172
Kurent je oživel.
Stari Slovenci so Kurenta imeli očeta šale mnogoverstne, in so od njega mnogo smešnic basnali. Nar imenitniši basen od Kurenta je, de je moglo vse plesati, kader je na svoje čudne gosle zagodel, in de takrat človek nobeniga druziga glasu ni slišal, kakor samo Kur en to v o vižo, in je mogel po nji se tako dolgo vertiti in gnati, dokler je Kurent godel. — Ako govorjenje in zaderžanje mnogih ljudi v sedanjim času, posebno mnogih kmetiškiga stanu, prevdarimo, se ne moremo misel zabraniti, de Kurenta gosti slišijo; zakaj za vso drugo so gluhi, in samo le po Kurentovi viži govorijo „vse je doli, vse je proč!" — Že od zdavnaj je gospoda sploh kmetam zoperna bila, z enim oče-
sam je gledal gospoda, in ga tihama čertil, morde marši kte riga po pravici, mnogiga pa po nedolžnjim, kakor se sploh na svetu rado godi, de mora pogosto pravični s krivičnim terpeti.
Dolgo dolgo je kmetu gaden serd do gospoda v sercu vrel; rad bi bil že zdavnej skipel, ali krov močnih postav in resnih ukazov je strupne pene še zadušil. — De na dolgo časa ni bilo več moč strašen oginj krotiti, ki je tihama v persih tam pa tam res po sužnjim obtežavnih podložnih gorel, je lahko bilo previditi, in vsak ljudoljuben in pravičen človek je mogel želeti, de bi se težki jarm zaterl,kije kmetu naložen bil, in pod kterim je milo zdihoval.
Ustava je bila od prijatlov prostiga ljudstva serčno poželjena, kot juterno sonce, ki ponočne oblake razkadi, ih beli dan rodi. — Ustava je bila poželjena kot dobra mati, ki slabimu detcu povsod pomaga, de srečno in čversto rase. Prišla je že zdavnaj goreče poželjena ustava po milosti našiga presvitliga čara Ferdinanda, dana od miliga in dobrotniga vladarja našiga, de naj bi osrečila seljake in ude avstrijanskih deržav. — Ali ža-libože ! do zdaj je ljubeznjiva ustava še malo dobriga donesla. Kakor de bi sreče preveč na enkrat bilo , je omamila in začarala ljudi, de se gonobno puntajo, in na vražje vse prekucniti hočejo , namesti v miru per-čakovati novih postav. Marsikod se hude in v nebo vpijoče krivice godijo, puntarji niso dovolnji s pametno pravično svobodnostjo, ampak svobodni mislijo biti, kot divja zver v afrikanskih pušavah — brez gosposke — brez davkov.
Resnično, resnično Kurent jim gode. Uradnike nižiga reda so kmetje nekdaj nar hujši sovražili, in za-ničljivo jih škricarje imenovali; zdaj pa ravno tiste, ki so kmete nar več in nar bolj pogostim vkanili — tiste, ki brez poštene službe se po sveti klatijo — ti^te ki nimajo kaj več upati pa tudi nič zgubiti, tiste kmetje zdaj radi poslušajo, in jim na besedo vse verjamejo, ker jim zapeljivci nič druziga ne pripovedujejo, razun te^a, kar vedo, de kmetje nar raji čutijo, če ravno je očitna laž, ako le po Kurentu oglušene ušesa še nekoliko šegefa.
Grajšakov se kmetje sploh ogibljejo , kakor de bi se bali, grajšak bi utegnil jim še kaj vzeti. Tudi du-hovšini le malo kmetje upajo , ker nekteri clo mislijo , de mašniki so od grajšakov podkupljeni, in kmetam nočejo resnice povedati. Naj še tako očitno in dobro reč naročajo duhovniki, in naj vpričo duhovniga pastirja kmet od besede do besede vse razume in poterdi, de je resnična, v družbi druzih kmetov začne dvomiti in se bati, de bi vender le utegnilo kaj zvijačniga biti, kar je od mašnika slišal. — Tako so pred kratkim duhovniki Lavantiške škofije po naročbi svojiga ljubljeniga škofa kmete nagovarjali, de naj prošnjo pred visoki deržavni zbor na Dunaj pošljejo , in naj se podpišejo v prošnjo , de bi se šole od cerkev ne ločile — de bi se duhovski redi ne preganjali — de bi se duhovsko ali cerkveno premoženje ne prodajalo — pa vse to, akoravno le kmetu k dobrimu, so si tako narobe izkladali in razlagali, de že ni mogoče hujši; rekli so clo, de jih mašniki hočejo na drugo vero pregovoriti, in de silijo , naj se kmetje antekristu podpišejo. — Eno samo, in zmiram eno naprej ženo, namreč: vse je doli, pa je viin! — Ali jim ne gode Kurent?
Na nekim kraji so se kmetje clo posvetovali, ali bi se ne spodobilo terjati, de naj jim grajšak in Cesar še na ene leta nazaj plačujeta , tako de na več let ne bole samo treba nobenih davkov plačevati, ampak de bi še vsako leto tudi kaj na roke dobil. Ali jim ne gode Kurent? —                                                   J. Hašnik.