I Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVI. — 28. 12. 1972 Št. 12 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Ob zaključku leta 1972 — Delovna konferenca komunistov podjetja — Naše delovne enote v letošnjem letu — Upokojenci tkalnice I — Akcijski program za leto 1973 — Naš pogovor — Koliko nas stanejo prevozi — Važno opozorilo glede mesečnih vozovnic — V. tekstiliada v kegljanju — Zimska oprema motornih vozil — Pred pričetkom strojne obdelave podatkov — Naš prispevek k vsesplošnemu varčevanju Ob zaključku leta 1972 Leto 1972 je za nami. Lahko ugotovimo, da smo uspešno prebrodili za nas tako težavno leto. Lani ob tem času so še stale pred našim delovnim kolektivom zelo težke naloge, tako da niti sam nisem bil prepričan, da jih bomo izpolnili. Celotnemu kolektivu je z velikim prizadevanjem uspelo stabilizirati naše notranje razmere in z izvajanjem investicijskega programa ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj. Posebej moramo priznati, da so se delavci v predilnicah v največji meri zalagali za odpravljanje pomanjkanja bombažne preje, saj so z delom ob prostem času skoraj v celoti nadoknadili izpad proizvodnje in s tem omogočili skoraj nemoteno obratovanje delavcem v ostalih obratih. Uspehi Pri tako začrtanem programu niso izostali. Vsekakor smo največ pozornosti posvečali urejanju nizkih osebnih dohodkov našega podjetja v okviru kranjskega gospodarstva. Tu smo naredili velik korak naprej, saj so se osebni dohodki povečali za 33,8 % na-pram letu 1971. Tako smo dosegli v mesecu novembru poprečni osebni dohodek v višini 1700 din, kar je samo za 10 % izpod poprečja v Kranju. Pri tem smo imeli samo še 7 delavcev, ki so imeli manjše osebne dohodke od 1200 din na mesec. Tudi ostale naloge smo uspešno izvedli. Tako smo skoraj v celoti odpravili prekomerne zaloge gotovih tkanin. Znižali smo tudi ostale zaloge v tovarni, katere obremenjujejo obratna sredstva kot na primer: nedovršena proizvodnja, zaloge barv in kemi-kacij, bombažne preje in ostalo. Izboljšali smo tudi produktivnost in kvaliteto izdelkov, vendar moramo priznati, da smo v tem letu nekoliko zanemarili ekonomsko poslovanje, saj imamo trenutno še vedno v proizvodnji skoraj 45 odstotkov vseh artiklov, ki nimajo zadovoljivega dohodka. Ob teh rezultatih imamo vse pogoje, da v letu 1973 dokončno stabiliziramo notranje gospodarske razmere. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da bomo v letu 1973 že pričeli z delno rekonstrukcijo v proizvodnji. Učinki te rekonstrukcije so že vidni v našem gospodarskem programu za prihodnje leto. Glavne naloge našega kolektiva v naslednjem letu pa so predvsem v doslednem izvajanju akcijskega programa, kateri mora biti osnova naše gospodarske politike v podjetju. Nadalje moramo z vsemi silami utrjevati tudi naše samoupravne pravice, predvsem z uveljavljanjem temeljnih organizacij združenega dela in s tem omogočiti neposrednemu proizvajalcu, da bo sam odločal o materialni osnovi gospodarjenja. Tudi naslednje leto 1973 bo težko, mogoče še težje kot minulo leto, vendar ob boljših pogojih dela in boljšem ekonomskem stanju podjetja imamo večje možnosti, da bomo tudi te težave solidarno z vsemi člani delovnega kolektiva prebrodili. V upanju, da bo leto 1973 uspešno za naš kolektiv in za vse člane v našem podjetju, želim Vam in Vašim družinskim članom obilo sreče in zadovoljstva. Glavni direktor Dušan Horjak Delovna konferenca komunistov podjetja 23. novembra je bila v dvorani delavskega sveta delovna konferenca komunistov podjetja. Konference se je udeležilo preko 80 % vseh komunistov podjetja, talko da je bila dvorana polno zasedena. Konference sta se udeležila tudi tovariš Viniko Hafner, član sekretariata CK ZKS in sekretar komiteja občinske konference ZK tovariš Franček Rogelj. Konferenca je obravnavala najprej ugotovitve 29. seje CK ZKS in naloge vodstvenih organov ter članov ZK pri izpolnjevanju sklepov te seje, nato pa je tekla razprava in sprejem akcijskega programa za prihodnje leto. Tovariš Vinko Hafner je govo- in idejni enotnosti. Prelomnica v ril o pomenu 29. seje CK ZKS, ki krepitvi vloge in ugleda organiza-je ustvarila temelj enotni politiki cije ZK je bila 21. seja predsed- Vjnko Hafner med razpravo stva ZKJ. Vse, kar je sledilo tej seji, je bilo logično nadaljevanje te akcije. Vsa ta dogajanja, ki že skoraj leto in pol potekajo v naši družbi, bodo potrebovala določen čas, da bomo lahko poželi pozitivne rezultate. Pri tem pa je potrebna nujna socialna in idejna preobrazba komunistov. Vsi vemo, da je zadnja leta slabila povezava organizacije ZK z delavstvom. To je povzročila tudi socialna struktura, kakršno imamo v naših delovnih organizacijah. Večkrat smo pozabili na idejno izobraževanje, kar je važen faktor združevanja, borbenosti in usmerjenosti. Vse to je vodilo k temu, da smo bili premalo učinkoviti v svojem delovanju in smo s tem izgubili ugled pri širših plasteh ljudstva. Tu in tam se pojavlja vprašanje, zakaj ni ZK že pred časom opravila take samokritike, kot na 29. seji. Dejstvo je, da je bilo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja pobuda in opozorilo, da je treba nekatere stvari urediti. Prav je, da smo Slovenci to opravili brez sodelovanja drugih. Ne pomaga nam, ne komunistom in ne drugim političnim silam, če razčiščujemo svoje odgovornosti, kritiziramo sami sebe, če pa istočasno ne delamo za družbeno ekonomski in socialistični napredek. Naša politična zavest mora biti povezana s praktičnimi ukrepi, predvsem pa, da zagotovimo stabilni gospodarski napredek. Važna naloga je tudi ta, da uresničimo ustavna dopolnila. Prav tako moramo tudi uresničevati sklepe 3. konference ZK glede odprave neupravičenih socialnih razlik. Boriti se moramo proti različnim primerom priviligijevin neupravičene-nega bogatenja. Ustvariti moramo potrebno politično enotnost na vseh ravneh in odpraviti predvsem najprej lastne napake, ne pa kazati na napake drugih. SREČNO NOVO LETO 1973 Želimo vsem članom kolektiva in bralcem Tekstilca Samoupravni organi družbeno politični organi in uredništvo Tovariš Vinko Hafner je opozoril tudi na važno nalogo in sicer utrjevanje organizacije ZK, kar imamo že v svojem programu. Sprejeti moramo nove, predvsem mlade člane iz vrst neposrednih proizvajalcev in s tem izboljšati strukturo članstva. Organizacijo je treba prilagoditi organizaciji podjetja samega, oziroma organizaciji TOZD. V našem podjetju je zaposlenih 2.500 ljudi, od teh je približno 85 % neposrednih proizvajalcev. Od vseh zaposlenih je le 130 članov ZK, torej komaj 6 % zaposlenih v podjetju in še od teh le 30 neposrednih proizvajalcev, kar je odločno premalo. Ob tem podatku nikakor ne moremo trditi, da predstavlja naša organizacija ZK vodilno politično silo, ki usmerja podjetje. Ali nam lahko verjamejo delavci v obratih, ki niso politično aktivni in razgledani, da se aktiv 130 ljudi bori za napredek? Treba je sprejeti nove delavce, ki bodo pripravljeni sprejeti naloge organizacije ZK, s tem pa tudi večjo družbeno odgovornost. Če nam bodo delavci zaupali, bodo tudi z veseljem stopili v organizacijo ZK. Komunisti smo se in se še zana- šamo na moč komunistične ideologije in poštenost ljudi. Vse to ima velik pomen za naše ravnanje. Trdno smo prepričani, da nam bodo naša prizadevanja uspela in da bomo ustvarili tak socializem, kot smo si ga vedno želeli. Poleg tovariša Vinka Hafnerja so razpravljali na konferenci še: Boris Pertot, ki je govoril o tem, kako se v našem podjetju pripravljamo na ustanavljanje TOZD. Zvone čeme je poudaril pomembnost akcijskega programa, ki je bil sprejet na pobudo organizacije ZK. Z uresničevanjem akcijskega programa smo dokazali, koliko smo sposobni narediti. Delavci so ponovno dobili zaupanje v podjetje. Tudi letošnji akcijski program je izrednega pomena za gospodarjenje v letu 1973. Naloge niso majhne, kljub temu, da smo prišli iz največjih težav. Če kritično presojamo delo naše organizacije ZK, moramo priznati, da smo premalo storili na tem, da bi pridobili nove mlade člane ZK. Tudi druga področja smo zanemarili. Potrebno bi bilo, da poživimo tudi športno dejavnost, povezava z upokojenci itd., ker to ljudi zdru-(Nadalj. na 2. strani) Naše delovne enote v letošnjem letu Predilnici Letošnjo leto je minilo v stalnem pomanjkanju pfeje, pri katerem sta obe predilnici z razumevanjem sodelovali in z delom ob prostih sobotah ta manjko v precejšnji meri zmanjšali. Pomanjkanje je nastalo zaradi ukinitve nočne izmene, delno pa tudi zato, ker na domačem tržišču preje ni bilo možno kupiti, ker jo posamezne predilnice usmerjajo v izvoz. Zaradi dela ob prostih sobotah je bilo v obeh predilnicah izvršenih nad 37.700 nadur, od tega v obratu I 24.400, v obratu II pa 13.300. Operativni plan je bil dosežen s 111 %, od tega v predilnici I — 109,7 %, v predilnici II pa 113 %. V letošnjem letu sta imeli predilnici zaposlenih naslednje število delavcev: — predilnica I 231, s previjalnico 237 — predilnica II 137, s previjalnico 185 Najbolj pomembno za predilnici je trenutno vsekakor nadaljevanje gradnje predilniške zgradbe, kar je poleg sklenitve pogodbe o nabavi opreme bistvene važnosti za dokončno ureditev skupne predilnice. Gradnja poteka po planu in če ne bo kakšnih izrednih motenj, bo dokončana do predvidenega roka. V letošnjem letu so se že začele realizirati tudi prve investicije, najhitreje pa bo realizirana tudi nabava novih turbinskih strojev; s to investicijo bomo v prihodnjem letu zmanjšali primanjkljaj preje. Primanjkljaj preje tudi drugo leto ne bo v celoti odpravljen, vendar pa računamo, da bodo delavci obeh predilnic tudi vnaprej pripravljeni priskočiti na pomoč. Mislim, da delavci predilnic zaslužijo vso pohvalo in priznanje, ker so žrtvovali svoj prosti čas in z delom ob sobotah rešili podjetje velikega problema, ki bi lahko nastal zaradi pomanjkanja preje. Obratovodja Boris Pertot Tkalnica I Kljub temu, da še ni končano proizvodno leto 1972, nam doseženi rezultati tkalnice I izkazujejo po podatkih do konca meseca novembra, izredno dobre rezultate, bodisi v proizvodnji, kvaliteti, izkoriščanju strojev in izvrševanju nalog. Doseženi rezultati so posledica priazdevanja celotnega kolektiva, zlasti še neposrednih proizvajalcev in strokovnega kadra, ki so s skupnimi napori pripomogli, da je tkalnica dosegla naslednje uspehe: — operativni plan je bil dosežen 1U8 % ali 15.474.06U m — osnovni plan je bil dosežen 117,0 %, kar pomeni prekoračitev operativnega piana do vključno meseca novemora 1,262.000 m; preuvidoma bo znašalo koncem leta prekoračenje operativnega piana cca 1,3/U.UUU metrov. Pripomniti moramo, da je osnovni pian ooračunan na ooratovanje dven izmen. Ker je tkalnica I do 16. oKtoora obratovala še vedno v nočni izmeni (242 strojev), bo prekoračen osnovni plan za 2,310.000 metrov. Od 16. oktobra dalje smo ustavili nadaljnjih 116 Kovo avtomatov v nočni izmeni, tako da je trenutno v pogonu še 126 širokih Rutti avtomatov v tri izmene. K tem rezultatom so prispevali tudi posamezni oddelki, ki so obratovali v dve izmeni s tem, da so tkalci začeli s predčasnim delom. Izkoriščenost strojnega parka v letošnjem letu izkazujejo naslednji rezultati: — izkoriščanje na 8 ur znaša 88,4 napram letu 1971 — 83,4; to se pravi, da se je izkoriščanje dvignilo za 5 %; če pa računamo izkoriščanje na 7,5 ur, pa znaša v tem letu 94 %. Posebno pozornost je tkalnica I posvečala kvaliteti izdelkov. Artikle je razdelila na nadaljno predelavo in na zahtevo komerciale na zahtevnejše artikle (enobarvne). Pokazatelji kvalitete (vključno z mesecem novembrom 1972) so naslednji: — izdelani metri I. kvalitete 14,063.212 m ali 90,9 % — izdelani metri II. kvalitete 1,298.065 m ali 8,4 % — izdelani metri III. kvalitete 112.783 m ali 0,7 % Povprečni osebni dohodki za obdobje januar—september so znašali 1.465,22 dinarjev, po povišanju od 1. 10. 1972 dalje pa 1.570,25 din. Fluktuacija delovne sile se je napram lanskemu letu precej umirila. V tem obdobju je vstopilo 78 delavcev, izstopilo pa jih je skupaj 112. V večini primerov je bila vzrok samovoljna zapustitev dela, nekaj delavcev pa je zaradi objektivnih vzrokov tudi sporazumno prekinilo delovno razmerje. Kljub ukinjeni nočni izmeni še vedno primanjkuje delovne sile, predvsem za delovna mesta: čistilci strojev, transportni delavci in natikailke votka. V razmeroma kratkem obdobju lahko pričakujemo tudi pomanjkanje tkalk, saj znaša sedaj njihova povprečna starost 40 let. V zelo kratkem obdobju bo odšlo v pokoj večje število tkalk, nadomestila pa ne moremo dobiti. Vsekakor bo treba v tem pogledu misliti na rekonstrukcijo tkalnice, s katero bi zadovoljili delovne pogoje, večjo proizvodnjo, boljšo kvaliteto in boljše pogoje dela. Obiskali so nas vojaki Na povabilo mladinske organizacije si je v petek, 24. novembra, ogledala naše podjetje skupina vojakov, ki služi vojaški rok v Kranju. Po ogledu podjetja so se z mladinci zadržali v krajšem razgovoru in jim je bilo ob tej priliki izročeno tudi spominsko darilo. Vojaki so bili navdušeni nad toplim sprejemom in so izrazili mnenje, da jim bo ta dan ostal še dolgo v spominu. Napram lanskemu letu v doseganju akordov ni bistvenih sprememb. Tako je bilo v letu 1971 preseganje akordov s kvaliteto povprečno 122 %, dočim pa v letošnjem letu beležimo rahel porast in to 122,8 %, ki izhaja iz predčasnega dela oddelkov, ki obratujejo na dve izmeni. Končno lahko rečemo, da smo naše naloge za leto 1972 izpolnili, tako v doseganju operativnega plana, kvaliteti in proizvodnji. Pri tem naj omenim tudi to, da smo poostrili kontrolo na statvah, uvedena pa je tudi evidenca uporabe utenzilij po mojstrskih oddelkih. Močen poudarek je bil tudi na izboljšanju delovnega reda in discipline, toda na žalost ugotavljamo, da posamezniki še vedno predčasno zapuščajo delavna mesta, in se neupravičeno zadržujejo po garderobah. V prihodnjem letu bomo morali tudi na tem področju storiti korak naprej. Prepričani smo, da se bomo v prihodnjem letu lahko pokazali s še boljšimi rezultati ob koncu leta, saj imamo za to vse možnosti. Obratovodja Boris Soklič Plemenitilnica II Izvrševanje operativnih planov proizvodnje je že vse leto 19/2 problematično zaradi nizkih zalog lastnih surovih tkanin in pomanjkanja tkanin za uslužnostno deto. Ustvarjena mesečna proizvodnja v nobenem mesecu ni dosegla predvidene količine po osnovnem planu vključno z uslugami, medtem ko je osnovni plan brez uslug v obdobju januar — november dosežen v metraži 145,52 %. Kljub temu menimo, da s tem podatkom ne moremo izkazovati naših uspehov, ker je osnovni plan brez uslug mnogo prenizek napram zmogljivostim kapacitet našega obrata. Nedovršena proizvodnja je zelo upadla, saj se je tekom enega leta znižala za polovico: 30. 6. 1971 je znašala 1,829.716 m, 30.6. 1972 je znašala 99.929 m Zaloga surovih tkanin za predelavo se je zniževala zaradi ukinitve tretje izmene v tkalnicah. Poleg tega pa je tkalnica II izdelovala tudi artikle, ki so bili že surovi oddani za predelavo v pleme-nitilnico I. Predvidenih uslug tujim podjetjem ni bilo toliko, kolikor je bilo planiranih v osnovnem planu, zato je razumljivo, da je plemenitilnica II obratovala v zmanjšanem obsegu. Fluktuacija delovne sile je bila tudi v letu 1972 izredno visoka, predvsem pri delavcih z začetnim delovnim stažem. Od 1. 1. 1972 do 30. 11. 1972 je vstopilo 27 delavcev, odšlo pa jih je 30; večinoma je bil vzrok prekinitve delovnega razmerja samovoljna zapustitev dela. Po planu za leto 1972 je bilo predvidenih 130 delavcev, 30. 11. 1972 pa je bilo v spisku 123 delavcev. Tudi bolezenski izostanki so bili razmeroma visoki v 11 mesecih tega leta in sicer so znašali 6,94%. Novodošla delovna sila so nekvalificirani delavci, ki se v večini zelo težko privajajo na industrijsko dalo. Naj večja težava novih delavcev, ki niso domačini, je stanovanje. Zaradi neurejenih stanovanjskih razmer nekateri že v zelo kratkem času zapustijo podjetje. Pri veliki fluktuaciji delovne sile pa je razumljivo, da upada kvaliteta dela in delovna disciplina, tako da niti z disciplinskimi ukrepi ne pride do žaljenega uspeha. Preskrba z barvili in kemikalijami v letu 1972 ni bila najboljša, predvsem zaradi predolgih dobavnih rokov uvoženih barvil, ki trajajo tudi do 6 mesecev. Domači dobavitelji pomožnih sredstev pa nas enostavno postavijo pred dejstvo, da naročenega pomožnega materiala ne bodo več izdelovali. V zadnjem času je situacija že tako kritična, da je ogrožena redna predelava pestrih popelinov in drugih barvanih tkanin ter preje. Osnovni plan za prihodnje leto, ki predvideva 7,200.000 metrov domačih tkanin in 1,800.000 metrov zunanjih uslug je sprejemljiv, vendar pod pogojem, da bomo v primeru eventuelnih sprememb plana dobili nadomestilo s takimi tkaninami, katere lahko predeluje plemenitilnica II. Obratovodja Srečko Teran Gradnja novega dela predilnice Delovna konferenca komunistov podjetja (Nadalj. s 1. strani) žuje v večjo navezanost na naš kolektiv. Seveda je bilo tu krivo pomanjkanje finančnih sredstev. Milan Šoštarič je poročal o izvajanju akcijskega programa v tkalnici I. Uresničevanje je potekalo pozitivno in rezultati so pokazali boljšo produktivnost, dvig kvalitete, preseg plana, štednjo z materialom itd. Izboljšala sta se tudi delovni red in disciplina. Tovariš Sitar je govoril o informiranosti in izobraževanju mladih. Pri nas imamo razmeroma nizko kvalifikacijsko strukturo, kateri je v preteklosti botrovala predvsem visoka fluktuacija. Omenil je tudi, da preveč puščamo ob strani mlade iz južnih krajev. Bolj bi jih morali pritegniti v našo sredino, da se ne bi čutili odtujene. Evgenij Valjavec je v razpravi opozoril, da moramo najprej ustvariti pogoje za organizacijo TOZD. Vemo, da imamo težave pri nabavi raznih surovin, prav tako glede cen nabavljenega materiala, medtem ko so cene našim izdelkom določene. Tudi sindikat je mnenja, da bi morali prosto oblikovati cene. Razni predpisi so se v nasprotju, devizni sistem ni pravilno urejen. Dokler se taki pojavi v družbi ne bodo spremenili, ne moremo računati s 100 % izpolnitvijo akcijskega programa. Vse napore je treba v tej smeri poja-čati, prav tako pa tudi, da bi podjetja lahko samostojmeje usmerjala svoj uvoz in izvoz. Doseči je treba zadolžitve, da ne bo resolucija ostala samo na papirju, te zadolžitve pa naj bi veljale od federacije in republike navzdol. Tovariš Franček Rogelj je poudaril, da je poleg programa za reševanje gospodarskih problemov podjetja, potrebno pripraviti tudi program za politično in samoupravno situacijo. Komunisti naj bodo seznanjeni s svojimi dnevnimi nalogami in to tako, da bodo razumeli stvari, o katerih naj odločajo. Za vsak obrat je treba narediti oceno politične in samoupravne situacije. Ce tega ne bomo napravili, ne moremo realizirati naloge, ki nam jih situacija v podjetju narekuje. Tak politični program nam manjka tudi v okviru občine. Sicer ne moremo reči, da smo bili komunisti neaktivni, kljub temu pa nismo odpravili socialne razlike in neupravičenega bogatenja, ki ne izhaja iz dela. Že pred pismom smo imeli komisijo za ugotovitev diferenciacije, ki je imela dosedaj že 2 seji. Komisija ima zahtevno delo, ki bo trajalo dalj časa, ker mora biti vse preverjeno in dokazano. Potrebno bo, da bomo tudi v prihodnjem obdobju tako uporni in zagreti, kot smo se pokazali ob branju pisma, kar nam je porok, da bomo v svojih prizadevanjih tudi uspeli. Ni moč torej zanikati, da so dis-kutantje na delovni konferenci iznesli mnoga aktualna vprašanja, od katerih je odvisen naš nadalj-ni uspeh in vzpon organizacije ZK. Organizacija ZK stoji sedaj pred pomembnimi in zahtevnimi nalogami, ki jih bo treba pospešeno reševati. Po končani razpravi je bil navzočim podan tudi akcijski program za prihodnje leto. člani konference so nato zadolžili sekretariat, da je treba akcijski program še dopolniti s predlogi, podanimi na tej delovni konferenci in da se seznani z njegovo vsebino celotni delovni kolektiv preko tovarniškega glasila. R. S. Naše delovne enote v letošnjem letu Tkalnica Delovna enota je v preteklih obrat II mesecih dosegla sledeče rezultate: osnovni plan ikumul. operativ, pl. ikumul. v motkih 101,9 % 102,3 '% v metrih 101,3 % 101,4% v m1 101,5 % 101,4% izkoriščanje automat, statev 88,6 % izkoriščanje mehanskih statev 73,5 % Skupaj izkoriščanje 87,9 % Dosežena kvaliteta v surovem stanju je pri zahtevnejši proizvodnji (srajčevine) 77,9 %, pri ostali, manj zahtevni proizvodnji pa 90,2 %. V skupnem asortimanu je v surovem stanju 87,9 % tkanin prve kvalitete. Udeležba posamezne skupine artiklov v celotni strukturi proizvodnje je sledeča: 18,1 %kritični artikli 81,9 % nekritični artikli Doseženi rezultati preteklega obdobja bi bili lahko znatno boljši v kolikor proizvodnja delovne enote ne bi bila motena z nekaterimi že kroničnimi problemi. Večina teh je imelo močan vpilv na uspešnost poslovanja že v preteklem letu, nekateri negativni vplivi pa so se v letošnjem letu še stopnjevali. iz preteklega obdobja naj naštejemo le nekatere: neurejenost klimatskih razmer, transportne poti — ureditev tal, transportna sredstva, nepravočasno preskrbo-vanje proizvodnje z rezervnimi deli, utenzillijami, pomožnimi sredstvi — barvami, dispozicijami itd. V letošnjem letu [je vsaj za prvo polletje značilno, da smo praktično ves nabavljen material — uten-zilije, bili prisiljeni zaradi slabe kvalitete ali površne izdelave reklamirati, oziroma pod silo razmer pomanjkanja porabiti, z ri-zikom slabše uspešnosti proizvodnje. Opozoriti moramo na razdrobljenost asortimana ter iz tega izvirajoče pogoste menjave. Istočasno je v proizvodnji pretirano število različnih vrst prej v osnovi in votku, glede na surovinski sestav, način izdelave ter številk. Za uspešnost proizvodnje predvsem pa dosežene kvalitete tkanin je odločilnega pomena kvaliteta preje. Dokumentirane reklamacije, ki so bile zaradi nuje izstavljene dokaj pogosto, se predvsem nanašajo na sledeče pomanjkljivosti oziroma napake v preji: — večja odstopanja v številki preje — niansirana in neenakomerna preja — pomešane različne vrste prej na križnih navitkih — slabo naviti križni navitki; zrahljane plasti preje, nepovezana mesta, neustrezni vozli, prekrižane niti, neizenačenost velikosti novitkov istega tipa, itd. Problem ali neurejeno proizvodnjo predstavlja tudi heterogenost strojnega parka v navijalnici križnih navitkov in navijalnici votka. V obdobju po kolektivnem dopustu smo zašli v večjo krizo s preskrbo delavcev ter tako za daljše obdobje okrnili obratovanje pod tako zvanimi »normalnimi pogoji«, kar je povzročilo v obdobju treh mesecev zelo slabe delovne uspehe. Delovna enota je v okviru nekaterih navedenih in ostalih delovnih okoliščinah skušala uspešno izvajati delovni, akcijski program z več akcijami v smeri organizacije proizvodnje, nagrajevanja, utrjevanja delovne discipline in kontrole proizvodnje. Kot kaže se bodo nekateri tehnološki in tudi delovni pogoji v prihodnjem obdobju z investiranjem v novo strojno opremo le spremenili, kar nam lahko daje upanje za uspešnejše poslovanje delovne enote, kot tudi celotne delovne organizacije. Vsem članom delovne enote, sodelavcem in celotnemu kolektivu želim srečno in uspešno Novo leto 1973. Obratovodja tkalnice II Edvard Ostanek Gravura Za delovno enoto gravura lahko rečemo, da je v letu, ki se izteKa, urejevala medsebojne delovne odnose in delovne naloge s sodelovanjem vsem članov enote, lahko bi rekli na osnovi samoupravnega dogovarjanja. Delovne dolžnosti so vedno bolj samostojno in odgovorno prevzemale posamezne delovne skupine, kjer je vedno bolj prihajala do izraza njihova iniciativa in zavestna odgovornost za pravočasno in kvalitetno izvrševanje nalog. Talko sodelovanje je mnogo pripomoglo k doseženim uspe-nom delovne enote gravura. Tekom leta nam je predstavljal največji problem pridobivanje novih delavcev in njihovo usposabljanje za delovna mesta. V naši delovni enoti so precej zahtevnj pogoji dela in tako smo bili prisiljeni poiskati vse možnosti, da novo-sprejete čimbolje in čimhitreje usposobimo za delo. To nam je tudi uspelo, spj smo usposobili večje število risarjev in delavcev za izdelovanje rotacijskih šablon, z boljšo organizacijo dela pa so se izpopolnila tudi ostala delovna mesta. Ko ocenjujemo dosežene rezultate, lahko z gotovostjo trdimo, da se je v letošnjem letu proizvodnja znatno povečala in izboljšala kvaliteta dela. Svet delovne enote je podvzel tudi ukrepe za izboljšanje odnosa do dela, kot prispevek k izvajanju akcijskega programa. Rezultati, ki so bili v delovni enoti doseženi ,so plod medsebojnega sodelovanja in razumevanja, tako vodstva enote kot njenih samoupravnih organov, skratka vseh zaposlenih v gravuri. Delovna enota gravura želi vsem v kolektivu srečno in uspehov polno novo leto 1973. V. J. Vzdrževalno energetski obrat Naša delovna enota s približno 240 zaposlenimi skrbi za tekoče vzdrževanje, revizije in remonte strojnih naprav, objektov in zemljišč. K nam spadata 'tudi obe toplarni, ki proizvajata del potrebne električne energije in v celoti pokrivata potrebe po pari za tehnološki proces in klimatizacijo obratov, ter mazalna služba, ki v obeh obratih skrbi za mazanje strojev. V dejavnosti smo torej dokaj razvejani, saj bi poleg zgoraj naštetega omenil lahko tudi izdelavo in popravilo zabojev vseh vrst, prav tako pa ne smem izpustiti vzdrževanja vozil ter razkladanja vagonov in kamionov. Pismo uredništvu Že dalj časa se pripravljam, da vam napišem nekaj vrstic. Z veseljem vsak mesec sprejmem Tekstilca in sem zelo vesel, da mi ga tako redno pošiljate, saj je to edina povezava s podjetjem, v katerem sem prebil del svojega življenja. V predilnici bivše Jugobrune sem se namreč zaposlil meseca marca 1938, torej praktično od prvih dni obstoja predilnice. Prav meseca decembra bo poteklo 35 let, kar so se zavrtela prva vretena v tem obratu. Če človek pomisli nazaj, pravzaprav 35 let ni kdo ve kaj dolga doba, saj čas neverjetno hitro beži. Če pa bi prišel danes nekdo, ki že dalj časa ni bil v podjetju, ponovno pogledati obrat, se prav gotovo ne bi mogel načuditi velikim spremembam in napredku predilnice. Malo je še tistih delavcev, kii vedo povedati, kako smo delali v bivši Jugoslaviji in še nekaj let po drugi svetovni vojni. Koliko nedelj smo delali, ko smo takore-koč tekmovali za čim višjo proizvodnjo. Naporno troizmensko delo v težkih delovnih pogojih je bilo krivo, da si je marsikdo poiskal delo v drugem podjetju, kjer so prejemali za lažje delo višje osebne dohodke. Danes lahko na prste preštejemo veterane, ki še vedno vztrajajo, seveda s to razliko, da delajo v zares lepih in sodobno opremljenih prostorih nove predilnice. Stare in iztrošene stroje so zamenjali moderni in izpopolnjeni stroji, M omogočajo poleg večje proizvodnje tudi boljšo kvaliteto. Čisti in lepi delovni prostori, garderobe in kopalnice, o katerih včasih še sanjali nismo, vzbujajo delavcu pravo domačnost in skoraj bi človek lahko rekel, da je predilnica danes drugi dom delavca ali delavke. Včasih smo malicali kar ob strojih; košček kruha in zraven kakšno jabolko smo prekladali po stroju od vretena do vretena, vmes ' pa vezali pretrge, tako smo imeli to skromno malico običajno še precej zaprašeno. Tudi prostih sobot in dopustov nismo poznali. Na delo sem se leta 1938 in 1939 vozil 2 tedna z vlakom in en teden z avtobusom iz Tržiča, odvisno pač od tega, v kateri izmeni sem delal. Nihče nas ni vprašal, koliko stane prevoz na delo, kaj šele, da bi računali na povrnitev prevoznih stroškov; veliko delavcev pa se je tudi vozilo Težko bi strnil v kratkem sestavku vsa .opravljena dela v letošnjem letu. Naj naštejem samo nekaj pomembnejših: Obrat I — izdelava temelja za predilnico, — sodelovanje pri montaži kotla »Welker«, — adaptacija prostora, kjer bo nova pletilnica, — obsežno delo pri preselitvi kosmatilnice in ureditev prostora, — ureditev prostorov za obratne pisarne plemenitilnice, ki so delno še v teku, — ureditev prostora za pranje šablon, — preureditev stroja za pranje tekačev, — izdelava dveh galerij, več vozičkov, nihalnih vrat itd. Obrat II — izdelava 20 navijalnih stojal s pogonom, — izdelava mešalne celice v predilnici, — ureditev razsvetljave v pleme-nitilnici, — obnovitev kondenznega zbiralca, — nove stopnice v toplarni. — Trenutno je v teku demonta-ža strojev v tkalnici I in urejanje prostora za namestitev novih statev. V obeh obratih je bil v poletnih mesecih izveden remont proizvodnih in energetskih naprav, ter še niz drugih del, ki spadajo poleg tekočega vzdrževanja v naš delokrog. Praktično so naši delavci prisotni povsod v podjetju. Odgovornosti so velike, posebno kadar moramo odpraviti težje napake, ki bi lahko podjetju povzročile večji zastoj. Včasih se znajdemo v velikih težavah, ko pričnemo z delom s pomanjkljivo tehnično dokumentacijo ali pa da se situacija ob začetku del menja. Tako izgubljamo dragoceni čas, po drugi strani pa poslušamo tudi očitke, za katere msmo sami krivi. Ker se v bodočnosti predvidevajo večje prestavitve strojev iz enega v drugi obrat, bodo morale odgovorne strokovne službe temeljiteje pristopiti k sodelovanju. Pri tem naj omenim tudi to, da bomo morali v prihodnosti naše vzdrževalne službe opremiti s sodobnejšim orodjem. Le tako bomo lahko v prihodnosti sledili vsem zahtevam m potrebam podjetja, ki nikakor ne bodo majnne. V tem smislu smo že v letošnjem letu dosegli napredek, v bodoče pa bomo morali posvetiti temu še večjo pozornost. Fiulktuacija zaposlenih je bila v tem letu nekaj manjša. K temu je pripomoglo povišanje osebnih dohodkov, zato tudi v bodoče ne pričakujemo zapuščanja podjetja. Bolj zaskrbljujoč je podatek da med mladimi ljudmi z dokončano osemletko ni interesa za izučitev v ključavničarski stroki. Že v lanskem in tudi v letošnjem letu se na naš razpis ninihče prijavil. Ob koncu bi se vsem proizvodnim enotam in upravi zahvalil za strpnost, kljub temu, da v celoti nismo mogli izpolniti vseh želja. Vsem članom VEO, ostalim delavcem Tekstilindusa in Konfekcije Triglav želim srečno novo leto 1973. Obratovodja Stane Markelj na delo iz oddaljenejših krajev s kolesom in to ob vsakem vremenu. Naj končam in prosim, da sporočite obratovoidstvu predilnice I ter vsem delavkam in delavcem v tem obratu iskrene čestitke ob 35. obletnici obstoja ter mojo iskreno željo, da bi predilnica I še naprej tako napredovala kot dose-daj. Ker teče že zadnji mesec tega leta, želim celotnemu kolektivu Tekstilimdusa mnogo uspehov v letu 1973 ter vse lepo pozdravljam. Ivan Mlinar, invalidski upokojenec Dragi Ivan Vaše pismo nas je prijetno presenetilo in obenem razveselilo. Spomnili ste nas na pomembno obletnico obrata predilnice, na kateri bi prav gotovo pozabili, kar pa je v današnjem tempu razvoja do neke mere razumljivo. Podjetje namerava še pred novim letom povabiti na obisk vse naše upokojence, zato upamo, da boste tudi Vi med njimi. Veselilo nas bo, če se boste takrat oglasili tudi v našem uredništvu. V novem letu tudi Vam želimo mnogo zdravja in sreče in Vas lepo pozdravljamo! Uredništvo Letošnji upokojenci Upokojenci tkalnice I * Jelka Dopudža sprejema darilo 24. novembra je izvršni odbor sindikata tkalnice I priredil poslovilno slovesnost svojim upokojencem. V imenu sindikata se je od njih poslovil Jože Cuderman, ki se jim je zahvalil za dolgoletno in vestno delo ter trud, ki so ga vložili tekom dolgih let zaposlitve v tkalnici I. na Koncu jim je zaželel, da bi v pokoju uživali še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Izvršni odbor sindikata je obdaril letošnje upokojence z ročnimi urami, nato pa je sledila pogostitev. Delovno enoto tkalnico I so letos zapustili naslednji delavci: Kristina ČIMŽAR Marija DROLE Stanislava KAVČIČ Antonija PEGAN Frančiška TRILAR Jelka DOPUDŽA Hedvika HAFNAR Francka GOVEKAR Rezka BALAŽIČ Janez KALAN in Marija BERCE Sašo Uzar pri delu Med sprehodom po obratih sem se pogovarjala z nekaterimi našimi delavci in delavkami. Zanimalo me je predvsem, kako se počutijo na delovnih mestih, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu in nazadnje, ker se bliža konec leta, še to, kaj si želijo v novem letu 1973. Milan Frantar iz plemenitilnice I let zaposlena v našem podjetju, od tega 20 let kot tkalka, zadnjih 7 let pa je vezalka. »Na delovnem mestu nimam težav, pa tudi z delom sem zadovoljna. Težave ohičajno nastanejo takrat, ko katera od nas manjka. Rezerve ni, zato moramo delati druge namesto nje. S tem se nam poveča delo, medtem ko kvaliteta in dohodek padata. Tako na koncu zaslužimo manj, čeprav več delamo. Z osebnimi dohodki smo se premaknili precej na bolje, seveda pa je naša želja, da bi bilo drugo leto še bolje.« Milan Frantar, 15 let zaposlen v našem podjetju kot tiskar v ple-menitilnici I: »Želim si, da bi bilo prihodnje leto vsaj tako dobro, kot je bilo letos, pa bom kar zadovoljen.« Marija Pilar, predica, zaposlena 25 let v našem podjetju »V podjetju se dobro počutim, tako na delovnem mestu ali pa kar se tiče odnosov s sodelavci in nadrejenimi. Včasih imamo predice težave zaradi slabega materiala, kar pa seveda ni najhuje. Dosti težje je, če manjka delavcev. Z osebnimi dohodki sem zadovoljna, posebno po zadnjem povišanju, seveda pa si želim, da bi bili še boljši, saj se cene vsak dan dvigajo. Letošnje leto smo v predilnici delali skoraj vse sobote, ker je podjetju primanjkovalo preje. Takrat so nam obljubili, da bomo dobili zato dodatni kontigent ostankov. Upamo, da to ne bo ostalo le pri obljubah.« sem dostikrat prihajala na delo, ker smo doma gradili hišo. V novem letu si želim le zdravja, vse drugo pa tako samo pride.« Tilka Macur, predica, zaposlena 27 let v našem podjetju »Odkar imamo ukinjeno nočno delo, praktično nimamo nobenih težav, poleg tega pa so nam povišali osebne dohodke. Na delovnem mestu in v tovarni se dobro počutim, skratka, zadovoljna sem pri nas. Ob prostih sobotah ni- Tilka Macur Marija Pilar Sašo Uzar, obratni električar, 22 let zaposlen v podjetju, od tega 16 let v predilnici I. Sašo je že »star maček« v našem kolektivu, najbolj pa ga poznajo v predilnici. Pred kratkim se je mudil v Usti nad Orlici na Češkoslovaškem, kjer imajo tekstilno tovarno, opremljeno z modernimi turbinskimi predilniškimi stroji. Ker bo tudi naša nova predilnica opremljena s temi stroji, sem ga vprašala za mnenje, kaj meni o njih? »Novi stroji, s katerimi bomo opremili predilnico, so v primerjavi s sedanjimi 3-krat hitrejši. Tudi predice bodo imele lažje delo (ne bo sklanjanja, vzdigova-nja zabojev itd.). Prepričan sem, da se bodo ..tudi predice hitro privadile na nove stroje, ker je po-služevanje zelo enostavno. Kljub temu pa me skrbi nekaj drugega: namreč vzdrževanje novih strojev. Taka avtomatizacija, kakršno uvajamo, zahteva tudi ozko speciali- ziranost vzdrževalne službe (za jaki tok in posebej za šibki tok). Morali bomo pač prekiniti z dosedanjo prakso, da morata dva vzdrževalca znati vse. To so spoznali tudj že v drugih podjetjih, npr. BPT Tržič, kjer imajo že take stroje.« Milka Hudobivnik, vezalka, 27 Milka Hudobivnik Naš pogovor Akcijski program za 1. Vse investicijske naložbe bo re, da bo proizvodnja potekala s potrebno čimpreje aktivirati za kar je posebej zadolženo tehnično vodstvo, vodstvo vzdrževalnih obratov in obratovodstva delovnih| enot, katerim investicije pripadajo: — pletilnica v enoti tkalnice I — 48 avtomatskih statev v tkalnici II — parilnik v plemenitilnici I — oprema za plemenitenje pletenin v plemenitilnici I — koncentracija in modernizacija predilnice v obratu I. 2. V letu 1973 se uvaja novo področje proizvodnje in sicer pletilnica, katere proizvodnja bo znašala 946.000 m. Od te proizvodnje se pričakuje vrednost proizvodnje v višini 45,800.000 N din in s tem tudi razmeroma visoka akumulacija. Zato morata prizadeti delovni enoti tkalnica I in plemenitil-nica I podvzeti vse potrebne ukrepe, da bo po montaži opreme proizvodnja čimpreje normalizirana. Posebna naloga velja plemenitilnici I in kontr. razv. sektorju, da bodo tehnološki postopki plemenitenja čimpreje v praksi osvojeni. Razen tega je v to zvrst proizvodnje vložiti maksimalne napo- čim več j o pazljivostjo, da bo odstotek neregularne robe in ostankov čim manjši. ( Zadolženi: tehnični direktor, direktor kontrolno-razvoj. sektorja, obratovodja tkalnice I in obrato-vodja plemenitilnice I. 3. Od rentabilnosti proizvodnje je odvisna akumulacija podjetja, zato velja še v naprej vlagati maksimalne napore, da bo kreiranje novih proizvodov in redna proizvodnja čimbolj rentabilna. V letu 1973 je treba doseči v povprečju sledeče: Rentabil. stopnje Cilj I. 35% proizvodnje II. 20% proizvodnje III. 20 % proizvodnje IV. 25% proizvodnje V. —% proizvodnje VI. —% proizvodnje Postavljene cilje ne bo zlahka doseči, kar terja mnogo kreativnih in poslovnih naporov v komercialnem, razvojnem, ekonomskem in tehničnem sektorju. Zadolženi: direktor komercial- nega sektorja, dir. kontr. razv. sektorja, dir. ekonom, sektorja, dir. teh. sektorja. leto 1973 4. Akumulacija podjetja je poleg rentabilnosti odvisna predvsem od kvalitete proizvodnje, za kar se mora prizadevati sleherni član kolektiva, predvsem pa vodstveni in kontrolni organi v proizvodnji. Posamezne proizvodne delovne enote morajo doseči povprečne rezultate: — tkalnica I (vključno s pletilnico) 99 % — tkalnica II 89 % — plemenitilnica I 92 % — plemenitilnica II 85% Istočasno morata delovni enoti predilnic podvzeti vse potrebne notranje ukrepe, da bo kvaliteta preje ustrezala zahtevam tkalnic. Kolektiva predilnic sta že v letu 1972 pokazala visoko stopnjo pripravljenosti za potrebe podjetja glede pomanjkanja preje, ko sta z dodatnim delom ob prostih sobotah oskrbovali talnice z manjkajočo prejo. Celoten kolektiv tudi v letu 1973 pričakuje, da bosta predilnici omogočili nemoteno oskrbo tkalnic s kvalitetno prejo. Posebno nalogo glede količinske oskrbe s prejo bo treba posvetiti čimprejšnji montaži in pričetku redne proizvodnje iz turbinskih (brezvretenskih) predilnih strojev BD 200. Delovna enota gravure mora zvišati kvaliteto graverskih izdelkov in tudi zvišati produktivnost, ker sedanje količine ne zadoščajo za tolikšno količino tiskanih desse-nov, kot jih zahteva tržišče. Obratovodstvi plemenitilnic morata podvzeti ustrezne ukrepe, da se bo zmanjšala količina ostankov, ki so kljub zmanjšanju v letu 1972 še vedno premočno udeleženi v celokupni proizvodnji. Zadolženi: direktor tehničnega sektorja, dir. kontr. razv. sektorja, vodje proizvodnje, obratovod-je vseh delovnih enot, osebje v delovnih enotah. 5. Proizvodne dispozicije se morajo izvrševati v predvidenih rokih. Prvenstveno to velja za izvozna naročila in domače konfekcije. Vso pozornost bo treba tudi posvečati pravočasni izdelavi novih vzorcev za sezonske kolekcije, kar bo omogočilo komerciali novo strategijo prodaje proizvodnje v naprej, ne pa na zalogo. Proizvodnja v tkalnicah in plemenitil-nicah mora praviloma potekati brez dodelav, v kolikor je pa izjemoma potrebno, se pa izvede samo s predhodno odobritvijo tehničnega sektorja. Tudi viški se morajo gibati v predpisanih okvirih. Zadolženi: tehnični direktor s pripravo dela, komerc. direktor s konjunkturnim oddelkom, obrato-vodje z disponenti. 6. Kreiranje novih proizvodov je poleg proizvodnje najpomembnejše področje delovanja v podjetju. Razvijati je treba sodobne, rentabilne artikle pri upoštevanju danih proizvodnih možnosti, najracionalnejšemu načinu proizvodnje, ki mora temeljiti na sodobnih znanstvenih in tehnoloških dosežkih. Zadolženi: direktor kontr. razv. sektorja, dir. komerc. sektorja, dir. tehničnega sektorja in dir. ekonomskega sektorja. 7. V letu 1973 predstavljajo samo materialni stroški vrednost 180.860.000 N din, zato je treba pričeti z rednim in kontinuirnim zasledovanjem stroškov v delovnih enotah, torej stroške vrednostno približati stroškovnim nosilcem. Potrebno bo izdelati ustrezen sistem, po katerem bo možno analizirati stroške ter podvzeti ukrepe za njihovo zniževanje. Istočasno se bo treba prizadevati, da se bo uvedel sodoben pripomoček pri zniževanju stroškov tkzv. »Analiza vrednosti«, kar bo terjalo sodelovanje vseh strokovnjakov, ki so sposobni dajati ideje za pocenitev proizvodnje, vendar ne na račun kvalitete. Zadolženi: dh. ekonomskega sektorja, dir. finančnega sektorja, dir. kadr. sektorja in dir. tehničnega sektorja. 8. Poleg zniževanja proizvodnih stroškov in posebej gospodarnim Koliko nas stanejo Do meseca januarja 1970 so člani kolektiva, ki se vozijo na delo, plačevali ded stroškov in sicer je ta prispevek znašal v zimskem času 15,— din, v letnem času pa 20,— din. Po pravilniku o prevoznih stroških, ki je bil spremenjen in je te spremembe sprejel delavski svet podjetja dne 27. 1. 1970, plačujejo člani kolektiva prispevek v višini 25,— din, ne gledft na letni čas. Ta pravilnik je v veljavi od 1. 2. 1970 dalje in se do sedaj ni spreminjal. Po tem pravilniku naše podjetje vrača prevozne stroške nad 25,— din me- prevozi sečno in sicer za prevoze, ki so v oddaljenosti od sedeža podjetja od 5 do 25 km. Do 5 km oddaljenosti od podjetja, ki zajema kraje: Kokrica, Gorenje, Hrastje, Drulovka, Zg. Bitnje, Rakovica in Polica pri Naklem, člani kolektiva nimajo pravice do povračila prevoznih stroškov. Prav tako nosijo delavci sami vse stroške za oddaljenost nad 25 km od sedeža podjetja, to je tiste stroške, ki presegajo ceno v okviru 25 km. V tem obdobju se prevozni stroški občutno narasli, kar nam dokazujejo naslednji podatki: Leto Število vozačev °/o Stroški prevoza, ki bremenijo podjetje % 1970 1.161 100 615.993,20 din 100 1971 1.045 90 823.989,70 din 134 1972 950 82 743.547,80 din ... (10 mesecev) 1972 950 82 900.000,— din 145 (začelo leto) Iz gornjih podatkov je razvidno, da se je število vozačev v tem obdobju znižalo za cca 20 %, na drugi strani pa se ugotavlja istočasno povišanje prevoznih stroškov in sicer kar za 45 %, dočim se prispevek vozačev v tem času ni spremenil. Če bi dejanske stroške, ki so predvideni za letošnje leto v višini 900.000,— din preračunali na število vozačev iz leta 1970, bi ta strošek prevoza v letošnjem letu znašal že 1,100.000,— din oziroma bi povišanje znašalo kar za cca 80 %. Za primerjavo vam navajamo podatke nekaterih drugih podjetij: a) V tovarni Sava imajo kilometrino neomejeno, vozači pa plačujejo prispevek v višini 40-— od 1. 2. 1972 dalije. b) V Iskri imajo prav tako kilometrino neomejeno, prispevek vozača k prevozu na delo in z dela pa znaša 52,80 din. S tem prispevkom je praktično izločeno povračilo prevoznih stroškov za lokalni promet, ta pa je v obsegu do 5 km oddaljenosti od podjetja. c) V Planiki že dalj časa vračajo delavcem prevozne stroške le od 50 do 100 dinarjev mesečno, vse ostale stroške pa krijejo delavci sami. d) V tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani se delavcem vrača prevozne stroške le od 100 dinarjev dalje in ne glede na oddaljenost od podjetja. e) V Litostroju znaša prispevek delavca od 55 do 90 dinarjev mesečno. Vmesne stopnje so odvisne od oddaljenosti od podjetja, to pomeni, če je večja oddaljenost, večji je tudi prispevek. Zaradi zvišanja cen za prevoz bodo v najkrajšem času določili naj nižji prispevek vozača na 75 dinarjev. Kljub temu, da morajo v drugih podjetjih delavci precej več prispevati k stroškom prevoza, bo ostal prispevek naših delavcev do nadaljnjega nespremenjen. Važno opozorilo glede mesečnih vozovnic -PREBERITE! Prometna podjetja so nedavno imela sestanek s predstavniki podjetij, ki skrbijo za prevoze na delo. članom kolektiva posredujemo naslednja določila, ki so jih izdala prometna podjetja glede mesečnih vozovnic: g»«- s, '?, mm____mmMmmimmm Zaim Đananovič pri svojih kotlih IMaš pogovor Mesečne vozovnice bodo veljale za dobo enega leta in nam bodo pri obračunavanju le-teh upoštevali le spremembe. Zato naj vsak, ki mesečne vozovnice za tekoči mesec ne bo rabil (stalež, dopust ipd.), vozovnico NAJKASNEJE DO VSAKEGA 2. V MESECU takoj vrne v obratno pisarno, sicer bo vozovnico v celoti sam plačal, za vsako spremembo v teku tekočega leta (poroka, sprememba relacije itd.), mora vsak najkasneje do 20. v mesecu za prihodnji mesec prinesti v obratno pisarno svoje delovne enote novo fotografijo in 5 din. če nekdo izgubi mesečno vozovnico, lahko dobi novo, za kar bo rabil novo fotografijo in bo moral plačati prometnemu podjetju 50,— din, to je znesek, ki zajema stroške preklica izgubljene vozovnice in stroške izdaje nove vozovnice. Vozovnico pa bo dobil šele za naslednji mesec. Za tekoči mesec, to je v času, ko bo brez mesečne vozovnice, bo moral redno plačevati in te stroške mu nihče ne bo povrnil. Torej, skrbno hranite mesečne vozovnice! V kolikor nekdo prekine delovno razmerje s podjetjem in je prejel mesečno vozovnico za tekoči mesec, naj vozovnico ob prenehanju delovnega razmerja vrne v obratno pisarno svoje delovne enote. V slučaju, da nekdo ob odhodu iz podjetja vozovnico odnese, se smatra za slorabo vozovnice. V tem primeru bodo zoper dotičnega podvzeti sankcijski ukrepi na njegove stroške. Do nadaljnjega bo treba vsako leto za prihodnje leto že do 1. decembra dostaviti nove fotografije. Preskrbite si jih pravočasno, da ne bo tako kot je bilo v letošnjem letu. H. Francelj iimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novi predilniški stroji Minuli teden so prispeli po železnici prvi turbinski stroji za predilnico, nabavljeni na češkem. Tako so se začele uresničevati naše vložene investicije, ki bodo v prihodnjem letu odigrale pomemben premik, predvsem kar se tiče primanjkljaja preje. Tudi gradnja novega prizidka poteka v dogovorjenih rokih. Ravno sedaj dokončujejo zadnjo ploščo na stavbi. Tako lahko pričakujemo, da bomo po novem letu takoj pričeli z montažo. Zaim Dananovič, 19 let zaposlen v našem podjetju. Skoraj verjetno ni člana našega kolektiva, ki ne bi poznal našega »strica«. »Prihodnje leto se bom poslovil od Tekstilindusa, ker se nameravam upokojiti. Izpolnil bom namreč starostne pogoje, medtem ko mi delovnih let manjka. Tako bo precej nizka pokojnina, ker že zdaj nimam posebno dobre plače. No, če bom zdrav, si bom že našel kje kakšno honorarno zaposlitev. Zaenkrat so mi nekaj takega ob- Prejšnji teden je dedek Mraz obdaril naše gasilce, ‘ki so več let čakali na avto. Gasilcem se je ta- ljubili pri Agrariji. No, če bo šlo vse lepo in prav, bom tako postal mali »direktor Agrarie«, je hudomušno pristavil stric, nato pa je nadaljeval: »Delam kot »pepeljar« v termocentrali in mi je samo delo všeč, le kadar čistim kanale je hudo, ker se včasih nabere toliko ogljikovega dioksida, da je že večkrat pregorela žarnica. Kako ta vpliva name, pa si lahko mislite. Kljub temu pa, kaj bi se človek grizel, saj nikjer ni za vse,« je dobrovoljno zaključil stric. ko izpolnila goreča želja in »komaj čakajo«, da se bodo z novim kombijem pokazali v javnosti. Dedek Mraz našim gasilcem Akcijski program za leto 1973 ravnanjem z reprodukcijskimi materiali ostaja še v naprej permanentna naloga vseh delovnih enot pri zviševanju produktivnosti. Zato morajo delovne enote izdelati ustrezen program, ki bo v številčnih podatkih prikazoval cilje pri zniževanju stroškov in dvigu produktivnosti, pri čemer je treba tudi upoštevati nove investicije. Zadolženi: vodje proizvodnje in obratovodje. 9. Pri naročanju reprodukcijskih in pomožnih materialov je treba še v naprej paziti, da se vrši čimbolj gospodarno t. j. pravočasno, v primernih količinah, v ustrezni kvaliteti in ceni. V teku leta se je porabila glavna količina neoperativnih materialov, katere je treba v letu 1973 dokončno likvidirati, pri tem pa paziti, da ne nastajajo nove zaloge, ki bi neopravičeno bremenile obratna sredstva. Zadolženi: direktor tehničnega sektorja, dir. komerc. sektorja, vodja nabave, vodja proizvodnje in obratovodje delovnih enot. 10. Nedovršena proizvodnja se mora še nadalje znižati in sicer na 3,000.000 m za plemenitilnico I in II skupaj. Posebno pozornost velja posvetiti pleteninam, katerih zaloge ne bodo smele presegati 60.000 m, kar predstavlja 15-dnev-no proizvodnjo. Zaloga preje za tkalnice in pletilnico ne sme presegati 220 ton za surovo in barvano prejo. Komercialni sektor bo pa moral pravočasno oskrbeti plemenitilni-ci s potrebno količino storitev ali kupljenih tkanin za manjkajoče kapacitete. Zadolženi: direktor teh. sektorja s pripravo dela, direktor kom. sektorja, vodje proizvodnje, obratovodje z disponenti. 11. Število artiklov v tkalnicah se mora stabilizirati na nivo osnovnega plana. Zamenjava bo možna samo z eliminiranjem obstoječih artiklov. Zato bo treba še v naprej skrbeti za standardizacijo proizvodnje v predilnicah in tkalnicah, kar bo prispevalo k pocenitvi proizvodnje. Ta usmeritev bo posebno potrebna v letu 1974, ko bo proizvodnja združene predilnice delno avtomatizirana ter ne bo omogočala nenormalnih menjav. Zadolženi: direktor komerc. sektorja s konjunktumim oddelkom, direktor tehn. sektorja s pripravo dela, vodje proizvodnje. 12. Delovne enote bo treba oskrbovati s kvalitetno delovno silo, pri čemer bo treba organizirati ustrezne akcije, ki bodo popularizirale podjetje z namenom, da je tudi delo v Tekstilindusu zanimivo. Istočasno je še v naprej vzpodbujati in organizirati izobraževanje zaposlenih na delovnih mestih in izven podjetja za potrebe proizvodnje. Posebno skrb je posvečati pridobivanju in izobraževanju strokovnih kadrov. Zadolženi: direktor kadrovsko soc. sektorja. 13. Zaradi delne nevsklajenosti delitve osebnih dohodkov v podjetju in med posameznimi delovnimi enotami, pristopiti k izdelavi novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kateri mora sloneti na analitski oceni delovnih mest, oziroma upoštevati znano osnovno pravilo, da mora biti osebni dohodek odvisen od rezultatov dela. Zadolžen: direktor kadrovsko soc. sektorja. 14. Službo za vzdrževanje strojev in naprav je treba intenzivirati in posodobiti, da bo bolj integrirana s proizvodnjo. Službo za preventivno vzdrževanje strojev je treba še v nadalje izgrajevati po sodobnih načelih, da bodo stroji vedno tehnično nadzorovani in vzdrževani. Redne remonte je treba v naprej planirati z mrežnimi plani, kar bo zmanjšalo porabljeni delovni čas. Razen tega je treba poskrbeti, da bodo novi stroji čimpreje montirani in usposobljeni za redno proizvodnjo. Zadolženi: vodja vzdrževanja in energetike, obratovodje vzdrževalnih obratov, vodje delavnic obrata I in II, strojni inšpektorji, mojstri delavnic. 15. Delovno disciplino je treba prilagoditi postavljenim ciljem, ki v letu 1973 ne bodo ravno lahki. Zato je treba še v nadalje poskrbeti, da bo razpoložljivi delovni čas racionalnejše izkoriščen: — z izboljšanjem notranje organizacije — vzpodbujanjem medsebojne kontrole — z nadzorom pravočasnega prihajanja na delo in pričetka — s preprečevanjem predčasnega odhajanja z dela, kar posebno velja za režijske delavce v vseh delovnih enotah — z doslednim predajanjem dela na izmenah. še v nadalje velja določilo, da morajo kršitve delovnih dolžnosti obravnavali ustrezne komisije, zato so vodje delovnih enot odgovorni, da vse težje primere kršitev obvezno prijavljajo. Iz malomarnosti ali namerno povzročene gospodarske škode je treba brez izjeme prijavljati ustreznim organom. Zadolženi: obratovodje, vodje oddelkov, mojstri. 16. Urejeno delovno okolje bistveno pripomore k boljšemu počutju zaposlenih, dviga zadovoljstvo. storilnost in zmanjšuje obratne nezgode. Izdelati je treba programe transportnih poti, reda čiščenja in vzdrževanja, kar je treba stalno nadzorovati. Isto velja za zunanjo urejenost okoli tovarne, za kar je že izdelan plan vzdrževanja čistoče, katerega se mora vsaka delovna enota pridrževati. Zadolženi: obratovodje delovnih enot, vodje vzdrž. in energetike, vodje delavnic obrata I in II, vodje zunanjih delavcev, vodje oddelkov in mojstri. 17. Naloge za izpolnitev planskih nalog so resne in odgovorne, zato je potrebno, da vsaka delovna enota zase izdela nov akcijski program, ki bo predvsem vseboval skupne naloge, navedene v tem programu, razen tega naj pa vsak zase še dodatno obravnava specifične probleme, ki se tičejo posamezne delovne enote. Izpolnjevanje nalog naj redno zasledujejo samoupravni organi v delovnih enotah ob sodelovanju družbeno političnih organizacij. V. teksti I iada v kegljanju Letošnje leto je bila tovarna »Svilanit« iz (Kamnika organizator že tradicionalne V. Tekstiliade v kegljanju. Tekmovanje je potekalo v Kranju in sicer na kegljišču Triglava in pri Benediku v Stražišču. Naše podjetje je prijavilo 2 moški in 1 žensko ekipo. Zastopali so nas naslednji tekmovalci: Matija Lebar, Janez Krt, Tone Ušeničnik, Miro Jenkole, Marjan Bizjak, Vlado Martelanc, Rudi Čebašek, Tone Urbanc, Jože Pavlin, Jože Zakojč, Polde Balažič, Vinko Cvirn; ženska ekipa pa je bila v sestavi: Marija Česen, Marjana Štirn in Margita Rauter. Na Tekstilindusu je sodelovalo okrog 320 nastopajočih, trajala pa je 3 dni. Rezultati: Ekipno 6 X100 lučajev za moške: 1. Tekstilindus I. ekipa 2733 kegljev 2. BPT Tržič 2474 kegljev 3. Metka Celje 2466 kegljev 4. Tekstilindus II. ekipa 2456 kegljev Sodelovalo je 41 ekip. Dvojice moški: 1. Jenkole — Martelanc — Tekstilindus 1022 kegljev 2. Lvasiger — Slatna —• BPT Tržič 882 kegljev 3. Cede — Kačič 867 kegljev 4. Lebar — Bizjak — Tekstilindus 866 kegljev 5. Majer — Špes 851 kegljev 6. Čebašek — Krt — Tekstilindus 851 kegljev 7. Dobravc — Kajba 850 kegljev 8. Predalič — Kočevar 849 kegljev 9. Ušeničnik — Cvirn — Tekstilindus 845 kegljev 10. Humerca — Romich 841 kegljev 24. Urbanc — Zakojič — Tekstilindus 807 kegljev 33. Pavlin — Balažič — Tekstilindus 798 kegljev Sodelovalo je 132 dvojic. Posamezno moški 100 lučajev: 1. Jenkole Miro — Tekstilindus 521 kegljev 2. Martelanc Vlado — Tekstilindus 501 kegljev 3. Hočevar K. 471 kegljev 4: Kačič L. 467 kegljev 5. Dobravc Franc 465 kegljev 6. Cvirn Vinko — Tekstilindus 459 kegljev 7. Slatnar M. 459 kegljev 8. Dolenc Tone 449 kegljev 9. Lebar Matija — Tekstilindus 449 kegljev 10. Romich Z. 448 kegljev 15. Čebašek Rudi — Tekstilindus 432 kegljev 24. Krt Janez — Tekstilindus 419 kegljev 27. Bizjak Marjan — Tekstilindus 417 kegljev 36. Urbanc Tone — Tekstilindus 413 kegljev 56. Balažič Polde — Tekstilindus 404 kegljev 86. Zakojič Jože — Tekstilindus 394 kegljev 87. Pavlin Jože — Tekstilindus 394 kegljev 115. Ušeničnik Tone — Tekstilindus 386 kegljev V tej disciplini je nastopalo 269 kegljačev. Prehodni pokal V. Tekstiliade po točkah: 1. Tekstilindus I 126 točk 2. Metka Celje 41 točk 3. BPT Tržič 38 točk 4. MMT I Maribor 25 točk Tu je bilo 20 ekip. Točkovalo se je po točkovalnem sistemu. Zenske 100 lučajev: Naše tri predstavnice so zasedle med 44 kegljavkami naslednja mesta: 16. mesto Margita Rauter 333 kegljev 25. mesto Marija česen 290 kegljev 43. mesto Marija Štirn 240 kegljev V borbenih igrah pa so naši predstavniki zasedli 5. mesto s 389 podrtimi keglji. Ekipno ženske so naše predstavnice med 15 ekipami zasedle 10. mesto s 863 podrtimi keglji. Prehodni pokal je osvojila ekipa Toper Celje s 6 točkami, 2. mesto MTT Maribod s 56 točkami, 3. Rašica z 19 točkami, Tekstilindus pa je pristal na 8. mestu z 1 točko. Tekstiliada je zelo lepo uspela, za kar moramo pohvaliti organizatorja. Naslednja VI. Tekstiliada v kegljanju se bo odvijala v Celju in sicer jo bo organizirala METKA CELJE. Vinko Cvirn Hitro pripravljene sladice za novoletne praznike Če boste silvestrovali doma, bodo prišle na mizo tudi sladice. Svoje goste lahko presenetite z naslednjimi priboljški: VANILIJEVA LEDENA KREMA S PRELIVOM VINSKEGA ZGANJA 2 oranži, 1 banano olupimo in zrežemo na kocke. Zavremo 1/8 belega vina z dvema žlicama sladkorja. Dodamo dva likerska kozarčka vinskega žganja in serviramo s sladoledom. MANDELJEVA KREMA Z OBLATI: Potrebujemo: 5 beljakov, 250 dkg sladkorja v prahu, 100 gr naribanih mandaljev ter oblate. Priprava: Beljake stepemo v trd sneg in dodamo sladkor v prahu. Na toplem (ne vročem) štedilniku stepamo naprej. Moramo biti previdne, da se masa ne sesede. Ko prične delati mehurje, odstavimo maso s štemilnika, vanjo vmešamo naribano čokolado in man- deljne. Razrezane oblate položimo na namaščeni pekač ter na katerega položimo kupček s kremo. Pri 175® razgreti pečici pripravljeno maso bolj sušimo kot pečemo. Če želite \spremeniti okus, primešajte kremi za noževo konico cimeta ali kave. SVEŽE REZINE ANANASA PO PRAZNIČNEM MENIJU Ananas olupimo ali z olupkom zrežemo na rezine in razdelimo po krožniku. Pripravimo sok iz 4 žlic malinovca in češnjevca ter prelijemo ananas. Na sredino damo 1 češnjo. VINSKI PUNČ Mešajmo 8 rumenjakod in 40 dkg sladkorja da naraste, nato počasi zamešajmo sok 6 oranž in I limone. Zavremo 1 liter vina s koškom vanilije in' med otepanjem primešamo rumenjakom, da se zgosti in sicer v vreli vodi. Serviramo Isipenjeno v kozarcih z drobnim pecivom. MaK Zimska oprema motornih vozil Tudi socialno ogroženi na dopustu V letošnji sezoni je letovalo v našem počitniškem domu 48 socialno ogroženih članov kolektiva. Za delavce je sindikalna organizacija v celoti plačala stroške letovanja, v skupnem znesku 12.322 dinarjev in jim s tem omogočila prijeten dopust in počitek. Čim hitreje od proizvajalca do kupca Na kranjski železniški postaji so predstavnikom kranjskih pod- Zaključna dela na zadnji plošči predilniške stavbe za Kranj pa vse kaže, da je za zdaij še nekoliko predrag, saj stane blizu milijon novih dinarjev. Železnica ima kljub temu upanje, da se bo le dalo sporazumeti z nekaterimi kranjskimi podjetji za nalkup takega avtomobila in prikolic, saj bi bila za vse zelo koristna in praktična zadeva. Preberite! Presenečenje v obratu II Triglav konfekcija je ovekovečila svoj zaščitni znak in firmo na stavbi vratarnice v obratu IX, nad katero imajo del pisarniških prostorov. Velik in blesteč napis je zasenčil Tekstilindusovega, saj leta v obeh obratih skupaj ne premore takega. Ni čudno, da so se delavci začeli spraševati, če spadajo zdaj vsi pod Triglav konfekcijo! jeti j prikazali avtomobil — vlačilec, ki vagon naloži in ga pripelje do skladiščnega prostora oziroma ma želj eno mesto. Ljubljana in Maribor že imata tak avtomobil, Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je v zvezi z jesensko-zimsko akoijo v cestnem prometu izdal naslednja navodila glede zimske opreme motornih vozil: Glede na dejstva, ki pogojujejo varno zimsko vožnjo, so bila upoštevana predvsem naslednja: 1. Zimske razmere so nap rimer na Primorskem popolnoma različne od zimskih razmer ma Gorenjskem. 2. Tudi razmere na posameznih cestah so bistveno različne glede na čiščenje cest in razmer, ki obstojajo na posameznih cestah. 3. Vozne razmere se v zimskih pogojih lahko izredno hitro spreminjajo, zato lahko presenetijo voznika na poti. Zimska oprema sicer ni zakonsko predpisana, vendar prometni organi lahko če voznik nima opreme, sklepa, da vozilo ne bo sposobno glede na snežne in druge razmere prevoziti določeni cesitni odsek ali področje, kjer obstojajo neugodne snežne in vozne razmere. Zato je voznik dolžan skrbeti za -tako opremo, da bo vozilo sposobno za varno zimsko vožnjo. Miličniki izločajo iz prometa vozila, ki nimajo zimške opreme na mestih in v času, ko to zahtevajo posebni zimski pogoji v skladu s 167. členom TZVCO. Ta vozila ne smejo nadaljevati vožnje, dokler zimski pogoji, zaradi katerih je bila zimska oprema zahtevana, ne prenehajo. Ce pa razmere dopuščajo, se mora voznik vrniti v smer, iz katere je prišel. VOŽNJA V ZIMSKIH POGOJIH — OPREMA MOTORNIH VOZIL Pri vožnji v zimskih pogojih je treba upoštevati: 1. Vozne razmere v zimskih pogojih — da so vozne razmere v zimskih pogojih na posameznih področjih Slovenije različne; — da so prav tako različne tudi vozne razmere na posameznih cestah in celo posameznih odsekih iste ceste; — da so vozne razmere v zimskih pogojih vožnje odvisne od vremensikh prilik; — da so vozne razmere odvisne -tudi od vzdrževanja cest (načina niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii I Sodeluj 1 I v ( 1 Tekstilcu! ( iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi pluženja, posipanja ob poledici itd.). 2. Dolžnost voznikov motornih vozil: Voznik motornega vozila je dolžan skrbeti za to, da je motorno vozilo, ki ga opravlja opremljeno tako, da ustreza varnim pogojem vožnje in pri opremljenosti vozila upošteva za posamezne vrste motornih vozil določeno opremo. Šteje se, da so tovorna motorna vozila opremljena za vožnjo v zimskih pogojih če imajo: 1. Gume M + S (blato in sneg) na pogonskih kolesih in verige 2. Gume s terenskim profilom na pogonskih kolesih in verige 3. Lopato Opomba: Verige so v zimskem času del obvezne opreme motornega vozila. Namestitev verig na pogonska kolesa je obvezno le v najbolj neugodnih zimskih razmerah ko je pričakovati, da voznik glede na stanje vozišča ne bo mogel prevoziti določenega odseka ceste. Šteje se, da so osebni avtomobili opremljeni za vožnjo v zimskih pogojih, če imajo: 1. Gume M + S (blato in sneg) s spajiki na vseh kolesih 2. Gume s protektiranim profilom s spajki na vseh štirih kolesih 3. Gume s protektiranim zimskim profilom na pogonskih kolesih 4. Gume s celoletnim-profilom — radialke in verige za pogonska kolesa 5. Gume z letnim profilom in verige za pogonska kolesa. Oprema motornih vozil, kot je zgoraj navedeno, velja za zimsko sezono v SR Sloveniji za leto 1972/73. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL! UPOŠTEVAJTE ZGORAJ NAVEDENA NAVODILA, SAJ BOSTE S TEM SEBI PREPREČILI MARSIKATERO NEVŠEČNOST ALI CELO PROMETNO NESREČO. I. Alič Pred pričetkom strojne obdelave podatkov Zamisel, da se uvede elektronska obdelava podatkov v našem podjetju, se je pojavila že pred leti. Samoupravni organi so z vodstvom podjetja spoznali, da današnja doba zahteva vse več točnih in hitrejših informacij, ki jih z ročno obdelavo ni moč dobiti. Organizacija uvajanja elektronske obdelave podatkov predstavlja obsežno problematiko. Glede na to je neobhodno, da se rešuje načrtno, sistematično in v etapah. V našem podjetju smo morali prvenstveno rešiti naslednja vprašanja: 1. Katera področja poslovanja bi prišla najprej v poštev za obdelavo? Za začetek smo predvideli naslednji vrstni red: a) materialno poslovanje — promet in stanja gotovih izdelkov — izstavljanje računov za prodane izdelke (fakturiranje) — statistične obdelave proizvodnje in prodaje gotovih izdelkov — evidenca naročil za naše izdelke — promet in stanja ostalega materiala v komercialnih skladiščih — evidenca kupcev in dobaviteljev b) evidenca osnovnih sredstev c) obračun osebnih dohodkov Razlogov za tak vrstni red je bilo več, odločilne pa so bile potrebe podjetja. Ko smo kasneje spraševali za mnenje ljudi, ki že vrsto let delajo na obdelavi podatkov, so potrdili pravilnost naše odločitve, čeprav so podjetja, ki so pred leti začeli uvajati pri nas obdelavo podatkov, v glavnem vzela kot prvo področje obdelave izračun osebnih dohodkov. Ako dames pogledamo, katera področja obdelujejo v podjetjih, zasledimo že terminiranje in kontroliranje proizvodnje, kar je eno najzahtevnejših obdelav. Izkušnje, ki so se tekom let dela pridobivale na tem področju, so že precejšnje. 2. Treba je bilo rešiti vprašanje, kateri sistem strojev bi prišel v poštev za naše podjetje. V ta namen je bilo narejenih nekaj ogledov na razstavah elektronske opreme in v raznih podjetjih. Naše podjetje se je odločilo za sistem »IBM«. V statistiki o elektronskih računalnikih v Sloveniji zasledimo instaliranih največ IBM 360, ki je očitno pri nas najbolj razširjen sistem. 3. Tretje vprašanje je bilo, na kakšen način najkoristneje začeti z elektronsko obdelavo podatkov? Običajno prevladujejo tale miš-lenja: — začeti z majhnim elektronskim sistemom in kasneje preiti na večji sistem, — takoj začeti z velikim sistemom, da se izognemo kasnejši preorientacijd, — začeti s sistemom, ki je po standardni konfiguraciji relativno majhen, vendar se z dodajanjem nadaljnjih enot lahko pretvori v velik sistem, — da se za vsako delovno področje izberejo primerni stroji in da se obdelava opravlja decentralizirano. Razen tega je bilo treba rešiti vprašanje ali računalnik kupiti ali ga najeti. Cene posameznih vrst računalnikov so razmeroma visoke in tudi zelo različne, zato je nakup utemeljen le tedaj, če je področje obdelave že tako obširno, da zagotavlja visoko izkoriščenost opreme. Mesečne najemnine se gibljejo od 1.200 do 30.000 dolarjev glede na računalniški sistem in zmogljivost, kot na njegovo opremljenost. Vodstvo podjetja je bilo mnenja, da za začetno fazo obdelave ne pride v poštev nobena od omenjenih možnosti. Zaradi postopnosti uvajanja, pri kateri je vsaj v začetku računalnik slabo izkoriščen, se je iskalo tretjo možnost in sicer — obdelava podatkov v tujem računskem centru. Med ponudniki, katerih ponudbe smo prejeli, je bilo najugodnejše podjetje »Sava« Kranj. Tako je bila sklenjena pogodba med Industrijo gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj in našim podjetjem o nudenju pomoči pri uvajanju elektronske obdelave in strojni obdelavi v njihovem elektronskem računskem centru. Po tej rešitvi bomo v podjetju vse dokumente vključno s programi pretvarjali v obliko, ki je ustrezna za računalnik, se pravi v luknjane kartice, v ta namen pa bomo nabavili samo luknjač in ve-rifioirko. Za pripravo in uvajanje strojne obdelave je bil ustanovljen v podjetju oddelek za strojno obdelavo podatkov v okviru ekonomskega sektorja. V oddelku so za sedaj zaposleni trije delavci, ki so se udeležili nekaj seminarjev v okviru šole IBM. Zasedba v oddelku ni velika, saj priprava zahteva ogromno dela, zato bi morali že sedaj misliti na razširitev oddelka in šolati v tej smeri več ljudi. Razumljivo je, da je bilo spričo majhne zasedbe in pomanjkanja potrebne izkušenosti lastnih delavcev že v začetku nujno računati na pomoč zunanjih sodelavcev zlasti še zato, ker ni na voljo ustreznih standardnih programov. Poleg oddelka za pripravo strojne obdelave podatkov, so bili v vsakem sektorju določeni strokovni sodelavoi za povezavo s tem oddelkom. To so bili v glavnem osnovni problemi, za katere smo morali najti ustrezne rešitve. Delo je zahtevalo analizo sedanjega stanja poslovanja in v ta namen je bilo zbranih veliko podatkov, ki so nam služili kot orientacija za omenjene rešitve. Ob prehodu na strojno obdelavo podatkov pa se moramo zavedati, da je treba za dobro obdelavo v podjetju ustvariti primerne pogoje in sicer: — naklonjenost ljudi za uporabo računalnikov, — primerna organizacija za strojno obdelavo, — tehnična izvedba toka informacij. Ob uvajanju strojne obdelave se vsakdo sprašuje, kakšen bo njegov delež pri novem načinu obdelave. Na eni strani se pojavijo dvomi: »zakaj naenkrat to«, na drugi strani pa upi: »to bo pa rešeno, ko bomo imeli računalnik«. Že pred odločitvijo o uvedbi strojne obdelave podatkov nam je bilo popolnoma jasno, kaj hočemo z njo doseči. Zagotavlja nam boljši in hitrejši potek dela z več podatki, vse to pa omogoča boljše gospodarjenje, boljše poslovne rezultate in hitrejši napredek podjetja. Pri prehodu na nov način dela je treba odločno zavračati geslo: »to delamo zaradi računalnika«. Dopovedati si moramo, da podatki, ki gredo v center pridejo od tam obdelani in so na razpolago nam, ne pa morebiti delavcu pri računalniku, drug problem pa je seveda uporaba oziroma izkoriščanje rezultatov strojnih obdelav in ukrepanje. Povsem jasno nam mora biti tudi to, da se s strojno obdelavo podatkov odpravlja nered v podjetju, sicer ta ni mogoča. Nereden dotok podatkov, pomanjkljivi in napačni podatki ter prevelika odstopanja od planiranih nalog motijo redno obdelavo podatkov, istočasno pa kažejo na nizko stopnjo organiziranosti podjetja. Recepta, kaj je treba spremeniti v organizaciji podjetja, če se uvede obdelava, ni. Vedeti je treba le nekaj splošnih pravil: hitro dosegljive za vse službe, ki jih potrebujejo in to v taki obliki, kot jih potrebujejo. 3. Uvesti logiko razmišljanja pri odločanju o vsebini, obliki in uporabi strojne obdelave. 4. V procesih obdelave zagotoviti čim boljšo povratno zvezo. 5. Podrobno načrtovanje dela pri uvajanju strojne obdelave. 6. dobra ureditev matičnih datotek. 7. Zagotovitev začasnega vzporednega teka strojne in ročne obdelave. 8. Seznanitev vseh ljudi, ki bodo posredno ali neposredno dajali podatke, z zahtevami strojne obdelave. 9. Uvesti natančen sistem šifriranja. 10. Za delo s podatki uvesti pismena navodila. 11. Izobraževanje kadrov. Tukaj je nanizanih le nekaj splošnih načel, ki se jih mora vsako podjetje pridržavati, če si hoče zagotoviti uspeh pri uvedbi strojne obdelave. V našem podjetju so priprave sedaj že tako daleč, da bodo prve obdelave na računalniku lahko stekle v mesecu januarju 1973. Ker bo najprej na vrsti letna inventura gotovih izdelkov kot osnova za nadaljnje obdelave, so bili delavci skladišča gotovih tkanin prvi, ki so se srečali z novimi zahtevami dela. Ugotoviti je treba, da so se prizadeti člani kolektiva lotili naloge s polnim razumevanjem in z vso odgovornostjo, tako da s te strani ni bilo nobenih težav. Enako velja tudi za delavce obeh adjustirnic. Seveda pa pri vsem tem delu ne gre prezreti zavzetosti in pomoči vodstvenih in vodilnih delavcev, saj bi brez nje akcija lahko zastala že v zametku. Tako smemo upravičeno upati, da se bo strojna obdelava podatkov razvijala po začrtani poti, čeprav bodo nedvomno nastajale določene težave in napake, ki jih bo treba s sodelovanjem ustreznih služb sproti odpravljati. V. Ž. Zahvale Vsem sodelavkam in sodelavcem ter izvršnemu odboru sindikata plemenitilnice II se iskreno zahvaljujeva za darila, ki nama bodo trajen spomin na podjetje. Ko odhajava v pokoj želiva vsem še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Francka Prijatelj in Rezka Mihelčič Sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovega blaga, kakor tudi upravi podjetja ter sindikatu se zahvaljujem za spominsko darilo ob odhodu v pokoj. Pavla Kalan Vsem sodefavkam in sindikatu podjetja se iskreno zahvaljujem za izkazano finančno pomoč in darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Francka Govekar, tkalnica I Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem celotnemu kolektivu Konfekcije Triglav za podarjeni denar. Posebno zahvalo sem dolžna sindikatu in vsem sodelavkam za podarjeno prelepo darilo. Celotnemu kolektivu konfekcije želim v novem letu 1973 veliko sreče in zdravja, ter uspehov pri delu. Brigita Jensko Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta MARTINA NECEMER se zahvaljujem sodelavkam ekspedita tkalnice I za poklonjeni venec in izraženo sožalje. Marija Poljka Konfekcija je v zelo kratkem času odprla spet dve novi trgovini. Tu vidite prodajalko Nado v novo odprti trgovini v Tržiču, drugo novo prodajalna pa so odprli v Murski Soboti •••••••••••—••••••••••••••——•••••••O—— Sodeluj v Tekstilcu! 1. Strojno obdelavo uvajamo s stališča celotnega podjetja, ne pa s stališča posameznih služb. Informacije služijo vsemu podjetju, zato mora biti njihov tok obravnavan celovito in vsestransko. 2. Bistvo strojne obdelave mora biti v tem, da so informacije 5 Naš prispevek k vsesplošnemu varčevanju Splošna akcija varčevanja v letošnjem letu zajema vrsto elementov, ki imajo zelo pomembno vlogo pri uresničevanju stabilizacijske politike. Naše podjetje se je odločilo, da ob letošnjem novem letu ne bomo razpošiljali novoletnih čestitk. Denar, ki ga bomo na ta način prihranili, pa bomo porabili za pogostitev naših upokojencev, katere bomo povabili na obisk in ogled podjetja. Ta prispevek končno ne smemo podcenjevati, čeprav na prvi pogled izgleda nekoliko skromen, v resnici pa predstavlja preko 3 milijonov S dinarjev. Skrajni čas je bil, da smo tako odločno prekinili ta pojav, ki je ponekod začel že preraščati neupravičeno razmetavanje družbenega denarja (čestitke, reprezentančni stroški, razni nepotrebni reklamni stroški itd.). Seveda pa predstavlja ta odločitev le del vsesplošne akcije varčevanja. Za nas tekstilce so pa še kako pomemb. ni tudi drugi materialni oziroma proizvodni stroški. Nič koliko področij je, kjer bi se dalo z večjo disciplino, boljšo organizacijo dela in, več j o delovno odgovornostjo prihraniti težke milijone. Vse to nam bo prineslo boljše rezultate dela in večji dohodek, kar si tudi vsi želimo, obenem pa bo to velik prispevek* k izboljšanju gospodarskega stanja našega podjetja. Tudi v okviru republike je bilo sprejetih že nekaj ukrepov, s katerimi se bodo v akcijo varčevanja vključile poleg neposrednih proizvajalcev tudi vse negospodarske organizacije, samoupravne interesne in družbeno politične skupnosti ter skladi. Vse te komponente varčevanja morajo biti vgrajene tudi v vse finančne načrte, proračune in sklade v letu 1973. Novoletna nagradna križanka Nagrade: 1. nagrada 50,00 din 2. nagrada 40,00 idin 3. nagrada 30,00 din Rešitve križank oddajte najkasneje do 20. januarja 1973 v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa jih pošljite v uredništvo. VHODNO Preddverje Bolniška hrana RADO SIMNOMITI VIDMAR. MESTO V TURČIJI DVOJICA GUNA ŠTeVNlK PRIPRAVA Pl SATTO. (fRANCCJ MCNlN KRATI CA GRŠKE DALMATIN MESTO VRSTA JEDI ZENSKO CELINA IME ŠPANIJI 12 DE Lo VA- f L£C ^oPAL IZ- cR€AoNE ŽELEZAR MAPOVE&otf LJUftLJAN TV DEL OBLEKE VRSTA NADLEŽNE bolezni PESNIK n.cRk A ABECEDE SEVER VRSTA LeilšćA 5IT ČLOVEK LATINSKI PREDLOG STOP N 3 A PRIDEVNIKA SLAVEN MINSKI TEKAČ MUSLIMAN. SVETA KNJIGA Plugi FRAN, 2. me Aluminij ITALIJAN naftna družba AmTON ZALAR Y2VIS6NA LIRSKA PESEM PRELAZ na Yk'ießrru VRSTA FR. 2GAN|A OSEBNI zaimek tarifa VRSTA SLADICE nacatuR- 7AN ŠPANIJA 6EOGRATSRI TEDNIK N ECjRl ORNAftENT RI5TO SAVIN ZDRIZ, KLEJ sPREnuev ArtoRJA PRITRDIL-NICA Rina IZBOLJŠANI REAKCIJSKI MoroR SLOVENSKI MLADINSKI FILM IME ITAL. Politika (moro) PRISTOPI 5T.SL0V, PIJAČA IME SLIK. FlNCOA REKA y J. ANGLIJI SLOV. Slikar. (ANTON) FANT (SRgOHRV' ZENSKO IMF domača žival italija ŽIVALSKA NoGA PREBIVAL. ANGLEŠKE GA oTokA PREBIVALEC SRD DELI SKOBELJNIH STROJEV NoRVEŠfcA SRBSKO MOŠKO (ME ZADNJA ČRKA ABECEDE JtL telesa ovčji GlAS solski OD BoR. &ORIS SPASKI AM^L. Z. IME qoREN(SKl SEJEM KONEC MOLITVE IVAN PRIJATELJ PRESTOLNI- CA ASIRIJE ROZEVl NA PREBIVALEC (BeRSKEGA POLOTOKA MA7HNA ČETA SESTAVIL J. 7. DELAVSKI RAZRED PRBIZKO- VALNICA PLANOTA NAD REKO IME STARE •X nane POPEVKE ZNAMENJE ZASEKANO V DREVO elegantna lahkozivka GRŠKA BoqiNJA PREPIRA TAKSNO oče GRŠKA boginja 7 eze verdura OPERA TO 3£ KANON PUSČAVNIK STROKOVNJAKI ZA . VINA SMETAR. AVSTRIJA PREBIVAL. s vGJZšce DRŽAVICE Riževo zGAnje telesna POJICODSA TONA ropar STROJ, NAPRAVA ODDELEK KRANJSKA TOVARNA Dolina Po o JALovCEM ZNAMKA PRALNECA PRASKA OSVOÖOD. OtLGANlZ . VETRNICE anpfr. POSEBEN, LOČEN PROSTOR NEZNANKA, N6IMENO- vanka SRBSKO MOŠKO IME VZKLIK PRI BIKOBORBI ITAL. FILMSKI KOMIK želatina vrsta IZ DOMAČE ALG 77£DI tali sove OSVEŽILNE PIJAČE GRŠKI JUNAK GLASBENO ZNAMENJE V2EVEK. ONASSISA Romu N Jk A denarna ENOTA MLADA KRAVICA me krai. eANCRJA OSEBNI ZAIMEK IDIOT ŽILA OOVOONICA ŠIROKA uucA NORDIJSKI IZRAZ. ZA SMUČI NADAV ATMOSFERA prebival. NAJVEČ J. Polotoka kisik VRSTA niNeRALA Politično MTOČIŠČe POVOARKI MESTO NA PANAVO (TIUPINI) NOVO MESTO LJUBKO V. IME 2A SINA NOVO SREBRO SLOV. Pisatelj C7ANEZ.J PTICA 0J6DA OPARJEN DEL KOŽE €