URN_NBN_SI_DOC-SLRXFRGY

Libri. International Library Re­ view and IFLA Communications. Vol. 22/1972. No. 1—4. Težko je podati celovito sliko vsebine tega letnika, saj prihajajo prispevki v treh jezikih — angle­ ščini, nemščini in francoščini — iz najrazličnejših držav sveta in ve­ činoma niso le informativnega zna­ čaja, ampak so tu tudi dovolj po­ globljene, skoraj zaključene štu­ dije specialnih področij bibliote- karstva. Tako najdemo v prvi številki ze­ lo zanimiv obširen opis prvih jav­ nih knjižnic (community libraries) v Evropi osemnajstega stoletja, ki naj bi bil nekakšen osnutek za bo­ dočo komparativno zgodovino knjižnic. Avtor Paul Kaufman ugo­ tavlja, da je bil sistem izposoje knjig za določeno dobo cvetoč po­ sel na pariški univerzi v 13. stolet­ ju. Iz tega centra se je ta praksa razširila po vsem kontinentu in se utrdila tudi v Angliji. Druga ne­ dobičkonosna oblika pa se je raz­ vila najprej v Angliji, kjer je krog interesentov nalagal denar za knji­ ge v skupen fond, da bi se tako zmanjšali stroški za branje, med­ tem ko se prvi »Lesezirkel« za skupno uporabo periodike pojavi v Nemčiji blizu Leipziga že leta 1618, to je sto let pred knjižnimi klubi v Angliji. Tretja oblika pa so bile »ljudske« (»public«) knjižnice (izraz »ljudski« tu ne smemo poj­ movati v današnjem pomenu be­ sede), ki so jih ustanovili najprej v Švici (Bibliotheque de Ville v Ženevi), kjer so si izposojali veliki pisci kot Voltaire in Edward Gib­ bon. V nadaljnih poglavjih avtor po­ drobno opisuje nastanek in razvoj knjižnic v Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Holandiji, na Nor­ veškem, Danskem in Švedskem. V drugem delu študije pa uporabi komparativno metodo in opaža, da se v petem in šestem desetletju 18. stoletja nenadoma pojavijo jav­ ne knjižnice v vseh prikladnih pre­ delih Evrope. To je pomemben kazalec za popularnost branja med pripadniki srednjega razreda. Vse to pa nekoliko osvetljuje začetke intelektualnega nemira po vsej Evropi. Avtor omenja, da se je kompara­ tivna metoda v znanosti rodila prav v revolucionarnem 18. stolet­ ju z začetki v primerjalnem jezi­ koslovju. Svoje razpravljanje pa zaključuje z željo, da bi se drugim področjem v znanosti, ki so upo­ rabila komparativno metodo že v 19. stoletju, sedaj, čeprav pozno, pridružila tudi zgodovina knjižnic. Za tiste, ki se zanimajo za avto­ matizacijo v knjižnici, bo koristen članek Mauricea W. Downeya, ki govori o upravičenosti oziroma neupravičenosti transkripcije kata­ 190 Knjižnica 17/1973