtsbüchels nur noch als Synonym des Termi-
nus perkhold in Berücksichtigung gezogen werden konnte. Nicht besser erging es
dem Terminus sogornik im Wettkampfe mit dem Terminus mejaš. Die einzelnen
vier Kampfphasen weisen eine so haargenaue Koinzidenz mit den obermähnten
vier ersten Altersklassen, dass füglich von der einwandfrei erhärteten Richtigkeit
der Einordnung der zehn slowenischen Volksrechtsquellen in die chronologische
Zeitfolge gesprochen werden kann. Der jüngste, zehnte slowenische Text kommt
hier aus den bereits oben vorgeführten Gründen nicht weiter in Frage.
Die beiden Schlussabschnitte des Aufsatzes sind der Placierung der
einzelnen Volksrechtsciuellen im Rahme ihrer Altersklassen, sowie nach Tunlich-
keit auch der Hervorhebung etlicher für die Kennzeichnung einzelner Urtexte
wichtigen Merkmale gewidmet.
90