Poštnina plačana v gotovini. Štev. 31. V Ljubljani, dne 10. novembra 1928, Cena posamezni številki 1*50 Din. X. leto. NAS GLAS Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani „NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . Din 40’— Polletna naročnina .... „ 20'— Četrtletna naročnina . . „ 10’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. Uredništvo« Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravništvo« Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467. ANTE LEŠIĆ, generalmajor v p.: Desetgodišnjica ujedinjenja i staropenzioneri. Položaj gradjana u državi Srba, Hrvata i Slovenaca nakon ujedinjenja može se pri« spodobiti sa nastupom životnog puta, sa nekim novim, na brzu ruku sastavljenom vlaku. Kao uvjek u takvim slučajevima uzeli su se svi vagoni, koji 'baš stajaše pri ruci. Počamši od luksusnih salonskih kola, do onih bez krova i sjedala. U tim tako razno« vrsnim vagonima nagomilani su ljudi, ne po svojoj volji, nego po nuždi ali ipak u čita« vom razporedu se može opaziti neki red. U onim najboljim kolama sasvim na« pred, tamo sjede samo iizabrani i voze sc dosta udobno. Što više natrag tim je tjesniji prostor, a svi su odjeli puni i prepuni, a da i ne govorimo o onim najzadnjim bez krova i bez klupe. Kao u svakom vlaku pri daljim puto« vanju, tako su se i u tom snašla razna dru« štva, prijatelji, znanci, istomišljenici, ljudi iste ili slične sudbine. Samo nekim pojedi« nim, sa jakim laktovima uspjelo je, se ne« kako proturati napred. Kao svi mješoviti vlakovi, tako se i taj ne vozi brzo, mego onako lijepo1 polako, sa punim uvjerenjem, da i za tu vožnju »ima vremena«. U nekoliko od najzadnjih kola strpali su se časnici, činovnici, državni namješte« nici bivšeg režima. Bez sjedala, uzko im je, kao sardinama u onoj limenoj škatuljici. Pošto na taj način putovanja nijcsu navikli, prirodno je da im je zabava u prvo doba prošla, po temperamentu, u psovanju, kri« tici i jadikovanju. Po tiekoji iizgubi še čak i duševno ravnotežje, te stradaše izkočivši iz .vlaka na 'najopasnijim mjestima. Dakako voz se iz tog uzroka nije za« ustavio. Oni juri bez prestanka dalje, pa ipak oni u zadnjim kolima još ne izgubiše nadu, očekivajuć još svejednako stanicu, u kojoj 'bfi se pružila prilika, tu neudobnu bar nekako ublažiti, poboljšati. Tako se taj vlak vozi eto već deset go« dina. To je dugo, a u naravi čovjeka leži, da se prisiljen i na najveće patnje i neudob« nosti navikne. Dokaz tomu, da je zabava i u onim zadnjim kolima tiši ja. Psovanje, kritika i jaukanje zamuknilo je. Samo poje« dini nepomirljivi još 'se svejednako ljute i viču ali ih miko više i ne sluša. Deset ljeta već traja ta vožnja a sad se iz onih prednjih kola čuju glasovi, kako je lijepo i dobro prošlo to putovanje i da bi to bila pristojna zgoda, svečano ju pro« slaviti. Ali kao što se glasovi onih kritičara i jadikovaca više neslušaju, tako su i uši onih u stražnjim kolima oglušili. I oni ne« čuju. Samo pojedini od njih imaju još sna« ge da promisle, što se od njih očekiva. Kao da su se iz sna probudili, oživi ju ju opet ljudi. Osobito kritičari medju onim penzionerima, bivšeg režima vode opet riječ, pa vele »za Boga milog, zar neiznate da je svakoj slavi potrebno razpoloženje?« Ako hočete da i mi slavimo, stanite jedampift da preuredite taj nesretni mješoviti vlak, istom kad se budemo mogli bolje voziti, onda istom bi javnem shodu zahtevamo zadoščenje za žalitev ce= lokupnega državnega nameščemstva po ne« kem funkcijonarju mestnega tržnega nad« zorstva. Mestno tržno, nadzorstvo je v uradnem, sedaj javnem dopisu žalilo ves stan držav« nih nameščencev. Zahtevamo, da se dotični funkcijonar tržnega nadzorstva, ki je za« krivil ta pamflet, disciplinira in odstavi. — Ko je načelnik še opozoril, da je shod po« vsem nepolitičen ter prosil vse govornike, naj sc vzdrže vsakega poleta na politično polje in sploh vseh osebnih napadov, je povzel besedo tajmik Zveze g. Bekš. Tajnik je očrtal ves historijat današnje draginjske akcije, ki je čitateljem našega glasila že znan. Veliko pozornost je zbudilo pismo tržnega nadzornika g. Plemlja, ki ga je bil poslal Zvezi; prav tako tudi pismo ljubljanskega župana g. dr. Puca. Ob branju pisma g. Plemlja so orili burni medklici in ogorčeni protesti po dvorani. Po prečitanju izjave tukajšnjega magistratnega uradni« štva, ki se solidarizira s početim pokretom, povzame besedo g. prof. Raič. Oriše v velikem ves bedni položaj dr« žavnega nameščenca, v katerega je zašel po krivdi odgovornih činitcljev. Spomimja se osvoboditve izpod tujega jarma, nek da« nje mačehe Avstrije. Prišlo pa je drugače. Vsi stanovi so že pričakali in tudi doživeli zlate čase, samo državni nameščenec je bil Vsak po svoje.. ->li storija o'tistem, ki je s svedrom kravo drl. V uredbi za izvrševanje zakona o po« sesti in nošenju orožja (Ur. 1. št. 77 od 16. Vlil. 1928) beremo tudi sledeči odsta« vek v 3. odst. § 46: »Nedopuščeno orožje se uniči na koncu leta;... uničijo se pa (ti predmeti) tako, da dotično orožje ne mope več služiti prvotnemu ali podobne» mu namenu. Če to ne bi bilo mogoče, se predmet na prikladnem mestu zakoplje, da se izključi vsaka zloraba.« Morda ne bi bilo napak, če bi ta ori» ginalni način, kako se izključi vsaka zlo« raba z nedopuščenim orožjem, patentirali v vseh civiliziranih državah Evrope, Afrike in Azije. Odprl bi se nam s tem morda nov, nepričakovan vir dohodkov, kdo ve? potisnjen v kot, od koder še vedno prosi plačila za svoje delo. Očita se nam za« pravljivost. Prepovedujemo si kritiko od ljudi, ki ne poznajo bede. Kje si vzemi de« nar za deco, ki študira, če nimaš niti to« liko, da odrežeš vsakokrat brez pomisleka otroku kos kruha? — Govornik med sploš» nim odobravanjem ironizira, čitajoč dnev« nik, propagando za moderno trikotažo in eleganco. K sklepu poziva vse mavzoče, da se oklenejo svojih organizacij ter zadrug. »Vsi za enega, eden za vse!« Govor g. Bischofa prinašamo izaradi aktualnosti v glavnih obrisih na drugem mestu. G. Beguš kot tretji referent ugotavlja, da hoče dan* današnji že vsak živeti na rovaš konzu* men ta. Razne male in velike trgovine ra» stejo kakor gobe po dežju. Ne samo sadje, meso, moka itd. so predragi, tudi druge po* trebščine so predrage. Omenja, da velja li* kanje ovratnika 2 Din 50 p, to pa je čefcr* tinka nabavine cene. Kritizira previsoke na* jemščine v mestnih hišah. Prehajaje.na sa» mopomoč, opozarja zborovalce na nujno potrebo, naj ne1 iščimo zaslombe vedno in samo od drugih, kajti pomagati moramo v prvi vrsti samim sebi z lastno pomočjo. Nabavljalne zadruge in konzumna društva so ona torišča, na katerih se moramo ude j« stvovati, da si izboljšamo lastni gmotni po* ložaj. Snujmo zadruge, podpirajmo jih! Po* magaj si sam in Bog ti bo pomagal. Med viharnim odobravanjem se je pri* družil protestu Zvezo v imenu UJNŽ tudi g. C. Zupan, ki jc Izrazil solidarnost želez* ničarjev z Zvezo v boju proti draginji. Slednjič se je javil k besdi tudi želez* •niški delavec g. A. Somrak, ki je v nazornih slikah pokazal ves bedni položaj najslabše plačanih državnih nameščencev, t. j. želez* niških delavcev, ki ne morejo s 500 Din me* sečne plače ne živeti ne umreti. Enodušno je bila sprejeta nastopna re* solucija: Na protestnem shodu dne 30. oktora 1928 v Ljubljani zbrani aktivni in upokojeni državni na« meščenci, privatni n a sta vijenci, delavci in inva« Kdi — brez razlike politične pripadnosti — skratka vsi oni, ki žive ob dnevnih, tedenskih ali mo sečnih plačah in ki reprezentirajo glavni del ljub: Ijanskih konzumentov, so sprejeli sledečo resolucijo: Na podlagi statistično utemeljenih refera« tov, ki so jih podali posamezni poročevalci, ugo* tarvlja današnji shod, da je Ljubljana bodisi glede živilskih bodisi glede drugih življenjskih potreb« ščin eno izmed najdražjih mest v naši državi. Današnji shod enodušno odklanja vsako nasprob no trditev, ki se naslanja samo na enostranske informacije in ki ji je v glavnem namen ohra: niti sedanje nevzdržno stanje ter prikazati živ« 1 jenske pogoje konzumentov v čisto drugačni luči kakor v resnici obstojajo. Današnji shod ugotavlja zlasti, 1. da je nadzorstvo na ljubljanskem živil« skcm trgu docela neurejeno, nesmotreno in usmcr« jeno v pravcu, ki hoče v glavnem ščititi interese producentov. To dejstvo je pripisovati nesklad« nemu razmerju, ki vlada med organi tega nad« zorstva in medi zalagate!ji živilskega trga. Javna tajnost je, da tržni nadzornik na način, ki se ab« solutno ne sklada z njegovim službenim položa« jem, bodisi posredno ali neposredno obratuje z živili, kar mora že samo po sebi docela izključe« vati njegovo objektivnost v presoji dejanskega položaja na ljubljanskem živilskem trgu. Nič manj neznano ni, da se vslcd sorodstvenega raz« mer j a, ki veže tega ali onega tržnega organa s to ali drugo prekupčevalko živil, vrši nadzor» stvena služba povsem pristransko, in da daje ta služba v javnosti samo videz formalnega vzdr« zevanja reda. Takšne odnosa je je pripisovati de» loma tudi posebni, samo za organe tržnega nad» zorstva veljavni službeni pragmatiki, ki ne do« pušča nikakšnih personalnih izprememb in ki odpira pod plaščem sicer pisane, a ne izvrševane kontrole na široko vrata pravcati hierarhiji. 2. Vzporedno z draginjo živil rastejo tudi cene stanovanjem, ki v premnogih slučajih pre« segajo zlato pariteto. Delavec, privatni in državni nameščenec, ki mu službodajalcc njegovega fizič« nega odnosno duševnega dela ne more ali noče odkupiti s polno protivrednostjo, je prepuščen obupni in brezplodni borbi za obstanek ter za kratko dobo ne bo mogel več vzdržati bremen, ki jih vali na njegova ramena mestna občina v obliki najrazličnejših dajatev, pa najsi se že te dajatve imenujejo gostaščina, kanalska pri stoj« bina, vodarina ali kako drugače. Poudarjamo, da so ta bremena eminentno neposredne prirode, ker slone na najemniku in ne na hišnem lastniku. 3. Tržna anketa na mestnem magistratu, obstoječa iz producentov, je izrekla na naslov ljubljanskih konzumentov težko žalitev, ki jo od« ločno zavračamo ter globoko obžalujemo, da je bilo torišče te žalitve mesto, ki bi moralo po svoji avtonomiji nuditi zaščito prav tako konzu: mentu kakor producentu. Državni nameščenec, privatni nastavi j cnec in delavec dajejo danes du» ška svoji ogorčenotsti nad žalostnim dejstvom, da je mogla mestna občina pod svojim okriljem dopustiti ta inzult in da sc v danem trenutku ni zadostno zavedala naloge, ki ji mora pripadati pri obrambi mestnemu prebivalstvu skupnih in» teresov. Današnji protestni shod zahteva: a) revizijo sedanjega in določitev novega trž« nega reda, ki naj mu bo ob primerni kazenski sankciji in poleg omogočitve proste konkurence v obratovanju glavni cilj odstranitev sedaj vlada: j oče ga kartela pri prodajnih cenah vseh vrst živil brez izjeme, zameno sedanjega tržnega nad: zornika in vseh njegovih organov z drugim ob: jektivnejšim osobjem ter otvoritev konkurenčnih prodajalnic živil in mesnic v režiji in pod nad» zorstvom mestnega magistrata. Nadalje zahteva današnji protestni shod b) ustanovitev posebnega mestnega gradbe: nega fonda, v katerega naj se radi zadostne pre« skrbe z zdravimi in cenenimi stanovanji za ljub« Ijanske nepridobitne sloje stekajo najemnine, pre« segajoče zlato pariteto, ob sočasni opustitvi na» meravane nove odmere gostaščine in drugih pri« stoj bin na osnovi zvišanih najemnin. Prav tako zahtevamo od mestnega magistrata, izražajoč hkratu naj« odločnejši protest, c) da na nepristranski način ugotovi funk« oijonarja, ki je dal v izvrševanju službe, torej v uradnem poslovanju, povod za nizkotne žalitve, izrečene na naslov državnih in drugih nameščen» cev, ljubljanskih konzumentov, da ga po disci« plinskih predpisih kaznuje in da da javno zado» ščenje na časti težko prizadetim mestnim slojem. Končno prosimo velikega župana ljubljanske oblasti in ljubljanski oblastni odbor, da vzameta kot nadzorovalni obla» stvi ljubljanske državne in druge nameščence, prepuščene na milost in nemilost izvestnim pro« du centom, v zaščito in da radi saniranja nezd ra« vib razmer, ki so se razpasle na ljubljanskem živilskem trgu ter pri določitvi stanovanjskih na« jemnin v svojem delokrogu vse potrebno ukre« neta. Kako je s kreditom za gradnjo hiš? Savez nabavljalnih zadrug razglaša, da prične v teku novembra letos z včlanjeva« njem stavbenih in kreditnih zadrug. Spre« jete bodo tudi tiste stavbene zadruge, ki so obstojale žc prej, samo svoja pravila mo» rajo prilagoditi »Uredbi«. Savez je izdelal v ta namen že načrt pravil, da se olajša snovanje takih zadrug. .Izdelal je tudi p ra» vilnik o snovanju zadrug z zmislu čl. 56. »Uredbe«. Vsak državni uslužbenec se lahko okoristi pri teh zadrugah, pogoji so pa na» slednji: Vsakdo, ki hoče postati član stavbene ali kreditne ‘ zadruge, se mora še prej včla« niti pri nabavi jalni zadrugi. Ako nisi še član nabavljalne zadruge in ni v tvojem službenem kraju take zadruge ali pa niso dani pogoji zanjo, se mora včlaniti pri tisti zadrugi, ki je naj-bližja njegovemu domicilu. Člani nabavljalne zadruge zamore j o ali osnovati stavbcno«ikreditno zadrugo in po» stati njen član ali pa izamorejo pristopiti k zadrugi, ki jim je najbližja. Kako postaneš člain, povedo pravila zadruge. Stoprav s članstvom stavbene ali krc» ditne zadruge se moreš okoristiti z njenim delovanjem. To je: Tisti, ki hoče dobiti kratkoročni osebni kredit, mora biti član kreditne zadruge, oni pa, ki hoče dobiti pod» poro za gradnjo hiše, mora biti član stav» bene zadruge. Najvažneje pa je in to moramo pod» črtati: — Savez (v Beogradu) ne daje, ne more pa tudi ne sme dajati kredita poedin» cu, ampak samo zadrugam. Zadruge so tisti organ, ki ima neposredno zvezo s članstvom, ki ga sprejema in ki mu odobrava kredite, pomaga zidati lastni dom in proži vsako pomoč. Poedinec ne more postati član Sa« veza nabavljalnih zadrug, kajti člani Saveza so samo zadruge. Mnogi mislijo, da imajo samo zavoljo tega, ker jim državna blagajnica odteguje od mesečne plače po 5 ali 10 Din, že pra« vico pri Savezu do kratkoročnega posojila ali kredita za zidanje hiše. iPovsem napačno mišljenje! Res je sicer, da se z odbitki po 5 in 10 Din ustvarja kapital, ki ga dobiva Savez, toda Savez mora, je dolžan, da s tem kapitalom kreditira stavbene in kreditne zadruge, nikakor pa ne posameznikov, če» tudi plačuje, odnosno se jim odbijajo pri» spevki po 5 in 10 Din. Kdor se hoče oko» ristiti s tem kapitalom, se ga more okoristiti samo potom svoje zadruge, nikakor ipa ne potom Saveza samega. Savez samo zbira ta kapital, za razdelitev med članstvo so pa kompetentne edinole stavbene in kreditne zadruge. Boj draginji! Iz referata g. Bischof a na shodu 30. okt. Iv Unionu. Da je draginja na ljubljanskem trgu žc ne: znosna za vsakega, ki je vezan na trg, ve vsakdo izmed nas. Najbolj čutimo draginjo ml, ki živi: mo od dnevnih, tedenskih ali mesečnih plač. Ko smo se obrnili na merodajna mesta, da nam omogočijo življenje, smo našli gluha ušesa. Namesto, da bi upoštevali naše prošnje in pred: loge, kako omiliti draginjo in bi se preiskovalo, kje tiči vzrok draginje, so hoteli odvrniti pozor: nost in skušali pobiti to naše vitalno vprašanje z razlogi; saj se ne razumete na kalkulacijo cen, ne znate gospodariti, ker živite preko svojih raz: mer, preveč popivate in si ne znate urediti gospo: dinjstva. še več! Očita se nam, da smo mi tisti, ki hočemo upropastiti producente, ker zahteva: mo regulacijo cen. Producent naj je oni revež, ki riskira za nas svoje vse na svetu, kar ima: svoj kapital. Zdi se, da smo pred oblastvijo brez zaščite, ker je govoril te žaljivke in očitke uradni organ na anketi, ki jo je sklical mestni magistrat na pobudo velikega župana ljubljanske oblasti zaradi omiljenja draginje na ljubljanskem trgu. Uboga para naj torej nosi prodajalcu živil ves svoj zaslužek in naj plačuje vsako zahtevano ceno in samo zato — kakor se zdi — ker ima prodajalec vso oblastno zaščito, mi konzumenti pa nobene. Shod smo sklicali, da javno protestiramo proti draginji na ljubljanskem trgu in proti vsem onim, ki neupravičeno navijajo cene. Zahtevamo zaščito oblasti, da napravi red in da skrbi za rav: novesje med producenti — prodajalci in nami, konzumenti. Producenti naj pa vedo, da jim ne odreka: mo zaslužka, a ta ne sme biti pretiran in ne od: merjen tako, da bo eden umiral v bedi, drugi se bo pa mastil na račun reveža. Vedo naj, da ne zahtevamo miloščine od nikogar. Zavedati se pa morajo, da nas ne smejo odirati, ker živijo od nas. Ko je veliki župan zahteval, da poišče mestni magistrat pota za omiljenje draginje in dokazal po strokovnjakih, da zasluži ljubljanski mesar pri srednjem volu 1405 Din, pri enem teletu pa 567 Din, je sklical magistrat anketo, ki je sklenila, naj ugotovi zato sklicana komisija resnico. Uspeh te komisije je bil za nas negativen. Zadovoljiti se ne moremo s tako uradno ugofo: vitvijo, ker smo prepričani, da je daleč od res: niče. Javnost še vedno govori, da so cene mesu previsoke in da tudi sestava te komisije ni ne: oporečna, ker se ni povabilo k sodelovanju zasfop: nikov konsumentov. K sestavi in ugotovitvi te komisije je prh pomniti sledeče: l. člani komisije so bili razen zastopnika trgovske in obrtne zbornice in sani: letnega referata sami mesarji, ki poleg načelnika zveze obrtnih zadrug nimajo interesa, da bi se cene mesu znižale. 2. Mesarji se baje niso mogli izkazati, koliko so plačali za vole. Pokazali so le bolelo od tehtanja z označbo teže kupljene živine. Ceno so pač navedli, dokaz pa je manjkal. 3. Cena vola je odvisna od teže. Govori se pa tudi, da niso pustili živini časa, da se izprazni. Klavna živina se navadno tehta okoli 12. ali 1 ure. Po: skusne vole so pa tehtali že ob 11. uri ob izgo: voru, da morajo kmetje:prodajalci pozneje od: potovati. Mesarji kupujejo odnosno tehtajo na: vadno le lačne in izpraznjeno žival. 4. Pri kalku: ladji se je računa/o s stroški, ki jim mi ne ven jamemo, ker so pretirano visoki. Strokovnjaki so istega mnenja kot mi in izjavljajo, da so mesarji računali z izredno visoko režijo. 5. Za kalo se je računalo 5%, dočim računajo veterinarji samo 3%. 6. Po izjavi strokovnjakov znaša cena za vole, kakor jih rabijo mesarji za domači trg, 7 Din za kg žive teže, morda nekaj par več ali manj. Mesarji so pa navedli pri poskusnem klanju ceno preko 8 Din, to je cena za prvovrstne vole, kakor jih rabijo za izvoz in ne za domači trg. V tem je že razlika do 800 Din pri volu, ki tehta 500 kg. Kalkulacija tržne cene mesu je bila podana za prvovrstno volovsko meso. Nas pa zanima, koliko mesa volov druge in tretje vrste ter bikov in krav l. in II. vrste se proda na ljubljanskem trgu in mesnicah za prvovrstno volovsko meso, to je po najvišji ceni, katerih nabavne cene ne znašajo 8 Din ampak od 3 Din do največ 6 Din. Mi konzumenti vemo, da si lomimo večkrat zobe ob mesu, ki ga gospodinja kupi kot prvo* vrstno, spadal bi pa med kravje meso tretje vr* ste. Vemo, da se prižene na ljubljansko sejmišče precejšnje število krav in bikov. Vprašamo; Kam pa zginejo te? Javnost go* vori, da se v Ljubljani konzumira več ko polovico kravjega mesa in od bikov. To je pretiran dobiček na naš rovaš. Vemo, da nima noben mesar na svoji stojnici označeno, če prodaja volovsko ali kravje meso, ker vidimo le označbo: l. vrsta toliko, II. vrsta toliko. Vemo pa, da je tudi pri nas določeno prvovrstno meso samo za izvoz. Klavnica sama bi morala označiti meso v času, ko se kolje goved, ko je še možno konstatirati, je ti volovsko ali kravje, bodisi s primernim žigom ali na kak drug razločen način. Tako bi bila vsaka zloraba kvalitete izključena, konzument bi pa imel pri nakupu mesa možnost kontrolirati mesarja, kaj prodaja in po kateri ceni. Komisija ni razglasila, kar je pa nam znano in kar kaže, da delajo mesarji lepe dobičke. V Ljubljani smo namreč našteli 43 ljubljanskih me* sarjev, a niti enega ni, ki bi ne bil realifetni po* sestnik. Med temi so štirje lastniki avtomobilov. To vse kaže, da žive ljubljanski mesarji res od zgube! Da torej cvete ta obrt, kaže že visoko število teh obrtnikov. Žalostno je, da se moramo konzumenti pe* hali za naše pravice, ko bi nas morala ščititi oblast. Ni naša stvar, da moramo mi kontrolirati producente! Zakaj ne izvajajo kontrolo nad kva* liteto in cenami živil tisti organi, ki so zato do* ločeni in imajo izključno le to službo? Imamo sicer tržno nadzorstvo. Iz dopisov, ki jih ima Zveza državnih nameščencev od tržnega nadzorstva, se pa da direktno sklepati, da ni* mamo tam nobene zaščite in da se tam računa z nami le kot s konzumenti, ki naj plačujejo, kar zahteva živilski trgovec. Vemo tudi, da nas je tržno nadzorstvo na oni magistralni anketi napadlo po svojem funk* cijonarju, da se je celo razdeljevalo med člane ankete v naprej sestavljeno poročilo, ki je bilo določeno kot odgovor velikemu županu, iz kale* rega je razvidno, da se ščiti edino le producent. V mestu krožijo govorice, da so združeni trgovci s sadjem v kartelu, ki diktira cene sadju in ki ima celo tako moč, da se onemu prodajalcu sadja, ki ne kupuje pri kartelu, onemogoči nadaljno prodajo. Vprašamo: Je li to znano oblasti in če je temu tako, zakaj se to ne odpravi? Vemo tudi, da so branjevke prepodile kme* tiče, ker so prodajale živila po zmerni ceni. Tržne paznike imamo vedno na trgu, torej se gode pri* zori, ki so v kvar nam konzumentom in ki bijejo vsakemu tržnemu redu v obraz pred očmi funk* cijonarjev magistrata. Vemo, da so pripeljali Ba* natčanhBosanci sadje na ljubljanski trg in da so nastavili nizke cene. Kdor se je veselil, da bo zmogel nakup sadja za svoje otroke, se je bridko varal, saj je bila tem trgovcem prodaja na drobno prepovedana. Menda so to izposlovale branjevke, drugikrat se je tem tujcem dovolila prodaja na drobno, a po cenah, ki so jih imele branjevke. Revež je bil zopet potisnjen ob zid. Banatčani in Bosanci so imeli nizke cene, a vseeno so raču* nali, da bodo imeli s prodajo dobiček. Našim bra* njevkam je pa tako vse premalo. Človeka pa najbolj ogorči, ko vidi ono ce* neno sadje Bosancev in Banatčanov na stojnicah branjevk s štirikrat višjo ceno. Sekcija sadnih trgovcev je po časopisju zagovarjala pravilnost svoje kalkulacije, da so na primer slive sedaj za to drage, ker jih plačujejo po 3 Din na licu me* sta. Vprašamo pa: Kaj je bilo pa takrat ob času kampanje sliv, ko ste jih plačevali ha licu mesta nižje od 1 Din, na trgu ste jih pa držali po 10 Din in več? Po informacijah, ki jih imamo iz Srbije, so veljale slive ob času razglasa sadnih trgovcev 1 Din za kg. Nabavljalna zadruga železničarjev v Ljubljani je prodajala slive v septembru po 2-90 Din, medtem ko so bile na trgu po 6 do 8 Din za kg. Zamenja naj se z drugimi vse one straž* nike, pri katerih se ugotovi ali pokaže, da ni nji* hovo poslovanje v skladu z interesi službe, ki jo morajo vršiti. Po vseh mestih imajo vzorno upeljano točno kontrolo nad cenami živilskega trga. Mi nimamo niti tržnega reda, če se ne srna* tra pod tem imenom samo premeščanje proda* jalcev iz enega konca trga na drugega. Nekoč noben prekupčevalec ni smel v mest* nem okolišu prekupovati živil od kmeta, ki jih je vozil v mesto. Strogo je bil določen čas in so smeli branjevci šele po 12. uri prekupovati od kmeta, kar je preostalo. Marsikatera branjevka je plačala visoko globo za kršenje teh določil. Svoj čas so branjevke zabavljale čez tržno nadzorstvo; zakaj ga pa danes hvalijo? Svoj čas smo večkrat videli po ulicah pobeljena tla in vedli smo, da je izlil tržni paznik mlekarici mleko v kanal, ker je bilo vodeno. Danes se tega ne vidi. Včasih so večkrat hodili organi tržnega nad* zorstva daleč izven pomerja mesta čakat mleka* rice in preizkušali mleko; danes se dostavlja pred očmi teh organov konzumentu mleko, ki je po navadi posneto in večkrat tudi zalito z vodo. In za tako mleko moramo plačevati visoko ceno! Tehtnice na trgu so včasih v ogabnem sta* nju. Zeleni volk ni nič kaj redkega, kar abso* lutno ne odgovarja sanitarnim predpisom in za* htevam. Takih stvari se seveda ne vidi. Krompir je stal na trgu in drobni prodaji do 2 Din za kg. Vsevprek so branjevke trdile, da je bila letina izredno slaba. Res je, da je v ljub* Ijanski okolici krompir slabo uspel ali Gorenjska ima prav dobro letino. Krompir je lep in ga kmetje ponujajo po 1 do 1'25 Din za kg. Na trgu pa kupujemo krompir od T50 do 2 Din za kg in je polovico gnilega, tako da ga plačujemo v res* niči po 3 do 4 Din. V Gradcu prodajajo naš, tja izvoženi krompir po T50 do 2 Din. Dobili smo informacije o primeru na ljub* Ijanskem trgu, da je kmet prodajal stročji fižol po 1 Din. Branjevke so pa poklicale tržnega straž* nika, da nažene tega prodajalca. Nujna potreba je, da poseže v to eminentno važno življensko vprašanje oblast, da napravi red. Konzument nima zaščite, zato se pa tudi upajo prodajati na primer surovo maslo po 48 Din za kg in višje, ko ga kupujejo po kmetih po 30 Din. Za solato vemo, da jo prodajajo branjevke iz vrtov, katere se redno zaliva; in vendar je stala glaviča 1-50 do 2 Din. Kak vpliv je imela torej suša na ceno solate? Jajca, ki jih prekupujejo branjevke po kmetih po 75 para se prodaja po 1-50 do 1-75 Din na trgu. Morda pa kuram, ki se po večini pasejo, le ni škodovala toliko suša? Po časopisih je bilo čitati, da je bila letina žita v Banatu zelo dobra in da so v Zagrebu ceno kruhu znižali. Pri nas s0 pa cene moke poskočile za 30 para pro kg in peki prodajajo kruh po prejšnji ceni ali pa dražje. Vemo na primer, da 'je od magistralne an* kete določena komisija izvedla poskušno peko kruha. A ta peka ni rodila boljšega uspeha kot ona pri mesu. Vsaj nekaj boljša je vseeno, ker se govori, da so napekli iz 100 kg moke samo 130 kg kruha, dočim je znano, da se ga napeče pri racijonalni peki dosti več. Govori se tudi, da je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je se je ob tej priliki razkoračil neki gospod mesar in smeje ugotovil: »Peke bodo že dobili — nas pa ne!« Merodajna mesta se ne zganejo, kljub temu, da jim je draginja znana: — vsaj čutijo draginjo enako kot mi! Da časopisje molči, razumemo. Gre za prijateljstvo med petelinil Mi pa vpra* šamo slavni občinski svet: Čemu smo Vas izvo* lili? Ali ni vaša sveta dolžnost, da napravite red v pretiranih cenah živil? Ali nimate moči, da popolno zaposlite tržno nadzorstvo in da mu da* ste direktive, kako naj postopa na živilskem trgu?, Mi zahtevamo, da napravi občinski svet nti trgu red! Kako? — fo je njegova stvar. Mi nismo sklicali shoda, da bi občinske može podučevali, mi smo se zbrali zato, da zahtevamo od njega: Napravite potom tržnega nadzorstva na ži* vilskem trgu znosno življenje za producente, v prvi vrsti pa glejte na nas, na ogromno množino konzumentov, ki smo na skrajni meji potrpežlji* vos ti!« Po našem shodu. Dolgo se naše stranke in od njih čisto od« visno dnevno časopisje ni niti zmenilo za naš hoj zoper draginjo. Vzroki so vsakomur jasni. Ko so se pa oglasili prvi glasovi, so hoteli to gospodarsko, povsem nepolitično borbo poriniti na — politični tir. Upali so, da se na ta način razpravljanje o načinu, kako odpraviti težke go» spodarske razmere, v katerih ječi stalni name» ščenee, odloži in sploh nanje pozabi. Naš sijajni shod je to nakano preprečil. Ogromna udeležba uradnaštva Vseh kategorij, brez razlike mišljenja in politične pripadnosti, je jasno dokumentirala, da ta boj zoper neznosne življenjske prilike nd umetna tvorba, temveč izraz obupa, v katerem žive desettisoči nameščencev. Shod je dokazal trdno voljo vseh teh množic, da sc za svojo naj» elementarnejšo pravico, za pravico do človeka vrednega življenja, bore z vsemi zakonitimi sred» stvi. Pokazal je pa shod tudi vso solidarnost, ki vlada med državnimi nameščenci in njihov zmi» sel za organizacijo. Sijajno se je to razumevanje skupnih interesov manifestiralo, ko je govoril v imenu železniških delavcev preprost mož, de« lavec, ki zase in za svojo veliko družino prejema mesečnih šeststo dinarjev plače, ker »ni kredita« za doklade. Njegov čustveni govor, ki se mu je videlo, da vre govorniku iz srca, je naravnost elektniziral poslušalce. Ko je pozval uradnike, naj solidarno z njimi, železniškimi delavci, in drugi» mi najslabše plačanimi državnimi nameščenci vo» ddjo boj za skupne koristi, je velika dvorana od« mcvala öd burnega pritrjevanja. V tem je veliki pomen organizacije, da v njih ni razlike med »viSjiim« in »nižjim«, da je glavni smoter vsake organizacije skupna blaginja in enaka pravica za vse. Le v absolutnem medsebojnem zaupanju in brezpogojni uklonitvi zasebnih interesov višjim skupnim ciljem, je možnost -zmage. Prav zanimivo je bilo, kako navdušeno so množice zborovalcev sprejemale vsako izjavo go» vornikov, kadar so ti poudarjali, da nam treba stanovske, gospodarske osamosvojitve, katere pa dd naših političnih strank ni pričakovati. Burno pritrjevanje je sledilo pozivu, naj si pri prihod» njih volitvah uradništvo na vsak način zagotovi v vseh javnih zastopdh svoje zaupnike. Posebno v občinskih svetih treba, da imamo lastne, res uradniško zavedne zastopnike. V občine spada socialno in gospodarsko delo, ne pa politično pre» kljanjc. Uradništvo je pozvano, da sodeluje pri tem važnem delu. Draginja na živilskem trgu, od« prava ali vsaj znatno znižanje občinskih trošarin, stanovanjska mizerija, prometni problemi: to so naloge, katere treba rešiti v resnično socialnem, vsem pravičnem duhu. Od leta 1919, ko je vse ljubljansko drž. uradništvo tako vzorno solidarno nastopilo za svoje pravice in se zbralo na znamenitem, pro» testnem zborovanju v Mestnem domu, Ljubljana še ni doživela tako impozantne uradniške mani» festacije, kakor je bil shod v Unionu. Prepričani smo, da so se vsem, ki so podcenjevali zaved» noet in discipliniranoist luradništrva, odprle oči. Pred temi tisoči ni mogoče več tajiti resnice. Uverjeni smo, da je ta uspeli diod mejnik v raz» voju organizacije drž. nameščenstva. Treba bo le izvajati nauke, ki nam jih je to zborovanje dalo. Predvsem: delajmo in ne obupujmol Ne odreci« mo se pravici do življenja! Potem: bodimo složnil Zavedajmo se, da je v skupnosti, v trdni orga« mzaciji nepremagljiva moč. In še nekaj: več sat mozavesti, več poguma! Ne iščimo rešitve drugod, v nas samih je odrešenje. Posebno pa ne verujmo, da nam bo kdo — politične stranke še najmanj — podaril, kar nam po božjih in človeških po» stavah gre. »Kdor trka se mu bo odprlo...« jc pisano. Ne odnehajmo! T)udi Run ni bil sezidan v enem dnevu. Dolg je boj, ki nas še čaka. Zato bo pa zmaga tem lepša. Končno mora pravica zma« gati in naposled si priborimo to, kar zaslužimo. Ce je unionsko zborovanje vrnilo navzočim in onim, ki se ga niso mogli udeležiti, vsaj malce vere vase in samozavesti, če jih je navdalo s po» gumom in jim živo predočilo potrebo sloge in -trdno solidarnosti, potem ni bilo zaman prirejeno. Dobre posledice se morajo pokazati že v najbližji bodočnosti. Naraščajočo draginjo treba zajeziti, preprečiti vsako nadaljnje samovoljno dvi* ganje cen in poskrbeti, da se sedanje, ki so po večini, primemo znižajo. Zato ne bomo opustili boja zoper draginjo, dokler nimamo pozativnih uspehov pred seboj. Öo bo treba, sc zberemo v Unionu še enkrat, v še večjem številu in prav tako odločno ponovimo svoj protest. Naša parola je: Boj draginji do končal Argus. Nekaj odgovora „Zvezi obrtnih zadrug“. Članek, ki ga je objavila »Zveza obrtnih eadrug« v »Jutru« z dne 24. X. 1928 št. 250 a na» pram pokretu državnih nameščencev proti dragi» nji, je mestoma precej oster, zato nekaj pripomb ne bo škodovalo. V poglavju o davkih se takorekoč očita in obdolžuje uradništvo, da izmozgava obrtnike. Iz« kor je ljubljanska, neobhodno potrebuje mode* rezi, vzorno organiziran statističen urad in točno, zanesljivo, nepristransko statistiko. Zgledi vlečejo . . . Na Jesenicah od bolgarskih političnih so* vražnikov umorjeni visokošolec Hristič je plačev Vi v Beogradu — tako so poročali naši listi — za sobo zajtrkom mesečno 1700 Din. Zanimiva konstatacija, če pomislimo, da velika večina stal* no plačanih državnih in zasebnih nameščencev niti ne prejema tako visokih dohodkov. Kakor vse kaže, bi se naši stanovanjski oderuhi (hišni last* niki i n najemniki), ki svojim podnajemnikom za mesečne sobe vlečejo živim kožo čez ušesa, od beograjskih »kolegov« lahko še marsikaj naučili. Samo, če bi tudi dovolj voljnih backov našli zi to strižo, se vpraša. St. Vsi navzoči so bili za resolucijo, ki jo je dal načelnik Zveze koncem draginj iškega shoda na glasovanje. Očividec pripoveduje, da Sta se udeležila shodu v Unionu tudi dva sadna tr* g ovc a, ki sta pazljivo poslušala govornike. Pio* skala nista, pač pa sta se pri glasotvnju debelo spogledala — in hočeš, nočeš —. dvignila sta sc tudi kajpak s težkimi srcem ter sta sc tako pri* družila protestom proti samemu sebi. Kaj pa je gnalo gospoda na shod in še celo na stole! Doma bi ostal, pa bi bil neblamiram in zdrav. Uspeh protidraginjske akcije. Drugi dan po shodu v Unionu je odšla deputacija (za izvezo njen načelnik in od* bornik gg. Paternoster in Tumpej, za UJNŽ g. Zupan) k ljubljanskemu županu dr. Pucu, ki mu je izročila na protestnem shodu sprejeto resolucijo ter ga prosila od* pomoči. G. župan je zatrdil deputaciji, da mu je pokret javnih nameščencev dobro došel in da bo skrbel iz vsemi močmi, da se napravi osobito na živilskem trgu red ter da je g. tržnega nadzornika Plemlja premestil. Sklicana, bo tudi nova anketa in v komisijo bo pozvana tudi Zveza drž. na* meščencev kot zastopnica komzumentov. — Velikemu županu g. dr. Vodopivcu se je deputacija najtoplejše zahvalila za inepre* cenljivo moralno oporo v protidraginjskem boju ter ga prosila še nadaljnje podpore. G. veliki župan je izjavil med drugim, da je časopisna vest o iz a ščiti g. Plemlja po njegovi osebi netočna. Pač je sporočil v ne* kem informativnem pogovoru g. županu željo z neke druge strani, naj se g. Plemlja .ne vrže, ker bi bil potem 'brez penzije, na» kar je g. župan pojasnil, da ne gre :za sus* penzijo, ampak samo za zamenjavo osebe tržnega nadizofnika. — G. načelnik je nato omenil, da Zveza nikakor me insistira na tem, da bi odvzela komurkoli kruh. Tržni nadzornik se naj premesti s tega mesta, da nam ne bo škodoval. Ceneno teško perle I 1 kg sivega opuljenega peria 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot pub 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej, poštnine prosto. Vzorec zastonj, Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT S ACHSEL, Lobez št. 24 pri Plznu, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Vestnik. Plenarne seje Gl. Saveza dne 2. t. m. sta so udeležila v imenu zveze načelnik Zveze g. Mi* lan Paternoster in odbornik g. dr, Ferjančič. O poteku poročata na prihodnji seji odbora. Razlike bodo izplačane? Ljubi jamski radio je 3. t. m. clb 20. uri sporočil v svet, da namerava porabiti finančni mimister švedsko monopolsko posojilo v prvi vršiti za izplačilo letečih dolgov, med njimi prvenstveno tako zvanih uradniških razlik. Inozemci te vesti niso razumeli, mi smo se pa pokrižali in mirno zaspali. Kako že pravi Nemec? — »Ich höre die Botschaft...« Tako ne* kako je. Kako je z uredbo o potnih in selitvenih stroških? Zveza je sporočila Gl. Savezu zahtevo, da se morajo v uredbi določiti take dnevnice, kakor jih ima naša vojska. Gl. Savez je nato sporočil Zvezi tole: »Tudi mi se strinjamo z" Vašim predlogom in mišljenjem, da se potni pav* šal za drž. civilne nameščence izenači s pavšalom, ki ga dobivajo vojaške osebe. V tem zmislu bo* mo predložili na merodajnem moštu tudi posebno predstavko, kajti uredba o pOtninah itd. šc ni gotova. Osobito lestvica dnevnic še ni določena, kadar pa bo, jo bo moral sprejeti še ministrski svet in finančni odbor. — Razumljivo, da ne mo* romo biti že sedaj sigurni, da uspemo z za* htevo po izenačenju z vojsko, to pa izibog zelo Občutnega finančnega efekta. Prosimo pa Vas, bdditc prepričani, da hočemo v tem zmislu za* staviti ves svoj napor.« Podpisi. Kam gre ves denar? Ne izide več števila »Uradnega lista«, da ne bi prinesla vrsto dražbe* nih oklicev. V štev. 100 jih je nič manj kakor edenindvajset. Venomer poje eksekutorjev bo* ben po naših vaseh in mestih, ljudje se pa za* čuden i isprašu jejo: »Kam pa gre vos ta denar, ko nima delavec nič, uradnik nič, mali obrtnik in trgovec tudi ne dosti več, kmeta pa rubijo in mu sodnije prodajajo domačijo?« Res je, kam pa gredo vsi silni davka, vse ogromne dajatve na trošarini, monopolih, carini, na vseh mogočih taksah in najrazličnejših prvstoijbinah? Avstrija ni imela sorazmerno nič manj uradništva, morda še več, nego ga je pni nas (v Sloveniji prav go* tovo, op. ur.), a vendar ga je plačevala bolje in navzlic temu državni proračun ni kazal takih (Silnih izdatkov. Koliko od vsega potrošenega dr* žavnega denarja pa je treba zapisati na konto korupcije, komisij in anket in raznih »zarad«? Koliko teh milijonov se porazgubi po žepih raz* nih .posredovalcev kot »pošteno zaslužena provi* zija«? In vendar Čujemo vedno iznova, da je glav* no breme našega budžeta uradništvo, da so Iz* datki za plače in pokojnine največja in najmanj produktivna postavka. V neki meri je to res, vsaj kolikor gre za take naše penzijonere, kaikršni so navedeni v znani^Protičevi knjigi. Pri nas v Sloveniji talkih upokojencev, ki bi imeli več let službe, nego jih dejansko štejejo od svojega roj* ®t v a, pač ni. Zato mislimo, da bi država z dohod* iki, ki so ji na razpolago, lahko dobro plačevala vse tiste uradnike in upokojenec, ki res pošteno delajo v uradih, oz. ki so si pokojnino ros z dolgoletnim službovanjem pošteno zaslužili. Se* veda bi maršikalkemU »nečaku« ali »bratrancu« ali »kumčetu« odpadla mastna postranska nagra* da, ki jo zdaj dobiva od države. , Kaj je Žika? Je to Ž/»tna KA*va in sicer iz rži. Številna priznanja poudarjajo njen dober okus, redilnost, posebno pa njen blagodejni vpliv na človeški organizem. CVETLIČARNA pod TRANČ0 L. Mikuš Fižol za kuho Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21. ANTON BAJEC LJUBLJANA Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22 L*Da' 11815 • «J priporoča svojo zalogo tokov ter spieMiali talit Poprvila se izvršujejo točno in solidno nudi najceneje Bk. SEVER & KOMP. LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 12. prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri ateriosklerozi. — „PLANINKA“ OA.l je pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah.) n P.n. uradništvu vljudno naznanjam, da sem F^rCSdllöiF S dne 26. septembra tega leta preselil svoj fotografski atelje iz Valvazorjevega trga v lastne, najmodernejše urejene prostore, na Sv. Petra cesto Št. 25 na vrtu hotela „Tratnik* Priporočam se cenj. uradništvu za nadaljno naklonjenost in zagotavljam, da bom vsa meni zaupana naročila izvršil vestno strokovnjaško in po naj nižji ceni. HUGON HIBŠER, fotograf. — Ljubljana, Sv. Petra c. št, 25. C. J. Hamann Liubliana Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme* nevesti novorojenčkovi perja in modnih potrebščin Predtlskarija modernih ročnih del. PARNA PEKARNA = JEAN SCHREY NASL. = JAKOB KAVČIČ VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO A. & E. Skaberne, Ljubljana Velika izbira češkega in angleškega sukna. PARNA PEKARNA FRANC DOLINAR LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 11 ' POLJANSKA C. 19 najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic Najboljši Šivalni stroji in kolesa znamke GRITZliEftin ADLER ter švicarski pletilni stroji .DUBIED' za rodbino, obrt in industrijo Josipa Petelinta LJUBLJANA, blizu Preternovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplaten. Večletna garancija. Delavnica za popravila. Pletilne stroje in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje na navadnem stroju, novost, nudi A. KOS * Ljubljana ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 5 Specijalna trgovina ftetarskih izdelkov priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova ulica.. Obiščite novo urejeni oddelek za Kon gn ode Trpežno blago. Najnižje cene. Modna trgovina za dame in gospode A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 18,19 Restavracija IGNACIJ BANKO Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in hrane. PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON ALOJZIJ PAULIN LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5 Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov tudi kakor vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. uradnikom in uradnicam na obroke. manufakturna trgovina FABIANI &JURJ0VEC, LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5 'ti priporočata razno jesensko in zimsko blago za dame in po pvde. V zalogi vedno perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. ^ Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. -------- Raznovrstno rudninsko vodo. Ustanovljena 1889. Telefon štev. 2016. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ustanovljena 1889. Rač. pošt. hran. 10.533. > Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanjn. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. ^^Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ^ Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Francfc Štrukelj. Vsi v Ljubljani-