GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 15. APRILA 19GO LETO VIL, ŠT. 30 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA IVANČNA GORICA 222. Na podlagi 1., 2. in 3. točke odredbe o pogojih za kupovanje in Prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Ur. list FLRJ št. 19/58, 25/58 in 37/58), 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur, list FLRJ št. 2/59), 2. točke 26. člena statuta občine Ivančna gorica, v zvezi z dovoljenjem Državnega sekretariata za blagovni promet LRS št. 02-261-/2-59, je občinski ljudski odbor ivančna gorica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. oktobra 1959 sprejel ODLOK o tržnem redu I. KRAJEVNA VELJAVNOST 1. člen Ta odlok velja za vse trge v ob-cini Ivančna gorica. Trge vzdržuje, upravlja in nadzoruje Uprava komunalnih naprav Ivančna gorica. II. TRGI NA DROBNO Kraj in prostor 2. člen Trgi na drobno se nestalni in jih določi za posamezne primere svet za gospodarstvo občinskega ljudskega °dbora. Prodajna mesta 3. člen Blago se prodaja na prodajnih k'opeh ali z vozil. Na tleh sc blago °e sme prodajati, razen v primeru nujnc potrebe in če to dovoli Upra-v® komunalnih naprav Ivančna gb-Jdca. V vsakem primeru morajo prodajalci vse na trg prineseno blago "Peti razloženo na prodaj na vidnem diestu. 4. člen Kadar prodajalec blago proda, utora prodajno mesto zapustiti, če-91'av še ni potekel tržni čas. Tržni čas 5. člen Tržni čas se prične z ranim ju-r°m ter traja do 13. ure. Uprava komunalnih naprav domuje v utemeljenih primerih iz-lerho od veljavnega tržnega časa. Blago, prodajalci Ir, kupci 6. člen , Blago je dovoljeno prodajati in j^dPovati samo na prostoru na trgu, 1 jo zanj določen. , Sveže meso je dovoljeno proda-n samo v mesnicah, vodne živali Pa v ribarnici. 7. člen aa drobno je dovoljeno vrste predelanih in nekmetijskih pridelkov, t, trske, zdravilna želijo*’ Sozdne sadeže, divjačino, ribe in d Jge užitne vodne živali ter izdelke °mače obrti n treih 1 Rajati vse ^delanih ,'fotllce, drvi Na trgih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 8. člen Na trgu na drobno smejo prodajati: a) kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije neposredno ali po poslovnih zvezah, trgovske gospodarske organizacije in individualni proizvajalci; b) nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili; c) lovske in ribiške zadruge oziroma društva in družine divjačino in ribe, ki so jih same nalovile; č) proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrti. Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti pod a, b in č, smejo prodajati edino sami ali po družinskih članih, ne pa z najeto delovno silo. 9. člen Kupovati smejo na trgih na drobno kmetijske pridelke in druge proizvode, ki so navedeni v 7. členu tega odloka: a) individualni potrošniki, b) izjemoma od 10. ure dalje tudi veliki potrošniki: socialni in zdravstveni zavodi, gostinska podjetja, gostišča in podobni večji obrati. 10. člen Vsako prekupčevanje na trgih je prepovedano. Označevanje cen. 11. člen Vsi prodajalci trgovskih podjetij, trgovin in zadružnih organizacij morajo vsako blago vidno označiti s ceno, ki jo določi uprava teh organizacij, ter z vrsto in kvaliteto. Cene mesa, vrsta in kvaliteta se objavljajo z vidnim cenikom na prodajnem mestu. Mere - 12. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre ter višje ali nižje enote ter mer. Za blagovni promet pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle mere 13. člen Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih potrjene merilne naprave, kot so tehtnice, uteži, votle mere in metri. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan zmeriti blago s predpisanimi merili. Varstvo, čistoča in zdravje 14. člen Vsi obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti za snago in ravnati 2 blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Psov ni dovoljeno voditi po trgu. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg ni dovoljen. 15. člen Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene. Živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovane pred onesnaženjem. Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Živil ni dovoljeno otipavati in pokušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč se mora s trga takoj odstraniti. 16. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati na oprane prte ali bel čist papir. 17. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito ali črvivo sadje in sadje za kuho mora biti označeno kot tako. 18. člen Živa perutnina, golobi, kunci in druge male živali se smejo prodajati le v kletkah ali košarah. Klanje živali na trgu ni dovoljeno. 19. člen Uprava komunalnih naprav Ivančna gorica je upravičena v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upoštevali določb 15. do 18. člena tega odloka, prodajo blaga začasno ustaviti ter o tem nemudoma obvestiti pristojno občinsko sanitarno inšpekcijo zaradi ukrepanja. Promet. 20. člen V tržnem času je prepovedano voziti z vozili kakršnekoli vrste po trgu. Vozila puščajo obiskovalci trga na prostoru, ki ga določi in vidno označi Uprava komunalnih naprav Ivančna gorica. Po preteku tržnega časa so dolžni obiskovalci trga vozilo takoj odpeljati. Nadzorstvo In inšpekcija tržnih prostorov 21. člen Poleg organov Uprave komunalnih naprav Ivančna gorica Izvajajo na vseh tržnih prostorih v skladu z ustreznimi posebnimi predpisi nadzorstvo in Inšpekcijo tudi pristojni občinski sanitarni, veterinarski in tržni inšpektorji. Tržne pristojbine 22. člen Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino. 23. člen Za uporabo tržnega prostora in naprav plačajo prodajalci Upravi komunalnih naprav Ivančna gorica tele pristojbine: 1. od cele klopi po 60 din; 2. od ročnega vozička po 50 din; 3. od voza po 100 din; 4. za prostor, na katerem prodajalec postavi lastno stojnico (prodajno klop ali lopo) po 110 din. Ako se pokaže potreba po dodelitvi pokritih in drugih posebnih prodajnih mest, bodisi po predlogih prodajalcev, bodisi da se primerno porazdeli prodaja posameznih vrst blaga, določi Uprava komunalnih naprav stojnino, ki ustreza vzdrževalnim stroškom prodajnih naprav. Stojnino mora plačati prodajalec takoj, ko zasede prostor. III. ŽIVINSKI SEJMI (TRGI NA DEBELO) Kraj, prostor in čas 24. člen Živinski sejmi so: 1. v Stični dne 25. novembra ▼ letu; 2. v Ambrusu dne 14. marca V letu; 3. na Krki dne 20. julija v letu; 4. v Šentvidu pri Stični dne 5. aprila v letu; 5. v Višnji gori dne 20. maja V letu. 25. člen Živinorejski sejmi se vršijo na za to določenih sejmiščnih prostorih. Če dnevi, navedeni v prejšnjem členu padajo na nedeljo ali državni praznik, bodo sejmi prihodnji delovni dan. Tržni čas se pričenja z ranim jutrom in traja do 14. ure. Prodajna mesta 26. člen Živinski sejem mora biti urejen po predpisih, ograjen in razdeljen na predele posebej za veliko živino in posebej za drobnico. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 27. člen Živinski sejem mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine ob priliki prodaje. 28. člen Pred vhodom v tržni prostor mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na tržni prostor. Prigon živine na tržni prostor je dovoljen le, če je pristojni veterinar žigosal živinski potni list. 29. člen Pred vhodom na tržni prostor mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati tržno pristojbino. Tržna komisija vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih šte vilkah v tržni seznam živine in to številko zaznamuje na živinskem potnem listu. 30. člen Ko prodajalec živino proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni potekel tržni čas. Blago, prodajalci in kupci. 31. člen Na živinskem sejmu je dovoljeno prodajati in kupovati vse vrste plemenske in plemene živine, razen delovnih in plemenskih konj. Za prodajo prignano živino se sme prodajati in kupovati samo na sejemskem postoru.. Na trgih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati živino in prašiče iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 32. člen Na sejmu smejo prodajati: a) kmetijske zadruge in zadružne ekonomije neposredno ali po poslovnih zvezah svojo lastno plemensko in plemenO živino ter plemensko in plemcno živino svojih članov; b) individualni proizvajalci svojo lastno plemensko in plemcno živino; c) državna kmetijska gospodarstva svojo lastno plemensko in plemcno živino. Individualni proizvajalci smejo prodajati edino sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. 33. člen Na sejmu smejo kupovati: a) individualni potrošniki za svoje potrebe; b) kmetijske zadruge na sejmu, ki je na njenem poslovnem območju, vendar samo živino za lastne potrebe ali potrebe svojih članov; c) kmetijske proizvajalne organizacije in poslovne zveze, ki imajo organizirana svoja pitališča, vendar samo živino za pitanje. Izvozna in mesarska podjetja ne smejo kupovati živine in prašičev na živinskih sejmih. 34. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo živino za gospodarske organizacije, morajo imeti posebno pooblastilo organizacije, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi za blagovni promet pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora občine, v kateri ima gospodarska organizacija svoj sedež. 35. člen Vsako prekupčevanje na sejmu je prepovedano. Varstvo, čistoča in zdravje 36. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na trgu. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejem. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na sejem ni dovoljen. Nadzorstvo In Inšpekcija tržnih prostorov. 37. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmu skrbi občinski tržni inšpektor, veterinar, in za to določeni uslužbenec Uprave komunalnih naprav, po potrebi pa tudi občinski finančni inšpektor in organi ljudske milice. Tržne pristojbine 38. člen Za uporabo tržnega prostora plačajo prodajalci naslednje pristojbine: a) za vozove, vštevši vprežno živino, 150 din za voz; b) za veliko živino 100 din za glavo; c) za prašiče in drobnico ter veliko živino, staro do 1 leta, 50 din za rep oziroma komad. IV. PREKRŠKI in kazni . 39. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo kmetijske pridelke in druge proizvode na trgu na drobno in kršijo pri tem določbe 7, 8, 9, 10, 11, 12 14/1, 15, 16, 17 in 18 člena se kaznujejo z denarno kaznijo do 8000 dinarjev po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 40. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo na živinskem sejmu in kršijo pri tem določbe 28/2, 31, 32, 33,' 34/1, in 35 se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 41. člen Gospodarske organizacije in kmetijske zadruge, ki kupujejo ali prodajajo kmetijske pridelke na trgih v nasprotju s tem odlokom, se kaznujejo po 1. točki 1. odst. 107. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjah in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 49/59), odgovorne osebe teh organizacij pa po 4. odstavku omenjenega člena. 42. člen Z denarno kaznijo se kaznujejo za prekršek: a) v znesku 500 dinarjev: — kdor na trgu prikriva blago za prodajo (3. člen); — kdor prodaja blago zunaj tržnega prostora (6. člen); — kdor uporablja nepotrjene merilne naprave (1. odstavek 13. člena); b) v znesku 200 dinarjev: — kdor prodaja izven veljavnega tržnega časa (5. člen in 3. odstavek 25. člena); — prodajalec, ki na kupčevo zahtevo ne zmeri blaga s predpisanimi merili (2. odst. 13. člena); c) v znesku 100 dinarjev: — kdor vozi v tržnem času po trgu z vozili kakršne koli vrste (1. odstavek 20. člena); — kdor vodi pse po trgu oziroma živinskem sejmu (2. odst. 14. člena in 3. odstavek 36. člena); — kdor pride na trg oziroma na živinski sejem pijan ali z nalezljivo boleznijo (3. odst. 14. člena in 4. odstavek 36. člena). 43. člen Člani ljudske milice in organi tržne inšpekcije se pooblastijo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, ki so navedeni v prejšnjem členu. O plačani kazni sc izda potrdilo". Ce se kazen ne izterja takoj na mestu, ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, se pošlje uvadba organu, ki je pristojen za upravno kazenski postopek. Denarne kazni, ki se plačujejo takoj na mestu, se ne izterjujejo od mladoletnikov pod štirinajstimi leti. 44. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/5-805/2-59. Ivančna gorica, dne 15. oktobra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stanislav Keber, 1. r. OBČINA KAMNIK 223. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 1., 2. in 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1960 v občini Kamnik 1. člen Na območju občine Kamnik se pobira za leto 1960 občinska doklada od zavezancev dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezancem proračunskega prispevka, davka na avtorske honorarje in dohodnine od dohodka zgradb, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, po sledečih stopnjah: 1. brivcem, čevljarjem, čistilcem čevljev, barvarjem oblačil, čevljev in drugih predmetov, pralcem in čistilcem oblačil, čistilcem pohištva, čuvarjem lokalov, stanovanj, vozil in prtljage, dežnikarjem, dimnikarjem, garderoberjem, fotografom, dajalcem prenočišč, krojačem, šiviljam, veziljam, krpalcem vreč, maserjem, pcdlkerjem, modistkam, likarjem, popravljavcem glasbil, popravljavcem nogavic, preprog in drugih tkanin, predtiskovalcem tkanin, snažil-cem oken, urarjem žagarjem drv, mehanikom-popravljavcem dvokoles, podkovskim kovačem ter osebam, ki se ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem, kopiranjem, plakatiranjem, sestavljanjem oglasov in reklam, vsem pod pogojem, da sc ba-vijo z uslužnostnimi opravili, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 100.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 3 %; če znaša letna davčna osnova do 150 000 dinarjev — 4°/«; če znaša letna davčna osnova do 200.000 dinarjev — 5%; če znaša letna davčna osnova nad 200.000 dinarjev — 6%; 2. lastnikom kemijskih in galanterijskih obratov ter lastnikom obratov kovinske, elektrotehnične, lesne, tekstilne in čevljarske stroke, ki imajo serijsko proizvodnjo, in sicer: Če znaša letna davčna osnova do 200.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 16 0 «; če znaša letna davčna osnova nad 200.000 do 250.000 din - 17 "/o; če-znaša letna davčna osnova nad 250.000 do 300.000 din - 18 "A,; če znaša letna davčna osnova nad 300.000 do 400 000 din - 20 °/o; če znaša letna davčna osnova nad 400.000 do 500.000 din-- 22%; če znaša letna davčna osnova nad 500.000 do 600.000 din - 25.%; če znaša letna davčna osnova nad 600.000 dinarjev — 28 %; 3. lastnikom-imetnikom zidarskih, pleskarskih, inštalaterskih, pečarskih in podobnih obratov: — za dela na novogradnjah po stopnjah, ki so določene po 2. točki tega člena; — za vsa ostala dela po stopnjah, ki so določena po 1. točki tega člena; 4. vsem ostalim zavezancem od dohodnine samostojnih poklicev in zavezancem od premoženj, in sicer: Ce znaša letna davčna osnova do 2Č0.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki zna ša 16 %>; če znaša letna davčna osnova nad 200.000 do 250.000 din - 17 %; če znaša letna davčna osnova nad 250.000 do 300.000 din - 18%; če znaša letna davčna osnova nad 300.000 do 400.000 din - 19%; če znaša letna davčna osnova nad 400.000 do 500.000 din - 20 %; če znaša letna davčna osnova nad 500.000 do 600.000 din - 21 %; če znaša letna davčna osnova nad 600.000 do 700.000 din - 22%; če znaša letna davčna osnova nad 700.000 dinarjev —24 %. Skupna obremenitev z dohodnino, davkom na tujo delovno silo in občinsko doklado ne sme presegati 80 odstotkov čistega dohodka zavezanca. Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po odbitku javnih davščin, navedenih v prejšnjem odstavku, več kot 80.000 dinarjev čistega dohodka na mesec. 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v dohodnini in na isti način, kakor ustrezajoča dohodnina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/50) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1960 (Uradni list FLRJ št. 5/59 in št. 12/60) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St.: 01 /1-01-12/1-00. Kamnik, dne 31. marca 1900. Predsednik občinskega ljudskega odbora Alfred Janko, 1. r. 224. Na podlagi III. točke dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLR3 št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59, 45/5», 9/60 in 13/60), določb odloka OL0 Ljubljana o maksimalni stopnji ob1 činskega prometnega davka od naravnega vina v trgovini na drobne v okraju Ljubljana (Glasnik št .93/59' v zvezi s soglasjem Izvršnega svete LR Slovenile (Glasnik št. 6/60) in * točke 50. člena zakona o občinski3 ljudskih odborih (Uradni list I-R® št. 19/62 je občinski ljudski odb^r Kamnik na seji občinskega zbora i3 na seji zbora proizvajalcev dn® 31. marca 1960 sprejel ODI OK o spremembi odloka o občlnskefl1 prometnem davku oil prometa 1,3 drobno na območju občine Kamni*1 1. člen Točka a) 4. člena odloka o občin1 skeni prometnem davku od promet3 na drobno za območje občine Kamnik (Glasnik št. 84/56 in 3/60 se spremeni in se glasi: a) »od prometa v trgovini, raze3 od alkoholnih pijač, po stopnji 31/*1 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 01/l-»01-14/l«-60. Kamnik, dne 31. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Alfred Janko, 1. r. 225. Na podlagi 47. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št. 58/59) in 1. člena uredbe o občinskih taksah (Ur. list FLRJ št. 3/60) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel ODIOK o občinskih taksah v občini Kamnik. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Kamnik se pobirajo občinske takse po tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Občinske takse se plačujejo pri upravi za dohodke vnaprej v gotovini ali s prenosnim nalogom po banki. 3. člen Določba zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št. 28/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in št. 25/57) se smiselno uporabljajo tudi glede občinskih taks. 4. člen Osebe, ki so plačale višjo takso, kot je predpisano v tarifi tega odloka, imajo pravico do povračila. Povračilo se izvrši v smislu Navodil o vračanju in prevknjiževanju pomotoma ali preveč plačanih dohodkov proračunov in skladov (Uradni list FLRJ št. 38'57). 5. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Št.: 01/1-01-13/1-60. Kamnik, dne 31. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Alfred Janko, 1. r. II. TARIFA Tar. št. 1 Taksa za glasbo v javnih lokalih. Za glasbo v javnih lokalih se plača: a) za stalno glasbo mesečno 5000 dinarjev; b) za občasno glasbo mesečno 1000 dinarjev; c) za glasbo v barih in nočnih lokalih mesečno 12.000 dinarjev; č) za priložnostno glasbo dnevno 300 dinarjev. Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni muzikalni nastop. Za glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi »gramofon, radio in pod.), se občinska taksa ne plača. Tudi se ne plača občinska taksa za glasbo, ki se izvaja ob kulturno-umetniških prireditvah. Vsako prireditev glasbe mora Prireditelj pismeno priglasiti v dveh izvodih. Po 8. členu zakona o pre- krških zoper javni red in mir (Uradni list LRS št. 38/59) je treba vložiti priglasitev pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, najpojne-je pet dni pred nameravano prireditvijo. V prijavi je treba navesti osebne podatke prireditelja, kraj, čas in trajanje prireditve ter njeno vsebino in namen. Prireditelj mora plačati takso pri občinski upravi za dohodke preden vloži priglasitev pri organu, ki je naveden v prejšnjem odstavku. Tar. št. 2 Taksa za firmo. Vsaka pravna in fizična oseba, ki se bavi s poslovno dejavnostjo, plača letno takso na firmo, in sicer: 1. obrtna podjetja in delavnice ter zasebni obrtniki, ki se bavijo z usluž-nostnimi opravili, in sicer: — zavezanci, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku — 1000 din; 2. a) vsa ostala obrtna podjetja in delavnice — 15.000 din; b) vsi ostali zasebni obrtniki in zavezanci samostojnih poklicev — 8000 din; 3. trafike in kioski — 2000 din; 4. trgovska podjetja 20.000 din; 5. trgovine in prodajalne — 10.000 dinarjev; 6. gostišča, in sicer: — v strnjenem predelu mesta Kamnik — 10.000 din; — na ostalem območju občine Kamnik — 5000 din; 7. vse ostale gospodarske organizacije — 30 000 din. Taksa na firmo dospe v plačilo 1. januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do dne 15. februarja v letu. Če se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za dotično koledarsko leto samo polovica letne takse na firmo. Za leto 1960 velja rok za prijavo in plačilo '30 dni od dneva objave tega odloka. Delavnice, trafike, kioski in prodajalne se smatrajo v smislu te tarifne številke za samostojne in se za vsako od njih posebej plača letna taksa na firmo. Za uslužnostne obrti se štejejo obrti, ki so navedene v 1. točki 2. člena odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1960 v občini Kamnik. Tar. št. 3 Turistična taksa. Turistično takso plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine Kamnik. Z začasnim prebivanjem je mišljeno prebivanje, ki traja do 30 dni. Če traja prebivanje več kot 30 dni se pobira turistična taksa samo za 30 dni. Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v gostinskih podjetjih, gostiščih, zasebnih turističnih sobah, dijaških domovih in internatih ter kampih proti plačilu ustrezne nočnine. Turistična taksa znaša: 1. v glavni sezoni: a) v hotelih kat. A 100 din od nočnine; b) v hotelih kat. B in C — 80 din; c) v hotelih kat. B, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah ter kampih — 40 din; 2. izven glavne sezone: a) v hotelih kat A. — 60 din od nočnine; b) v hotelih kat. B in C — 50 din; c) v hotelih kat. B, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah ter kampih — 20 din; 3. v dijaških domovih in internatih ne glede na sezono — 20 din od nočnine. Za glavno sezono se šteje čas od 1. julija do 31. avgusta. Turistične takse ne plačajo: 1. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; 3. vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol; 4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete; 7. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse; 9. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih. S stacionarnimi zdravstvenimi zavodi so mišljene bolnišnice in klinični zdravstveni zavodi, v katerih je gibanje bolnikov omejeno samo na bolnišnico oziroma kliniko. Turistično takso tudi ne plačajo osebe, ki med delovno akejo začasno prebivajo na območju občine Kamnik kot člani delovnih brigad . Za 50 »/o zmanjšano turistično takso plačujejo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom; 2. delavci in uslužbenci na službenem potovanju; 3. tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave pošljejo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje; 4. druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in drugi) ter njihovi družinski člani; 5. odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo) ter člani njihovih družin; 6. tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša za vse leto 10 din na dan. Osebe, ki ne plačujejo turistične takse oziroma ki plačujejo turistično takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svojo pravico (z legitimacijo za dopust pri odhodu na letni dopust, s člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom za službeno potovanje in drugo). Organizacije in zasebniki so dolžni voditi evidenco o plačanih turističnih taksah. V evidenco je treba vpisati: 1. priimek in ime, poklic turista oziroma potnika; 2. višino plačane turistične takse; 3. naslov, datum in številko listine, ki opravičuje osebo do oprostitve ali olajšave plačevanja turistične takse. Plačane turistične takse so dolžne organizacije in zasebniki odvajati do vsakega 5. v mesecu za minuli mesec po posebnem obračunu upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora. V obračunu je treba ločeno nakazati turistične takse, ki so bile plačane v polnem znesku, ter turi- stične takse, ki so bile plačane po osebah, ki uživajo ugodnosti v smislu določb te tarifne številke. Tar. št. 4. Taksa za pse. Za poset psov se plača letno: 1. za pse čuvaje na podeželju — 300 dinarjev; 2. za vse ostale pse v mestu — 1000 dinarjev. Plačila te takse so oproščeni posestniki vseh čistopasemskih psov, če to dokažejo z veljavno listino kinološke organizacije, slepci za pse, ki jih vodijo, ter posestniki lavinskih in reševalnih psov ter psov javne varnostne službe. Taksa se plača v enkratnem znesku vnaprej ne glede na čas vzdrževanja psa. Za psa, ki izpolni 6 mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, se občinska taksa za to leto ne plača. Za pse, ki so jih lastniki nabavili namesto poginulih psov, za katere so v istem koledarskem letu že plačali takso, se ta taksa ne plača, če ti psi služijo istemu namenu. Tudi se ne plača taksa za pse, ki so menjali lastnika, če je bila za zamenjanega psa za tisto leto že plačana taksa. St.: 01/1-01-13/1-60. Kamnik, dne 3. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Alfred Janko, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 226. Na podlagi 2. odstavka 49. člena zakona o veterinarski službi v LRS (Uradni list LRS št. 6/59), 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel ODLOK o plačevanju pavšalne skočnine oziroma osemenjevalnine ter o ureditvi osemenjevalne službe v občini Ljubi jana-Mosie. 1. člen Na območju občine Ljubljana-se uvede plačevanje pavšalne skočnine oziroma osemenjevalnine, ki so jo dolžni plačevati vsi lastniki krav in telic, ki 1. januarja vsakega leta dopolnijo 12 mesecev starosti. Lastniki plemenic morajo vsako leto do 1. februarja prijaviti pristojnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanje vseh krav in nad 1 leto starih telic z dnem 1. januarja, za katere so dolžni plačati skočnino. 2. člen Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. 3. člen Pavšalno skočnino pobira pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Lastniki plemenic so dolžni plačati pavšalno skočnino oziroma osemenjevalnim) do 1. marca vsakega leta. Skočnina, ki do tega roka ne bo plačana, izterja uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora prisilno. Pobrana skočnina se odvaja na poseben račun pri Komunalni banki. Osemenjevalec ne sme zahtevati za osemenjevanje nobene odškodnine. 4. člen Plačana pavšalna skočnina opravičuje rejca do trikratne osemenitve, če se plemenica pri prvi oziroma drugi osemenitvi ni obrejila. Rejec ima pravico do povrnitve plačane pavšalne osemenjevalnine, če plemenica ni bila osemenjena zaradi pogina, zasilnega zakola ali zaradi kužne jalovosti. 5. člen Sredstva pobrane pavšalne skoč-nine se smejo uporabiti samo za kritje stroškov umetnega osemenjevanja, administrativnih stroškov v zvezi z izvajanjem tega odloka in za druge namene, ki služijo pospeševanju živinoreje v občini. 6. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da Izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 7. člen Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčnega stanja svojih plemenic; 2. osemenjevalec, ki bi za osemenitev zaračunal kakršno koli odškodnino. Upravno-kazenski postopek Izvede in kazen izreče sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem preneha veljati odlok o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike (Glasnik št. 18/58). Štev.: 01/1-01-2/5-60, Ljubljana, dne 31. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Ciril Fain, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ POROČILO o zidu nadomestnih volitev v družinski zbor. Občinska volilna komisija Ljub-ljana-Vič podaja po 92. čl. zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenih volilnih izidih pri nadomestnih volitvah odbornikov v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič, ki so bile dne 3. aprila 1960. 1. V volilni enoti št. 5, v kateri se voli 1 odbornik, je bil 1 kandidat, in sicer: PRACNI (Hinko) Rajko, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev št. 137, ki je dobil 393 glasov. Vseh volivcev v tej enoti je 567. Oddanih glasov je bilo 420. Neveljavnih glasovnic je bilo 27. Za odbornika je bil izvoljen PRACNI (Hinko) Rajko, Cesta dveh cesarjev št. 137. 2. V volilni enoti št. 10, v kateri se voli 1 odbornik, je bil 1 kandidat, in sicer: ROBIDA (Ivan) Marija, Ljubljana, Tržaška cesta 129, ki je dobila 1619 glasov. Vseh volivcev v tej volilni enoti je 2069. Oddanih glasov je bilo 1680. Neveljavnih glasovnic je bilo 61 Za odbornika je bila izvoljena ROBIDA (Ivan) Marija, Ljubljana, Tržaška cesta 129. 3. V volilni enoti št. 11, v kateri se voli 1 odbornik, je bil 1 kandidat, in sicer: BARTL (Henrik) Henrik, Ljubljana, Predjamsko ul. 24, ki je dobil 1079 glasov. Vseh volivcev v tej volilni enoti je 1379. Oddanih glasovnic je bilo 1097. Neveljavnih glasovnic je bilo 18. Za odbornika je bil izvoljen BARTL (Henrik) Henrik, Ljubljana, Predjamska 24. 4. V volilni enoti št. 12, v kateri se voli 1 odbornik, je bil 1 kandidat, in sicer: ZALETEL (Vinko) ing. Tatjana, Ljubljana, Predjamska ul. 38, ki je dobila 1370 glasov. Vseh volivcev v tej volilni enoti je 1710. Oddanih glasov je bilo 1374. Neveljavnih glasovnic je bilo 4. Za odbornika je bila izvoljena ZALETEL (Vinko) ing. Tatjana, Ljubljana, Predjamska ul. 38. 5. V volilni enoti št. 14, v kateri se voli 1 odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: ŠKERL (Jakob) Rado, Ljubljana, Tolminska 8, ki je dobil 409 glasov, in SOJAR (Anton) Marjan, Ljubljana, Žabarjeva 1, ki je dobil 265 glasov. Vseh volivcev v tej volilni enoti je 844. Oddanih glasov je bilo 696. Neveljavnih glasovnic je bilo 22. Z? odbornika je bil izvoljen ŠKERL Rado, Ljubljana, Tolminska 8. Štev.: 02-08/7-60. Ljubljana, dne 3. aprila 1960. Namestnik tajnika občinske volilne komisije dr. Anton Koščak, 1. r. Predsednik občinske volilne komisije Jože Podboj, I. r. OBČINA TRBOVLJE 227. Na podlagi 16. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59) in 11. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel ODLOK o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Trbovlje. 1. člen S tem odlokom se določa notranja organizacija upravnih organov občinskega ljudskega odbora Trbovlje. 2. člen Upravni organi občinskega ljudskega odbora so: TEMELJNI UPRAVNI ORGANI ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE; ODDELEK ZA FINANCE; ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE; ODSEK ZA NORODNO OBRAMBO. DRUGI ORGANI POSREDOVALNICA ZA DELO; SODNIK ZA PREKRŠKE. 3. člen Notranje organizacijske enote upravnih organov občinskega ljudskega odbora so: V oddelku za občo upravo in družbene službe: referat za pravno službo; referat za obče zadeve in personalno službo: referat za prosveto in kulturo; referat za zdravstvo in splošno skrbstvo; referat za skrbništvo in varstvo družine; glavna pisarna; pomožne in tehnične službe; odsek za notranje zadeve. V oddelku za finance: referat za premoženjsko-pravne zadeve; referat za proračun; referat za sklade; uprava za dohodke. V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve: referat za splošne gospodarske zadeve; referat za plan in gospodarske analize; referat za kmetijstvo; referat za gozdarstvo; referat za gradbene zadeve in urbanizem; referat za komunalne in stanovanjske zadeve; referat za blagovni promet; referat za delo in tarifne zadeve; referat za delovna razmerja. V odseku »za narodno obrambo« pri sodniku za prekrške in pri posredovalnici za delo ni notranjih organizacijskih enot. 4. člen Ta odlok velja, ko ga sprejme ljudski odbor, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-6492/8-59. Datum: 29. decembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora Martin Gosak, I. r. VSKHINA 222 Odlok o tržnem redu občine Ivančna gorica 223 Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke on samostojnih poklicev in premoženj za leto 1960 občine Kamnik 224 Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno občine Kamnik 225 Odlok o občinskih taksah občine Kamnik 226 Odlok o plačevanju pavšalne skočnine oziroma osemcnjevulnine ter o ureditvi osemenjevalne službe občine Ljubljnua-Mostc Poročilo o izidu nadomestnih volitev občine Ljubljana-Vič 227 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov občine Trbovlje Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1958 Zaključni račun obrt. podj. »ŠPORT OPREMA«, Ljubljana, Vižmarje 1 Podjetje jc bilo ustanovljeno z odlokom RLO II. glavnega mesta Ljubljano z dne 24. IX. 1931. št. 1123/31. V letu 1958 je poslovalo uspešno. Povprečno jc bilo zaposlenih 34 oseb. Planirano realizacijo Jc doseglo s 163 %. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Za d §t Naziv postavke Znesek v 000 din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 5.397 1. Sklad osnovnih sredstev 6.095 2 Denarna sredstva osnov nlh sredstev 486 2 Drugi viri osnovnih sredstev 1.810 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 4.035 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 801 4 Drugi viri sredstev skupne porabe 801 porabe 1.035 C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 3.756 C Obratna sredstva 6 Drugi vtrt obratnih 5. Skupna obratna sredstva U.911 sredstev 1.570 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv t Rezervni sklad in drugi nega sklada In drugih skladi 289 skladov 234 4 Viri nerazporejenih I Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 751 8 Kupci In druge teriatve 8.356 10 Dobavitelji in druge 9 Druga aktiva 1.246 obveznosti 9 312 11. Druga pasiva 1.047 S k u p a j i 29.466 Skupaj1 29.466 Ručunovodia Predsednik UO Direktor Alojzija Košuta Jože Plešič Jože Štrukelj Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Crnl vrh, p. Polhov Gradec Zadruga Je v letu 1958 dosegla 46.183.006 din prometa. Povprečno je zaposlevala 11 delavcev in uslužbencev. Plan prometa Je bil dosežen. aktiva Mii ANI A na dan tl decembra IS5» PASIVA Zdi- tt V a1/ • itrtUfiVk* Znesek V onr dir 1* p 41 Vrt/ t (.KlPtAVkfr Znefok v orr d*n \ usnovua trvdstv* A. Viri osnovnih sredstev t Osnovna sredstva 7.421 t, Sklad osnovnih sredstei 6.727 t Denarna sredstva unov t Drugi viri osnovnih 2.847 nlh sredstev 1.606 B Vir« sredstev skupne porabe porabe l Sklad skupne porabe 105 l Drugi vtrl sredstev S Sredstva skupne poruDf 1. Denarna srivtatva ikunn* porabe 37 U. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 887 C. Obratna sredstva 1 D n; gl viri obratnih L Skupni, ibratna sredstvi. 8.917 sredstev 4.513 D Rezervni sklad O ttio^rna sredstva In drugi skladi t Denarna sredstva rezerv 1 Rezervni sklad in amer negi sklada in Inigtt skladi 861 skladov — ' Viri nerazporejenih i Denarna siedstva nernr sredstev 25 porelenlh sredstev K Vlrt sredstev < obračunu In druga pasiva 6 sredstva v obračuni r Kratkoročni krediti tn dnina aktiva za obrnina sredstva 4.000 1. Kupci in druOF temtv* 8.459 i« Dobavitelji In drug* 2 625 obveznosti 9.076 •i Orne* onctVF 84 • H I |, s 29.125 Skupni 29.125 di*rwii>\od „ p>>n»i 'mk v<) i icktoi Matevž Maček Tomaž Trobce Dušan Tcršck