LčinlK I. Maribor, petek 22. avgusta r Šlev. 189 Političen list. Naročnina znaša: List izhaja vsak delavnik po 4. uri po- Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru. poldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice^ Telefon St. 242. Dr. Fran VVindischer: Gospodarski dogovor naše države s Švico. Iz Beograda prihaja vest, da se je posebnemu pooblaščencu ministrstva posrečilo pri vladi v Švici doseči ugodne uspehe za naše gospodarsko zbližanje s Švico, čigar potrebo smo ponovno poudarjali. Ob tem za naše gospodarstvo važnem poročilu se velja za trenutek pomuditi. Švica je zelo razvita industri-jalna država, katera pa še mora uveljaviti doma in na svetovnem trgu s kvalificiranimi izdelki, zakaj premog, železo in druge važne surovine mora uvažati. Ker je bila Švica za vojske v svojem trgovanju omejena tako po odredbah Nemčije kakor antante, se je tam nabralo zelo mnogo blaga, ki čaka na eksport. Kmetijstvo je sicer zelo lepo razvito, ali pridelek zaostaja zelo za potrebami gosto obljudene dežele. Živinoreja je vzorna, vendar je položaj tak, da je Švica izvažala plemensko ži- vino uvažala pa klavno živino. Švicarski denar je frank, kateri je danes zelo iskan j novec. Izvrstni stalež švicarske valute je ovira za izvoz iz Švice v dežele s , slabo valuto, ker treba na pr. danes za en frank šteti več nego 6 kron. Za uvoz iz inozemstva v Švico je pa dobra švicarska valuta naravnost premija. Uvoznik postavi za blago, ki je iskano v Švici, svoje cene v frankih. Tako dobi na eni strani denar, ki je res denar, ne pa papir a la dunajska in ogrska krona, na drugi strani je pa zanj, če zamenja račun v domačem novcu prav posebno ugoden. Za nas je gospodarsko zbližanje s Švico tako ugodno, kakor za Švico samo. Državi se izpopolnjujeta gospodarsko. Če je za nas nakup blaga v Švici z našim slabim novcem težaven in čisto nemogoč, je nam v pomoč drug faktor namreč naša izvozna roba. Težave se pa pri nas pretiravajo, dejstvo je, da je mnogim našim trgovcem ta smer vnanje trgovine malo znana. Srbski trgovci so v Švici že živahno na delu. Težave so Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green.' (Dalje). (34) Označil sem rudokop kot luknjo. Taka se mi je zdela pri prvem pogledu: velika, črna luknja v temnorjavem kamenju gorskega pobočja, od katerega je vodila še temnejša črta. Ko sem pa dalj časa opazoval ono točko, sem videl, da je bil pred luknjo majhen plato, ki je bil v zvezi s skalo. Posrečilo se mi je celo, zagledati na tem platoju dve do tri strehe in druge znake življenja, ki so mi dali poguma, ko sem nato mislil, da bom moral kakor muha plezati po groznem gorovju. Zdaj sem mogel še le prav razumeti, kako so se oni trije možje, najbrže tudi čas-niški poročevalci kakor jaz, vrnili zopet v Santa F£, ko so z mojega sedanjega mesta gledali na drugo stran. Toda navzlic temu, da sem razumel njihov povratek, vendar nisem imel namena slediti njihovemu vzgledu. Pogled na one strehe in misel na onega moža, ki je bival pod eno izmed teh streh, sta me navdala zopet z novim pogumom. Spustil sem svojemu potrpežljivemu konju vajeti ter ga nekoliko nagnal, da je nadaljeval svojo pot. Takoj nato sva prekoračila vodo, in potem sva pričela iti navzdol. Šla sva semintja, kakor je bil pot, toda rajše bi šel navzgor. brezdvomno, so pa premostijive, samo treba pravnega postopanja, poznanja razmer v domovini in v Švici. Naše stališče v vnanji trgovini mora vedno biti to, da si skušamo zagotoviti prosto izbero med različnimi viri ter da se trudimo priti takp daleč, da bomo po možnosti kupovali iz prvega vira in prodajali v zadnjo roko. To ne gre od danes do jutri, z novo orientacijo je pa treba čimprej pričeti. V lesni trgovini je že srečno zasnovana -organizacija marljivo na delu, da se izloči nepotrebno tujega posredovanja. Kakšnega praktičnega pomena je za nas dogovor, ki ga javljajo iz Beograda? Švica je za nas sedaj zelo važna zaradi svojega'šoIstva, zlasti strokovnega. Važna je za naše denarstvo po svojih borzah, ki so sedaj že za dolgo merodajne za mednarodno presojo valut. Z veseljem je pozdraviti vest iz Beograda, da bo dinar notiran na švicarskih borzah. Dinar kakor naša kolkovana krona sta imela doslej v Švici zelo slučajnostno ceno. Osobito vrednost ima v poročilu Tam nisem imel vedno velike praznote pred seboj, tudi mi moja fantazija ni povzročala nikakršnih tesnobnih čustev, kakor zdaj: gledal sem gore, na katere sem moral splezati, namesto v globočine, v katere bi mogel pasti. Vendar pa nisem padel v globočino. Mehikansko sedlo me je dobro držalo, čeprav sem se včasih zdrsnil z ene strani na drugo. In ko sem dospel v dolino, sem uvidel, da sem pričel precej mirno opazovati pot navzgor. Vendar nisem bil popolnoma na jasnem, kako bom šel zopet navzdol, ker je bila pot navzgor tako zelo napeta. Ker je pa na svetu vse tako uravnano, da mora vse, kar gre navzgor, priti tudi navzdol, tedaj se nisem več bavil s tem vprašanjem. Zaupal sem se svojemu konju, ki sem ga ojunačil z nekoliko trave, ki je bila sicer podobna steklenim nitim, vendar jih je pa konj še zavžil. Kako sva prišla do cilja, to se mora vprašati tega dobrega konja, ki je prevzel vso odgovornost ter izvršil vse delo. Sedel sem nanj ter se trudil, obdržati ravnotežje. Včasih, ko sem dospel na konec vijugaste steze, sem celo zatisnil oči, čeprav je bil krasen razgled. Konečno je tudi konja minila potrpežljivost. Ustavil se je ter pričel trepetati na celem telesu. Toda predno sem mogel • odpreti oči, da pogledam v prepad, je napel vse moči ter šei zopet naprej. Čutil sem, kako me je nalahno ošvrknila neka veja. Ko sem izpregledal, sem videl pred seboj oni plato s šotori, ki sem jih od druge strani tako hrepeneče gledal. V istem hipu sem slišal glasove ter zagledal bradatega, zagorelega moža z izrazito škotskimi potezami in odločnim nastopom, ki se mi je približal. »Vi ste zdravntkl« sem instinktivno vskliknil ter pogledal mali šotor, pred katerim je sedaj stal. »Da, jaz sem zdravnik«, je odgovoril nenavadno dobro angleško. »In kdo ste vi ? Ali ste prinesli pisma in zdravila, ki sem jih naročil ?« »Ne«, sem odgovoril s tako ljubeznivim nasmehljajem. »]az sem zastopnik New- yorške , in upam, da mi boste dovolili kratek pogovor z gospodom Fairbrotherjem«. Z gesto, ki je nisem razumel, je prijel 'mojega konja za uzdo ter me povedel par korakov dalje pred velik šotor, kjer mi je velel, naj stopim s konja. Potem mi je položil roko na rame, mi pogledal ostro v oči ! ter rekel: »Vi ste napravili to pot — zdi se mi, kakor ste rekli, iz New ]orka? — da vidite gospoda Fairbrotherja. Zakaj to?< »Ker je gospod Fairbrother v tem hipu najintersantnejši mož v celi Ameriki«, sem pogumno odgovoril. »Njegova soproga — vi vendar veste od njegove soproge «. (Dalje prih), zagotovilo, da usoda dinarja ne bo prepuščena svoji usodi. S tem je otet nevarnosti nebrzdane špekulacije. Skrb nam bo sedaj morala biti, da se uredi Cim prej tudi vprašanje kron, kajti naša krona deli sedaj v inozemstvu žalostno usodo z dunajsko krono. Nepovedano zbližanje s Švico je za našo domovino prevažno tudi zaradi vprašanja finančnih kreditov. V raznih časopisnih dopisih Švicarjev, ki poznajo naše razmere, je že izzvenevalo optimistično presojanje našega finančnega položaja, ker vedo da bomo imeli velike odvišne množine kmetijskih pridelkov in gozdnih produktov. Pri svojih zgradbah železnic, vodnih sil, tovarn bomč rabili tehniške pripomočke. Industrijalni izdelki, trgovsko blago, kemikalije, lekarniški predmeti, instrumenti prihajajo od naše strani v poštev za nabavo. Za prodajo od naše strani prihajajo v poštev v prvi vrsti žito vseh vrst, oves, koruza, proso, seno, za katero jim gre trda in ima zelo visoko ceno, sočivje (fižol, grah, leča), les, zlasti trd les (hrastovina, oreh itd.). Jako važen predmet bo klavna živina, osobito prašiči, perutnina, jajca, kislo zelje. Vina Švica mnogo uvaža, zahteva pa vino z vsaj 10 stopinjami. Interesente za vincTopozarjam na zelo poučen list: »Schweizerische Wein-zeitung« v Curihu. Izdaja se v nemškem in francoskem jeziku sočasno. Prometne težave so znatne. Posameznik jih težko zmaga sedaj še. Ko pa bo ustanovljen dogovor od države do države, storili bodo eksporterji in njih organizacije jadrno potrebne korake. Švicar je podjeten in pOzna posebnosti eksportne kupčije. Navajen je zmagovati težkoče in ovire. Doseženi dogovor naše mlade vlade s Švicarsko nas navdaja z upanjem, da se bližamo vendar boljšim časom v naši trgovini in naših financah, zakaj odprl se nam bo nov svet z zdravimi gospodarskimi razmerami. Prodaja našega dobrega blaga za slabe krone, množitev že opasno velikih kronskih zalog našemu mlademu gospodarstvu ne bi moglo pbmagati iz zadreg in težav. Pogovor z nadvojvodo Jožefom. Balkanski dopisnik amsterdamskega „AH-gemeen Handelsblad" je imel dveurni pogoyor z ogrskim guvernerjem nadvojvodo Jožefom. Na vprašanje, kakšne državno obliko bo Ogrska volila, je izjavil nadvojvoda Jožef, da bo mogel ogrski narod, ki je po štiriinpoiletni vojni prebil tako težkih pet mescev, .zdaj konečno sam odločeval o svoji usodi. Kot guverner Ogrske ima največjo in najsvetejšo nalogo, rešiti, kar se da Se rešiti ter pripraviti deželo za konštituanto. Narodna skupščina se bo zbrala najbrže v petih do šestih tednih. Kakor hitro se bo scšla kon-štituanta, bo končana misija nadvojvode guvernerja kakor tudi začasno koncentrirane vlade. Ministrstvo in guverner bosta odstopila in ogrski narod se bo brez vsakega notranjega ali zunanjega vpliva izjavil glede državne oblike. Vso dobo od 31. oktobra smatra nadvojvoda za nezakonito, zato je kot zadnji homo regius vzel v roko nit ogrske politike. Na vprašanje dopisnika, kakšno je narodovo razpoloženje v deželi, je izjavil nadvojvoda, da je narod zelo monarhistično razpoložen in da si bo skoro gotovo izbral monarhistično državno obliko. „Ali je res,*' je vprašal holandski časnik r, „da je nadvojvodinja Zofija z vojvodo Teckom iz Anglije nekaj tednov poročena?" „0 tem ničesar ne vem," je odgovoril smehljaje se guverner. „Jaz kot oče bi pač moral v prvi vrsti to vedeti. Moja hči nima niti časti, poznati vojvodo." „Koga bodo, če bo Ogrska kraljestvo, kronali s krono sv. Štefana ?" „0 tem v resnici še nisem razmišljeval. Najprvo si mora narod izbrati državno obliko, še le potem more biti vprašanje aktuelno. Sicer pa, kakor veste, se kralj Karel ni odpovedal ogrskemu prestolu." „A!i je mogoče, da se bo Ogrska deloma opomogla?" „Mi potrebujemo podporo antante. Sovjetska vlada je izdala^miliarde belega denarja ter skoro popolnoma izpodkopala financielni položaj dežele. Vendar pa mislim, da se bo Ogrska, če ne bo izgubila preveč zemlje, navzlic temu opomogla." Iz besed nadvojvode je dopisnik nedvomno uvidel, da mu je neka velesila obljubila kar najdalekosežnejšo politično in finan-cielno podporo. ^ Političen pregled. P Program nove vlade. Kakor poročajo beograjski listi, predloži nova vlada svoj program na prvi seji, ki bo v soboto. Nekatere točke vladnega programa se dajo razbrati iz beograjskih listov,, zlasti iz onih, ki zastopajo Demokratsko zajednico. Tako povdarja „Demo-kratija", glavni orgslavnemu vojskovodji feldmaršalu« Mackensenu in njegovim četam na Dunaju slavnosten sprejem. Samo da ne bodo lačni! Sol za mesto Maribor je prispela iz Nemčije in se bode prodajala po 2 K za kg. brez Vrečice. Mestna prodajalna se je preselila s Stolnega trga in se nahaja na Rotovžkem trgu št. 8 od 21. t. m. Prodaja se vrši v tem lokalu celi dan. Razen sladkorja more v mestni prodajalni kupiti vsakdo, tudi če ni vpisan kot odjemalec, vse vrste blagn, ki so v zalogi, brez izkaznic. Najdena krava. V noči od 5. na 6. avgusta 1919 se je zatekla tuja krava k posestnici Emi Čehe v Hotinjivasi štev. 12, obfina Orehova vas, ki jo .je začasno vzela v oskrbo. Krava je belosiva (Montafonka), ima dolge navzgor zavihane rogove in je približno 15 let stara. Lastnik te živali naj se zglasi pri okrajnem glavarstvu I. nadstropje soba štev. 19. Službo občinskega tajnika išče zanesljiv mož, ki bo v kratkem zamenjal vojaško suknjo s civilno. Ponudbe na uredništvo našega lista. Zadnje vesti. Sokolski vestnik Mariborski „Sokol“ priredi letos sokolsko akademijo z obširnim sporedom. Mariborski »Sokol" spremeni odhod k Sv. Barbari pri Vurbergu namesto dopoldne ob 12. uri, na 8. uro zjutraj. — Izlet je tedaj celodnevni. Zbirališče pred Narodnim domom. Seveda se vrši izlet le v slučaju lepega vremena. Prijatelje Sokolstva vabimo, da se nam priklopijo. Župni zlet MSŽ v Ptuj dne 7. septembra 1919 Podrobnosti vzporeda objavimo v prihodnjih dneh. Opozarjamo že sedaj na to veliko sokolsko slavnost in vabimo k številni udeležbi. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj. Za Sokolsko slavnost dne 7. septembra t. 1. je izdal odbor sledeči poziv, ki se razširja kot lepak: Velika Sokolska slavnost! Proslava petdesetletnice Narodne čitalnice dne 7. septembra t. 1. v Ptuiu. Poziv. Sokoli-rojaki! V osvobojenem Jugoslovanskem Ptuju pričelo se je novo življenje. Meseca septembra 1908 še zatirani in teptani Slovenci so gospodarji na lastni grudi. Pokazati hočemo, kako razumemo svobodni Jugoslovani svoje vzvišene dolžnosti, ki so nam nastale v veliki, lepi, svobodni domovini. Ne pobijanje nasprotnika, ne narodna nestrpnost, smotreno kulturno delo je naše geslo. Krepimo si dušo, krepimo telo! Le potem nam ne zatemnijo nikdar žarki svobode, le potem zasveti solnce svobode še našim neodrešenim bratom. Bratje, sestre! Rojaki! Poživljamo Vas, da se udeležite polnoštevilno Sokolskega zleta, proslave petdesetletnice Narodne čitalnice dne 7. septembra 1919 v Ptuju. Odbor. Slovenci! Slovenke! co- vorlte pousod samo slovenski! r, R K JI (Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu’). Italijanske intrige. Curih, 19. avgusta 1919. »Corriere della sera« piše v zadnji številki, da načrt nove povečane Avstro-Ogrske mnogim ljudem v Zahodni Evropi zelo ugaja. Sicer so si predstavljali novo Avstrijo s Prago kot glavnim mestom, toda usoda hoče, da se habsburška država zopet ustvari z nemško-mažarsko vlado, in da se ji, če le mogoče, pridruži Češko-Slovaška, ki je od vseh strani obkrožena. List poživlja min. predsednika in zunanjega ministra, naj dementirata angleško vest, kakor da bi ravno Italija razvnela šovinizem na Ogrskem, ter dokazuje, da se je 7. avgusta ob desetih zvečer vršila pod predsedstvom generala Gortona v Budimpešti seja, v kateri se je sklenilo, da antanta vpo-stavi nadvojvodo Jožefa. Nadvojvoda Jožef se odpovedal politični moči. LDU Budimpešta, 20. avgusta. Danes popoldne je nadvojvoda Jožef izrazil svojo prin-cipielno pripravljenost, imenovati koalicijsko vlado, odreči se vse. politične moči in kot zasebnik čakati na izid volitev, ki se morajo takoj razpisati. Nato so se še danes popoldne začela poganjanja za sestavo koalicijske vlade. Menijo, ' da se bo že jutri dosegel popoln sporazum Ministrsko predsedstvo in ministrstvo za zunanje posle bo najbrž prevzel Martin Lovaszy, trgovinsko ministrstvo Garamy, ministrstvo za finance Roland iti justično ministrstvo Viljem Vaszony. Nadvojvoda Jožef odstopi. LDU. Dunaj, 20. avgusta. (DKU.) „Neues Wiener Abendblatt" piše: Vodja ogrskih socialistov Garamy odpotuje jutri v Budimpešto, kjer se bodo obnovila pogajanja glede sestave vlade, katerim bo prisostoval tudi grof Andrassy Nadvojvoda Jožef odstopi nemara na ta način, da se umakne v zasebno življenje, ali pa da se mu poveri vrhovno poveljstvo ogrske armade. Garamy pa bo najbrž zahteval, da se nadvojvoda popolnoma umakne iz političnega življenja. Razen G ramyja vstopita v kabinet tudi Payer in Peidl. Lovaszy bo ministrstvo za zunanje posle najbrž odstopil grofu Audrassyju, sam pa prevzame mesto ministrskega predsednika. Sestava kabineta bo nemara v petek ali soboto končana. Karel dementira. L a u s a n n e, 19. avgusta. Švicarska brzojavna agentura poroča: „Berliner Tageblatt" doznava po svojem dunajskem poročevalcu, da se njegove vesti, o pismu bivšega cesarja Karola nadvojvodi Jožefu niti naibolj oficiozni de-menti ne more dotakniti. Tajnik bivšega cesarja Karla izjavlja na to, da poročevalec lista „Ber-liner Tageblatt" laže. Tako pismo da ni bilo nikdar pisano. Morska bitka v Finskem zalivu. LDU. C a r n a r v o n, 20. avgusta. Iz Helsint>forsa javljajo: V soboto zvečer je prišlo med ruskim in angleškim vojnim brodovjem v Finskem zalivu do pomorske bitke. Ruski bojni ladji „ Andrej Pervozvani" (17.600 ton, 800 mož posadke), in „Petropavlovsk" (23.300 ton, 1100 mož posadke), en transportni parnik in ena stražna ladja so bili potopljeni. Potopili so se tudi trije angleški motorni čolni. Pogrešajo osem častnikov in tri može. V pondeljek zvečer; 8 > angleška letala in motorni čolni napadli Kronstadt. Diuga vest pripoveduje o obstrelje-! vanju Kronstadta in početku finske ofenzive ob Ka-' raljski obali. — Angleško vojno minististvo te’ vesti potrjuje. ! Jugoslavija proti Habsburžanom. B e 1 g r a d, 20. avgusta. V imenu naše delegacije na mirovni konferenci je izročil g. Pašič predsedniku mirovne konference noto, v kateri se pravi: Nadvojvoda Jožef in njegova okolica predstavljajo najnepomirljivejši element mažar-skega šovinizma. Nadvojvoda je član habsburške dinastije, kateri je bil glava bivši cesar in kralj Karel, ki se do danes ni odrekel svojim vladarskim pravicam. Vlada nadvojvode Jožefa ne more značiti ničesar drugega nego vzpostavijenje avtoritete, v podonavskih deželah. To znači za jugoslovansko državo kot tudi za ostale narode, ki so se osvobodili izpod avstro-ogrskega jarma, čas resne nevarnosti. Leta 1914 so izzvali Habsburžani vojno, ker so krivično n.ipadli Srbijo. Njihov povratek bi obudil njihovega zaveznika Hohenzollerna in nanovo oživel režim, ki je odgovoren za svetovno vojno. A zaradi tega jugoslovanski narod pričakuje, da mirovna konferenca ne prizna vlade nadvojvode Jožefa. Jugoslovanska država nudi svoje uspešno sodelovanje za nastopno politiko: Pred vsem se mora razpustiti mažarski generalni štab in se razorožiti mažarska vojska, v kolikor ni absolutno potrebna za vzdrževanje notranjega redu. 2a tem bi bilo potrebno postaviti vlado, ki bi bila sestavljena iz demokratskih elementov. Ta vlada bi morala biti pod stalnim nadzorstvom zaveznikov, da se zavaruje mir in rod v deželi. Čim-prej bi se morale izvesti volitve v konštituanto na podlagi najširših pravic svobodnih volitev. Demobilizacija na Angleškem. LDU. London, 19. avgusta. V svojem govorj v poslanski zbornici se je Lloyd Geoige bavil z vprašanjem demobilizacije in je povdar-jal, da so že milijoni vojaštva odpuščeni. Nemogoče pa je, da se stanje zniža na mirovno število, dokler ni mir odobren, kar se zgodi nemara začetkom septembra. „Zasedli smo", je dejal Lloyd Geoige, „one dežele, v katerih bi bili prebivalci masakrirani ali terorizirani, ako bi jih ne bili sprejeli v svojo obrambo. Mi smo zaprosili Zedinjene države, da nam pri tem pomagajo, a še vedno pričakujemo odgovora. Mir z Avstrijo, B ol g a r i j o i n Turčijo še ni sklenjen. To je za nas izredne važnosti.: Zahtevajo od nas, da zmanjšamo izdatke za vojaštvo in mornarico. Tega pa ne moremo storiti, ako nočemo zapostavljati svojih življenjskih interesov. Bodočnost Velike Britanije je v ozki zvezi z ureditvijo turškega vprašanja. Imamo 400.000 ujetnikov, ki jih ne moremo izročiti, preden Turčija ni miru odobrila in niso ostali pogoji izpolnjeni«. Lloyd George je zaključil: »Neobhodno je potrebno, da dvignemo produkcijo in vzpostavimo vzajemno zaupanje med delodajalci in delavci. Zato pozivamo vse, ki hočejo narod rešiti, da podpirajo pri tem vlado." Izročitev Bele Kuna. LDU Pariz, 20. avgusta. (ČTU) Pariški socialisti pričakujejo, da bo nemško-avstrijska vlada odklonila zahteve budimpeštanske vlade po izročitvi Bele Kuna in drugih pobeglih ljudskih poverjenikov in to tem bolj, ker ententa ne podpira te zahteve. Skupna prizadevanja Čehoslovakov, Jugoslovanov in Italijanov so dosegla, da se ententa ne upa podpirati nadvojvodo Jožefa. Nemška Avstrija podpirala ma-žarske boljševike. LDU Budimpešta, 20. avgusta. (ČTU) Rumunski tiskovni urad potoča: Rumunske zasedbene oblasti v Budimpešti so našle v arhivih ogrskega ministrstva za zunanje stvari brzojavko bivšega nemško-avstrijskega državnega tajmka za zunanje posle dr. Bauerja na Belo Kuna, kjer naproša dr. Bauer Kuna, da bi uničil vse akte, ki-s o tičejo dobave orožja po Nemški Avstriji za sovjetsko Ogrsko. Promet na Donavi. Bukarešta, 21. avgusta 1919. Kakor govore v tukajšnjih ladjeplovnih krogih, bodo takoj, ko bodo iz Donave odstranjene mine, pričeli z rednim ladijskim prometom z Romunijo, Srbijo, Ogrsko in Nemško Avstrijo. Začetkoma septembra bo najbrže odplul prvi parnik iz Galaca. Nameravajo uvesti reden blagovni promet. Razglas. S Književnost. „Glasbena Matica" v Ljubljani je izdala v samozaložbi dr. Jenkovo srbsko narodno himno „BoŽe pravde" za moški zbor. Besedilu v latinici je dostavljeno tudi besedilo v cirilici. Cena za 1 kos 1 K, po pošti 1 K 10 v; naroča se pri »Glasbeni Matici" v Ljubljani. Vsem moškim pevskim zborom se priporoča, da si nabavijo to narodno himno. Nove knjige. V založbi ^Narodne knjižnice* je izšla povest odličnega pisatelja in priljubljenega pripovedalca VI. Levstika „Gadje gnezdo", povest iz dni trplenja in nad. Snov je zajeta iz onih težkih časov, ko se je bližala vojna, ko se je vnel boj na severu in jugu in ko je naš slovenski rod trpel toliko krivic in preganjanja, da je skoro omagal pod težkim križem, ki so mu ga sovražniki naložili na njegove nedolžne rame. Z mojstrsko roko oriše pisatelj v osebi matere Katelke, slovenske žene kremenitega, jeklenega značaja in neskončne ljubezni do svojih otrok in svoje zemlje, značaj žilavega slovenskega rodu, ki je v svoji neskončni Veri, neomajnem Upanju, in iskteni Ljubezni, ter oprt na svojo sveto Pravico — Resnico izvojeval zmago. Pričujoča povest ni suhoparno pisana zgodovina, nego je umetniško tako dovršena, da jo brez pomisleka lahko po-Stavim6 ob stran Cankarjevim „Podobam iz sanj." — V isti založbi je izšel izpod peresa dr. Jože Glonarja mojsterski prevod Leonid Andrejeva »Gaudeamus", komedija v štirih dejanjih. V tem prevodu je pridobila slovenska literatura zopet odlično rusko delo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni naši hiši. — V založbi „Zvezne tiskarne" so izšle pesnitve dveh odličnih mlajših pesnikov: „Slutnje", pesmi Ivan Albrehta in »Pohorske poti", pesmi Janko Glaserja. Oboje se odlikujejo po svoji nežnosti in mehkobi, a so obenem tako polne mladosti in življenja, radosti in hotenja, da jih more človek vedno in vedno znova prelistavati. — Cena knjigam je v očigled prvovrstnem^ papirju in lični opremi jako nizka. „Gadje gnezdo" stane vez. 10 K, broS. 8 K, „Gaudeamus" 6 K, „ Pohorske poti" in „ Slutnje- h 4 K. Vse štiri knjige se naročajo v »Zvezni tiskarni" v Ljubljani. Naše občinstvo naj pridno sega po teh najnovejših prvovrstnih proizvodih slovenske literature. Ker se ni pojavil od časa zadnje ugotovitve pasje steklino v Mariboru noben nov slučaj te kužne bolezni, razveljavijo se v smislu § 30. vse veterinarno varnostne naredbe §§41 in 42 zakona o živalskih kugah z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. 177 in k temu izdanih veterinarno varnostnih oiredb. Pasji zapor se s tem razglasom za mesto Maribor razveljavi. Obenem se pa ponovno opominja, da je prepovedano jemati pse v gostilne, kavarne in javne lokale. Mestni Bistrit Mm, to a. avli n. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, s. r. Razglas. Po mestnem uradnem živ. zdravniku se je dognalo, da je v Mariboru še več garjavih konj, kateri niso v nobeni živ. zdravniški oskrbi. Ker so garje kužna bolezen, katera ni samo na žival, temveč tudi na človeka prenosljiva, poživljam v smislu § 17 zak. o živinskih kugah z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. 177 in k temu izdanih veterinarno varnostnih odredb, da vsi posestniki, ki imajo garjave ali garij je sumljiye konje, iste najkasneje tekom enega tedna ustmeno prijavijo mestnemu urad. živ. zdravniku g. Hinter-lechner-ju Proti posestnikom, kateri bi to opustili, se bode v smislu § 63 cit. zakona, radi prestopka te odredbe, najstrožje postopalo. Prestopke te določbe kaznuje sodnija z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev ali z denarno globo od K 50 do K 2000, oziroma z zaporom od 3 mesecev do 2 let, ako je bilo razširjanje bolezni združeno z veliko nevarnostjo za kmetijstvo. Mišini magistrat n, lit 20. avnsli tl. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, s. r. Za* gorsko belo apno sveže došlo Richter, Maribor Cvetlična ulica št. 8. 0<2H —-or»— rser Odprl sem hotel „ BEOGRAD “ (dosedaj »Sandvvirt«) v Slovenjgradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozovi na vse strani in hlevi. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom na zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevec na drobno in na debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej Oset, hotel »Beograd" Slovenjigradec. 5—2 Z3GZ - —e) C Proda se: Železna napisna tabla za tvrdke, 600 cm dolga, 160 cm visoka in Kompletna železna sesaljka za vodnjak s kolesom. Povprašati je pri: Mestnem kopa* liiiu, Maribor. 2—2 Mariborska svetlolikarna in == apretacija zastorov ss Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaZenJe in tikanje perilanv 5—8 dneh. Nizke cene, najboljia postrežba. mohi 39ssss>ss«aessee—sese»;see« Restavracija ..Križev dfjor“ s Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tednu (od 11. do 16. avgusta) je iskalo delo 79 moških in 81 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 45 moških in 23 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 36. Od 22. februarja 1919 do 16. avgusta 1919 je iskalo delo 3048'detavnih moči, delodajalci so pa iskali 3099 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 660. Delo iščejo pisarn, moči (moških in ženskih) (85), trgov, pomočniki in prodajalke (81), peki, mlinarji (31), natakarji in natakarice (30), železostrugarji (25), krojači in šivilje (22); kurjači (22), mehaniki (16), ekonomi (11), rudarji, služkinje, kuharice, sobarice itd. v delo pa sprejme posredovalnica mizarje, zidarje, tesarje, čevljarske pomočiike, slikarje in pleskarje, oglarje, kuharice, natakarice, sobarice, služkinje itd. R MALA OZNANILA R 500 kron nagrade lep primemo velik lokal za trgovino in obrt. Ponudbe na upravo pod št. 376. 4—4 Topla in mrzla jedila. Vsak g dan sveie pivo. Izborna vina. | Sobe za tujce, -»a HHNHIICINMININN txxxxxx:i:xxxxxxxx: Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. n:xxxxxxx;Kxxx:acx) TJtfoir m Mdri|a, Prva jugoslovanska tovarna za poljedeljske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile Franjo Farič, Pobrežje pri IMoni Nasipna ulica 20 Cnarnali+nta * Izdelovanje kemičnih peči, motorjev na bencin in olje, JMclIJallieid. finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. Dftnraiilialmra vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa rU|IIClVIJdllllld ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Vlivanje železa In medenine v lastni tovarni. — Kupuje staro železo! m Odgovora! iredglk: Fr. Voglir. Tiskprs* • Kiti Rabit«tli v ttiflftri