Pavel Keller: 29. nadaljevanj* in konec. ,,$hrivnostni stndcner Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik", »Vi veste?« Odvetnik je planil kVišku. „ ¦ , . c s % »Od kdaj pa veste?« »Od sinoči. Prejel sem od tistega, iki je to nesrečno dejanje storil, pismo.« »Kdo? Kdo je?« je naglo in razburjeno silil vanj odvetnik. •¦¦¦- i ;'" ' ;>^ • Brez glasu je povedal učitelj: »Andrej Bogatec, rajnice brat« Odvetnik je molče stopil k oknu in se zagledal na cesto. Učitelj pa je globoko sklonjen sedel na stolu in si brisal pot s čela in solze iz oči. Odvetnik se je obrnil proti njemu. Meliko ga je vpražal: »Ali imate pismo pri sebi, gospod u.itelj?« ' Starček je prikimal, pa se obotavljal, da bi izročil pisarije. »To no. sem bil hude boje sam s seboj, če res moram povedati to. Bila je grozna no.. Mislil sem si, da ni treba, da bi bil Andrej zapleten \^ to žadevo in da bi slab veter zavel Čez grob ne-«, srečne matere in nesre.ne Katrice, (ko je Colnar,jeva nedolžnost vendar že dokazana. Ali je res potrebno, da pismo izr.čim?« ... »Da,« je rekel advokat. »Vaša dolžnost, ki se ne da pdvrniti, je, gospod ucitelj, da pripomorete pravici k popolni zmagi, da pobijet. tudi naj-t manjšo sumnjo v Colnarja, ld bi še vedno ne-* kako visela nad njim, če ne izvedo Ijudje res-*nice. Prosim, izročite mi pismo!« -' Učitelj je tipal .v žep, izročil _dvetn_k:u pis-* mo, omahnil s svojo belo glavo na mizo, med tem ko je odvetnik bral: Rio de Janeiro, 1. decembra. 1 , Ljubljeni, spoštovani g. učiteljl wa^._ Sedaj pa Vam moram poyzŁO-iti najve.J^ razočaranje v življenju, moram Vam povedati, da je mož, iki je bil nekoč Vaš u.enec, ki ste ga Ijubili in mu zaupali, velik zločinec. Ta mož sem jaz: Andrej Bogatec. Jaz sem umoril svojo sestro Katrico, jaz sem Jo utopil v Colnarjevem studencu. Ni storil tega Colnar, ne Meden, tudi kdo ^flrugi ne. Jaz sem storil to. Sedaj bi pa_ to pismo že lahko kon.al, kajti _Tdo bo rad bral pismo človeka, iki je umoril svoijo sestro? Ali so za umor sestre sploh ikakšni blajševalni razlogi? Toda prosim Vas, naj Vam povem še tole, da tae ne boste imeli za .isto zavrženega .loveka. iTakoIe se je dogodilo vse: Bil sem v vojni _ez štiri leta. CloveŠk. življenje tam ni bilo vredno nič; ubijati je bila zap-ovedana dolžnost. Ljudje so posiroveli pri tem poslu, živci so se izpremenili. Bil sem častnik, '(Svaikrat ranjen, enkrat zasut. Nosil sem na prsih ielezni ikriž prvega razreda. In temu se je kmet ^Meden posmelioval. Vi ste bili priča, ko se je to dogodilo. Skoraj se je pripetila nesreča že v gostilni. Morebiti bi bilo to manjše zlo. Kakor vsak drug vojak, sem tudi jaz na tistem strahotnem polju bede in iklanja sanjal o povratku domov, o miru, ponosu in Ijubezni. In prišel sem domov, zdrav, močan, življenja željen, kot .astnik, odlikovan z visokim odlikovanjem. In ikaj sem našel doma? Največjo duševno stisko, zaničevanje, sramoto. Moja sestra Katrica je bila oskrunjena, in te bolečine ni mogo.e izmeriti. Namesto da bi vojaka častili, so ljudje s prstom kazali za njim. Užaljena mati je bila h.eriko zavrgla. Katrici ni bilo mar tega, strastno dekle je podivjalo v opojnosti prvib dni miru. Skakala in plesala je in ji nik.li ni bilo dovolj tistega, po čemer je v hudih letih vojne hlepela vsa njena mladost. In obesila se je Colnarju okrog vratu. Najprej sem nameraval ubiti Colnarja, tega lahr ^celnega in brbkega hrusta. Toda pre- pričan sem bil tedaj — in tudi danes sem še prepri.an — da je bila Katrica več kriva kot on. Vsi so bili pijani, vsi vrtoglavi, ti ljudje, ki so bili rešeni vojne. Kakor izmedleli potniki v puščavi so planili po prvi pitni vodi in niso pili, temveč lokali so, pa naj je bil strup ali ne. In tako je prišlo, da sva zadela z Medenom drug na drugega in v gostilni pri Blažunu sem videl, kako se je obnašala moja sestra in razumel sem, zakaj mi je moja nevesta, ki sem jo tako vroče Ijubil, ^okazala hrbet in zakaj njen strogi oče s tako rodbino ni hotel imeti ni. opraviti. Katrica ni zlomila le mojega ponosa, ne le časti naše rodbine, ampak tudi mojo veliko Ijubezen. Kakor veste, sem tedaj zbežal iz gostilne. Naipiej tem dirjal domov. Matere ni bilo doma, bila je pri neki sosedi. Napisal sem materi pismo, ga pustil na mizi in stekel od doma. Ko bi bil tekel pač do konca sveta! V svojo nesrečo pa sem srečal staro Golobovko. Ta je postala moj zli duh. Njena duša je zmes zahomotanega sanjarstva in načelne podlosti. Pograbila me je te< daj ponoci na cesti blizu Colnarjeve in Medenove hiše in me vlekla s seboj v svojo hišo. Ona je strupeno sovražila Medena, jaz sem strupeno &crvražil Medena, in tako sem sklenil zvezo s to staro .arovnico. Skrivala me je v svoji hiši cele tedne. Denarja sem ji dal precej. Vsak dan jo vohunila po vasi, mi donašala zlih vesti, tudi to, da se je moja nevesta poročila z nekom drugim iz ugledne rodbine. To me je potlačilo bolj ko mrzlica na bojnem polju. Nato mi je pripovedovala, da je Colnar ljubosumen, iker se je Katrica začela družiti z nastanjenimi vojaki. Sramota je bila vedno ve.ja. In potem mi je povedala, da bo naslednjo nedeljo zopet ples v Blažunovi go^ stilni. Pritihotapil sem se tja. Legel sem na skladovnico drv blizu hiše in prežal v gostilno, kjer, so plesali. Nihče me ni opazil. Jaz pa sem videl vse, Itar so tam nedostojnega počeli. In ko jo Katrica zbežala, >ko so napol pijanega Colnarja prijeli, sem se pognal za dekletom. Najbrž jo mislila, da ji je Colnar za petami. Ko pa se je okrenila in zagledala mene, je od strahu rezko zaikričala. Spoznala je, da drevi v smrt. In res je dirjala v smrt. Pri Colnarjevem studencu sem toliko .asa tiščal njeno glavo v vodo, da je — utih.nila. ¦ . p . :..# Ne vem več, ikako se je to zgodilo. Bila je v meni velika sila, in moje telo je bilo le stroj, Iki je bil tej sili poslušen. ,• &y-..>, Nato sem pobegnil. Prišel sem v pristanišče ravno dve uri prej, predno se je odpeljala ladja ,v Južno Ameriko. Odpeljal sem se z njo. Za to, kar se je zgodilo sedaj doma, se nisem brigal \eč. Vse v meni je bilo mrzlo in mrtvo. Tu sem se skril v pragozd. Tostran morja je lahko dobiti papirje na napa.no ime. Živel sem v pragozdu ikakor živina in delal kakor živina. Nato se je preobrnilo. Postal sem premožen. In tedaj me je žgo.e domotožje gnalo domov. No, saj veste, kako sem se zopet sešel z materjo in % yan_l, svojim starim, ljubljenim učiteljem. Stari Blažun, y čigar ikrCmo sem na poti domov krenil, mi je povedal vse, kar je bilo važno, ne da bi me spoznal: da moja mati še živi in da jo ljudje spoštujejo, da je živela moja nekdanja nevesta v nesrečnem zakomi in da je umrla, da je bil Golnar obsojen na dvanajst let ječe. Tedaj sem pač .util v svojem srcu ukaz, iki mi je veleval, naj grem, priznam vse in rečem: izpustite Colnarja, zaprite mene namesto njega; jaz sem kriv. Toda nisem mogel storiti tega ikoraka. Morebiti je bila fcriva strahopetnost. Morebiti me je moja neusmiljena usoda napravila za strahopetca, mene, starega bojevnika s fronte, ki sem tisočkrat gledal smrti v oči. Pomislil sem, da je Colnar s svojo lahkomiselnostjo zakrivil, da se je moja sreča podrla in da je mene, ki sem bil do takrat vrl, porinil na pot zločina, Nisem imel* nobenega usmiljenja z njim, kakor tudi z mano ni bil nih.e imel usmiljenja. Najbolj pa me je sikrbela mati. S svojim priznanjem bi jo bil pognal v smrt. Potem bi bil imel še življenje svoje matere na vesti, kakor imam na vesti življenje svoje sestre, za ikaterim mi je neizrečeno hudo. Tako, gospod u.itelj, to je moja izpoved. Izročite jo oblasti. Vzrok te izpovedi pa je, iker ste mi sporočili, da je moja mati umrla in iker sem kmalu nato bral v domačem časopisu, da je Meden vse priznal in da je bil Colnar izpuščen iz je.e. Moje življenje se nagiblje k zatonu. Nekje v divjem kraju, kjer bom živel pod tujim imenom, bom sklenil svoje dni. Upam, da jih ne bo veliko več. Prepričan sem, da me ne bodo mogli najti in me vleči pred sodnijo. Moj sodnik bo Bog. Iz šole še znam Gospodovo molitev: Očenaš. Kadar ga molim in pridem do besed: Odpusti nam naše dolge, feakor odpuščam. tudi mi svojim dolžnikom, tedaj moram prenehati in misliti na Katrico in Golnarja. In povejte mu le, da moje življenje v tej samoti, v teh dušnih mukah in tako dale. od sveta ni niŁ manj hudo, kakor življenje v kaznilnici. Morebiti bo rekel, fcakor pravim jaz: sedaj je med nama poravnano. .Vas pa, spoštovani gospod učitelj, še enkrat iz liubezhi pozdravljam. Nikoli ve. Vam ne bom pisal. In nikoli več ne boste izvedeli za moj naslov. Ostanite zdravi! Bog naj Vam povrne Ijubezen in zvestobo! Andrej Bogatec. Odvetnik je odložil pismo. Nekaj časa je sedel tiho. Nato je stopil ik starčku in ga pogladil po glavi: »Gospod u.itelj, sedaj sem prebral vse!« Učitelj je dvignil glavo in motno pogledal odvetnika. »Dragi gospod učitelj, mož, Jci je napisal t<j pismo, je ikljub vsej krivdi, ki jo je v pismu priznal, dostojen človek! Nikoli ne bom le koli&kaj poskušal, da bi izvedel, kje je, in ga tiral pred sodnijo.« »Da,« je rekel starček", »da, poznam ga, dober, je. Toda tudi Colnar ni slab človek!« »Oh,« je vzdihnil odvetnik:, »smo pa. ljudje! Dragi gospod učitelj, pravih zlo.incev je med ljudmi malo. Večinoma so tisti, ki jih imamo za zločince, le nesrečni ljudje.« Eonec. Naglavnem kolodvoru v mestu je stal dr.Karel Colnar. Družba, Id naj bi izkoriš .ala dragoceni Colnarjev studenec, je bila, za Colnarjevo rodbino pod zelo ugodnimi pogoji, sedaj ustanovljena. Prava in poslednja skrivnost tega studenca naj bi sedaj bila ta, da bi lajšal in zdravil vse tiste, ki trpe bolečine. 1 Nekoliko potrt je stal Karel na kolodvoru. Precej ga je dirnilo, da se je bila njegova Ema _a obletnico smrti Ludvika Jelšnikarja odpeljala y Meran. \s »Grob bo siccr tako zapuš.en,» mu je sporo_ila v kratkem pismu, ld mu ga je pustila doma. »In svojih oči ne smem obrniti od njegovega groba.« Nato sta sc bila dogovorila, da se snideta v glavnem mestu. Karel je tako ali tako moral po ©pravkih tja. Iz brzovlaka je stopila Ema. Črno žalno obleko je bila odložila, oblecena je bila v veselo se svetlečo obleko. Na prsih je imela pripeto rde.o vrtnico. To je dala Karlu. »Sedaj, dragi, bova poskusila, brzdati najino USOdo!« . ¦-'^:-.i:i;i(.5*!!i1»;::i