Leto 1889,
'čl
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXVI. — Izdan in razposlan dne 24. decembra 1889.
19«.
Ukaz miuisterstva za deželno bran od 20. decembra 1889,
s katerim se razglaša nova izdaja „Propisa o uredbi črne vojske za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, razen Tirolske in Pre-darelske.
Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo blagovolilo je z Naj višjo odloko od 3. decembra 1881) najmilostiveje odobriti novo izdajo »Propisa o uredbi črne vojske za kraljevine!
in dežele, v državnem zboru zastopane, razen Tirolske in Predarelske“ [po zakonu od 6. junija 1886 (Drž. zak. št. 90)].
Ta propis se tu niže razglaša ter zadobode takoj svojo moč.
Ukazi c. kr. ministerstva za deželno bran od
17.	avgusta 1886 (Drž. zak. št. 135) o vpisavanji in razpregledovanji črnovojnih zavezancev, od 10, jami varja 1887 (Drž. zak. št. 5) in od 30. decembra 1887 (Drž. zak. št. 2 iz leta 1888) z vred izdanimi propisi o uredbi črne vojske in njih dodatkom izgubé svojo moč.
Welsersheimb s. r.
(Slovenish.)
102
P r o p i s
o
uredbi črne vojske
za
kraljevino in dežele, v državnem zboru zastopane, razen Tirolske in
Predarelske.
(Po zakonu od 6. junija 1886, Drž. zak. št. 90.)
Oddelek I.
Splošna določila.
§• i.
Kam mori in kak namen ima črna vojska.
1.	Črne vojske namera je podkrepa vojne moči v monarhiji sploh, a nje namen, da podpira vojstvo (armado) in deželno hrambo, da tem delom orožne moči snema breme polnočnih slu-žeb tehnične, upravne, zdravstvene narave itd., in da nadomešča oficirje in moštvo.
2.	črne vojske delo je pripravljati in dobavljati
1.	bojevalske črnovojne sestave (formacije), namreč:
a)	čete kot posadna, garnizonska in etapna krdela ;
b)	čete, oddelke, straže in pomočne posade v čuvanje mej in deželno bran;
2.	posamezne črnovojnike za kako posebno službo o vojski, kakor: za tehnična
in upravna dela, vozarstvo (pratežne službe), prevažanje in oskrbo ranjencev in bolnikov itd., in
3.	pomočno nadomestilo v založbo nedo-statka pri vojstvu, vojnem pomorstvu (marini) in deželni brambi.
§• 2.
v
Crnovojna obiastva in poveljstva.
3.	V vodstvo in zvrševanje črnovojstva, odnosno v poveljstvo pri črni vojski so poklicani:
ministerstvo za deželno bran,
brambovska teritorijalna poveljstva,
črnovojno-okrajna poveljstva:
k tem o vojski:
vojaški povelitelji (vojvodi), ki jih cesar imenuje, in
poveljniki črnovojnih čet (bataljonov, kompa-nij, eskadronov, drugih formacij).
4.	Ministerstvu za deželno bran je izročeno vrhovno voditeljstvo vsega črnovojstva; njemu pristojč vse naredbe, ki se tičejo priprave za napoved črne vojske, njenega sklica samega in uporabe njene.
Zviševanje njegovih dotičnih ukazil posredujejo z ene strani politična deželna in okrajna oblastva in pa županstva, z druge strani brambovska teritorijalna poveljstva in črnovojno-okrajna poveljstva.
5.	Brambovska teritorijalna poveljstva so ob enem črnovojna teritorijalna poveljstva, vsako v svojem področji.
Za one črno vojne okraje, ki sestoj é iz različnih brambovskih teritorijalnih okrajev, dolžna so vse črnovojne poslove opravljati ona brambovska teritorijalna poveljstva, v katerih služnem ozemlji bivajo dotična črnovojna okrajna poveljstva.
6.	Črnovojno-okrajna (črnovojnih okrajev) poveljstva so nižja oblastva pod brambovskimi teritorijalnimi poveljstvi gledé črnovojstva vsako v svojem področji. Deželno-brambeni bataljonski okraj je tudi črnovojniški okraj z enakim imenom in številom.
Črnovojnih okrajev poveljstva so neposrednje podredna brambovskim teritorijalnim poveljstvom. O vojski podstojé tudi vojaškim poveliteljem, odnosno podpoveliteljem v oziru na izvedenje onih ukazil, ki se tičejo sestave in kjer je treba, dopolnitve črnovojnih čet in oddelkov, podelitve dopusta (urlavba) črno-vojnikom in razpuščenja črne vojske.
Kjer za kateri črnovojni okraj ni imenovan poseben poveljnik, tam naj brambovsko-bataljonski poveljnik službuje tudi kot črnovojnega okraja poveljnik.
V tem slučaji naj, po odhodu brambovskega bataljona, poveljstvo črnovojnega okraja vrši oficir za razpreglednost deželne brambe in Upravo, — a če je služno pričujoč kak djansko poveljstvo vršeč črnovojni oficir višje častne stopinje (Šarže), ta oficir.
Služne poslove črnovojno-okrajnega poveljstva naj oskrbuje brambovski razpregledni urad — vendar takö, da bodo odločeni od drugih služnih Poslov.
7.	Vojaškim poveliteljem, ki jih imenuje eesar. pristoji po tern, ko je črna vojska napovedana. Uarejati, kako je djansko za vsak slučaj posebe sklicevati v črno vojsko zavezane ljudi in dajati jim doPust, kako uporabljati črnovojne čete in oddelke ^er odkazovati jih podpoveliteljem, kateri so jim Pridani.
Ves ta čas, ko je črna vojska sklicana, stoji orej ona na vsako mer pod vojaškimi povelitelji, od-Uosno dotičnimi podpovelitelji. Ti izdajo svoja Kazila, po okolnoslih in svojem mnenji, ali po brarn-ovskih teritorijalnih poveljstvih ali pa naravnost po-v°|.jslvom črnovojnih okrajev ali poveljnikom črno-V°jnib krdel in oddelkov.
8.	Poveljniki črnovojnih čet in oddelkov vršč poveljstvo nad njimi počenši od njih sestave do dovršenega razpuščenja.
V oziru na njih podrednost merodajno jc razmerje, v kakeršnem ta ali oni čas biva črne vojske četa ali oddelek, kateremu oni povelevajo, namreč: prodno ga vojaški povelitelj, odnosno podpovelitelj uporablja, med to uporabo in po nji. Oni podstojé
a)	pred to uporabo: brambovskemu teritorijal-nemu poveljstvu od dne, ko so odkazani pod-povelitelju, tudi temu;
bj med uporabo (dokler traja uporaba): vojaškemu povelitelju, odnosno podpovelitelju;
c)	po uporabi :	brambovskemu teritorijalnemu
poveljstvu, po okolnostih tudi še prejšnjemu povelitelju, —
v slučajih a) in c) po črnovojno-okrajnem poveljstvu, pri čemer ne dela nikakeršnega razločka razmerje gledé častne stopinje (čina), katero utegne biti med poveljnikom črnovojne čete in med imenovanim poveljnikom črnovojnega okraja ali brambovsko-bataljon-skim poveljnikom, ki službuje kot poveljnik črnovojnemu okraju.
Ako nadomestna kompanija ni po kraji združena z bataljonom, podstoji ona neposrednje črnovojnemu okrajnemu poveljstvu.
§. 3.
Pravice, dolžnosti, odgovornost.
!). V vseh rečeh, ki se tičejo črnovojstva, sosebno službe in uprave, merodajni so, — kjer niso izdana posebna določila, — vojaški zakoni in propisi za pravice, dolžnosti in odgovornost v tem udeleženih oseb.
§. 4.
Črnovojni letni razredi (letniki), sklica (napovedi).
10.	Vsi v črno vojsko zavezani sestavljajo 24 letnih razredov, izmed katerih najstarejši obseza 42-letne ljudi a najmlajši 19-letne.*)
*) Neki izimek za poslednje letnike črnovojnega imenika velja gledé tistih, kaleri so po §. 20 (novo 22) vojnega zakona dobrovoljno stopili v prezentno službo vojstva, predno jim se je začela dolžnost črne vojske. Za take se razteza dolžnost črne vojske, po lem ko so izpolnili svojo zakonito dvanajstletno službeno dolžnost, na deset naslednjih let.
Črnovojni letni razredi razdelujejo se na dve skupini, „sklica“ (napovedi).
Prvi sklic obseza 19 letnih razredov, namreč one v črno vojsko zavezane, ki stojé v dobi od 19. do vštevno 37. leta, a drugi sklic 5 letnih razredov, namreč one izmed črnovojnih zavezancev, ki stojé v dobi od 38. do vštevno 42. leta.
11.	En črnovojni letni razred obseza vse črnovojne zavezance, kateri so rojeni v enem in istem letu gregorijanskega koledarja.
Enakega pomena je ime „črnovojni letnik“.
12.	Letni razredi se zaznamenavajo dvojno, namreč :
stalno: po rojstvenem letu, vsako leto: različno po življenja letih.
V poslovnem občenji črnovojnih oblastev in poveljstev med seboj in z drugimi oblastvi in poveljstvi, uporablja se samo stalno zaznameno-vanje, a v ukazilih za županstva in v razglasih treba je uporabljati obojno zaznamenovanje. *)
§• 5.
Druga določila.
13.	Pod „oficirji“ se poleg oficirjev vojaškega stand razumevajo tudi avditorji, zdravniki in krdelni računovodniki,
pod „vojaškimi uradniki“ tudi pomor-stveni in brambovski uradniki,
pod „občinami“ in „županstvi“ tudi odločene grajščine in njih načelstva, in
pod „političnimi okrajnimi oblastvi“ tudi občine z lastnim ustavom, ki opravljajo poslove okrajnega oblastva,
kolikor se dotična določila dadö zmislu primerno tudi na nja uporabljati.
14.	Staležne čete vojstva (armade), vojnega pomorstva, deželne brambe in žandarstva, pri katerih se v črnovojnih letih stoječe osebe iz staleža ga-žistov (mesečnih plačevancev) in moštva v glavni knjigi odpišejo vsled prostovoljnega izstopa ali vsled
*) Na primer v letu 1889.
Črnovojni letni razred 1858.
Črnovojni letni razred 1870 nazaj do 1857.
Črnovojni letni razred rojstvenega leta 1858 (31-letnih).
Črnovojni letni razred rojstvenega leta 1870 nazaj do 1857 (19- do 32-letnih).
odpusta, pošiljajo za vsak slučaj posebe zavržene pod-oddelne glavno-knjižne liste domovinskim poveljstvom črnovojnih okrajev. Pod-oddelni glavno-knjižni listovi nadomeščajo se, kjer bi jih ne bilo, s prepiski iz prvotnih glavno-knjižnih listov.
Pododdelni glavno-knjižni listi onih moških iz staleža gažistov in moštva, kateri so razredjeni, da so za vsako črnovojno službo nesposobni, ne pošiljajo se črnovojnim okrajnim poveljstvom
Takisto pošiljajo tudi razpregledna prvosto-pinjska oblastva vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe o oficirjih in vojaških uradnikih v po-koji in v razmerji „zunaj službe“, in „razpregled-nosti kateri odložč ali izgubé prejšnji vojaški značaj a stojé še v črnovojni dobi (razmerja „razpre-glednosti“ z namenom za črnovojne službe'pred koncem leta, v katerem izpolnijo 42. leto svojega življenja,), in o vojaških, vojno pomorstvenih in deželno-brambenih penzijonistih, ki niso še izpolnili svojega
60.	leta, za vsak slučaj posebe prepisne glavno-knjižne izpiske (liste) domovinskemu poveljstvu črno-vojnega okraja.
Glavno-knjižne listine naj se pošiljajo nemudoma.
Oddelek II.
Razpreglednost črnovojnikov (razen oficirjev in vojaških uradnikov).
§• 6.
Načela razpreglednosti.
15.	črnovojniki so gledé razpregleda pri-padni v svoje domovinske občine.
Kadar je črna vojska sklicana, po tem je tudi pričujoče tuje čmovojnike sklicanih kategorij in letnih razredov, vzprijeti v razpreglednost onih občin, kjer kdo ta čas biva.
16.	Črnovojnike po dotičnih določilih, ki so obsežena v naslednjih paragrafih, na raz pregledu ime vati dolžna so:
a)	županstva (občinska načelstva) pod sodelovanjem držiteljev knjig-matic,
b)	politična okrajna oblastva,
c)	poveljniki ali načelniki združeb (korporacij), katere imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, in
d)	vojaška črnovojna oblastva.
§• 7.
Sodelovanje držiteljev knjig-matic v oziru na razpreglednost.
17.	Sodelovanje onih, ki pišejo knjige-•n a ti c e, v oziru na razpreglednost črnovojnikov, biva v tem,
a)	da vsako leto sestavijo izpiske iz krstnih in rojstvenih, oziroma smrtnih vpisnikov o vseh v občini rojenih ali umrlih osebah moškega spola, katere v tistem koledarskem letu, ki pride po naredbi teh izpiskov, izpolnijo svoje 19. leto, oziroma bi bile izpolnile, ter té izpiske preoddadö županstvom, in
h) da za vsak slučaj po sebe sestavijo izpiske iz smrtnih vpisnikov o sleharni smrti kakega črnovojnega zavezanca, ter te izpiske pošljejo političnim okrajnim oblastvom.
18.	Ad a) Določila o popisovanji mladeničev, stopajočih v dobo črnovojne dolžnosti obsežena so
v §. 8.
19.	Ad b) Ob smrti kakega črnovojnega zavetnica, dolžnost je držitelja knjig-matic poslati izpisek iz smrtnega vpisnika političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega področji je umrl dotični človek.
sestavi teh izpiskov, 19. leto svoje dobe dopolnijo, odnosno katere bi ga bile dopolnile, po določilih §a 15:1, 2 in 3 vojnih propisov I. del sestavijo ter do konca oktobra meseca vsakega leta oddadö dotičnim županstvom.
Té matične izpiske je v meseci avgustu tistega leta, katero je prvo pred vstopom zapisanih v stavo-dolžni 1.'letni razred, t. j. v drugem letu potem, vrniti držiteljem knjig-matic.
21.	Vojaški dušni pastirji, zvani, da pišejo knjige-matice, sestavljajo po določilih istega paragrafa, točke 4, vsako leto matične izpiske o mladeničih, kateri v prihodnjem letu pridejo v dobo črnovojne dolžnosti, ter jih predlagajo vojaškemu teritorijal-nemu poveljstvu, katero napotuje po dopolnilno-okrajnih poveljstvih in političnih okrajnih oblastvih izpiske na dotična županstva.
22.	Za vsakoletno popisovanje mladeničev stopajočih v črnovojno dobo 19-letno uporabljajo se sploh smislu primerno določila §ov 18, 24, 25, 28, 29, 30 in 31 vojnih propisov I. dela (o popisovanji vojnodolžnih), samo s to opomnjo, da mladeniči stopajoči v črnovojno dobo za zdaj nimajo dolžnosti, da bi se sami oglašali v popis, in da pri popisovanji v črno vojsko zavezanih ni govora o prošnjah za ugodnosti v izpolnjevanji služne dolžnosti ali črnovojne dolžnosti.
Ako ni natanko znano, je li pokojnik bil zave- i zan v črno vojsko ali ne, sosebno kadar državljan, I ]ja]na ki je bil v dobi od 19. do 42. leta, ni umrl v svoji domovinski občini, naj se tudi pošilja izpisek iz smrtnega vpisnika. To določilo veljâ tudi za slučaj smrti takega človeka, ki ima domovinstvo na Tirolskem in Predarelskem ali ki je ogerski državljan.
Samo tedaj ni treba pošiljati izpiska iz smrt-llHga vpisnika, kadar kdo umrje v svoji domovinski °bčini, ter držitelj knjig-matic za gotovo vé, da pokojnik m' bil zavezan v črno vojsko, odnosno vpisan v črnovojniški imenik.
V ostalem naj županstva v oziru na priprav-dela za popis mladeničev, kateri stopajo v dobo črnovojne dolžnosti, postopajo prav tako, kakor gledé pripravljalnih dél za stavo (nabor); sosebno je na podlogi izpiskov iz knjig-matic in posledkov opravljenega poizvedovanja tri posebne (ločene) spiske zmislu primerno po vzorcih 6, 7 in 8 vojnih propisov I. dela *) sestaviti o tistih, kateri so pristojni v občini, po tem o tujih črnovojnikih in o čisto neznanih, in te spiske z vsemi pomagali vred uajzadnji čas do 10. dne decembra položiti pred politično okrajno oblastvo.
§. 8.
dopisovanje mladeničev, ki stopajo v dobo črnovojne dolžnosti.
Političnih okrajnih oblastev delo je, te spiske pretehtati in dopolniti, izpiske o tujih zavezancih dotičnim domačinskim (pristojnim) političnim okrajnim oblastvom precej poslati ter ukazati, da se
2(). Da se popišejo mladeniči, stopajoči v dobo, Priera pada pod dolžnost črne vojske, naj uradno
*) Pri vzorcih 6 in 7 vojnih propisov I. dela treba je samo nadpise zmislu primerno v oziru na popis mla---- r«"" pu UUU.I1UO, v.wiv.	..„j «...v...« deničev stopajočih v črnovojno dobo popraviti; potlej gre
Postavljeni držitelj^knjig-matic vsako leto izpiske iz | namesto „stavodolžni“ povsod postaviti v „črno vojsko
'“'•“Vijem urzitelj Knjlg-mauc VSaKO ICIO lZplSKO IZ | u«uue»i.u „nuivuuuizm puvsuu imsuiviu % „emu VUJ3MI
kl*taih in rojstvenih, oziroma smrtnih vpisnikov o vseh f“vezaniu «ločim je v vzorci 6 razpredelke, ki se tičejo v ,„i v . J	.	1	until li razredov in zor nševania. i l.li.in na v vzorci /. raz-
v °bčini katere
rojenih ali umrlih osebah moškega spola, v letu gregorijanskega koledarja, ki pride po
letnih razredov in zglaševanja (13),in pa v vzorci 7. raz-predelka 14. in 15. in presledek omejujočih črt v raz-predelkih izpustiti, oziroma prazne pustiti.
Priloga
1.
Prilogi 2 in 3.
popravljeni spiski pristojnih zavezancev v črno vojsko, na slučaj tudi spiski o čisto neznanih v občini janu-varja meseca osem dni javno razgrnejo, odnosno narediti, kar je treba, da se ti spiski nadalje v čisto denejo.
S 1. dnem februvarja naj občinska županstva te spiske z ovednimi pomagali vred vnovič v dokončno ustanovitev polože pred politično okrajno oblastvo, katero jih dopolni in ugotovi ter najdalje do 15. dne februvarja županstvom nazaj pošlje, da popisance kot najmlajši letni tečaj v črnovojne imenike prenesö (točka 29).
§• 9.
Razpreglednost pri županstvih.
Črnovojniški imeniki.
23.	V črno vojsko zavezani imevajo se pri županstvih na razpregledu s popiski posameznih letnikov, ,črnovojniškimi imeniki“, po vzorci v prilogi 1, ki se o zavezanih vsakega letnega razreda posebe osnavajo.
Popiski vseh 24 čmovojnih letnih razredov naj se denejo skup zaporedoma od najstarejšega letnega razreda — onih, ki imajo 42 let — nizdolu do najnižjega letnega razreda — onih, ki imajo 19 let — in vsi skupaj sestavljajo „črnovojniški i m e nik 1 e t a 18 .	. “
24.	Pregledni razpredelnici v prilogah 2 in 3 služita v pojasnjenje, katere letne razrede ima črno-vojni imenik leta 1889 obsezati, odnosno, doklej traja črnovojna dolžnost popisancev, in pa kot pomagali, po katerih bode za poznejši čas presojali to ali ono.
25.	V 22 popiskih posameznih letnikov od najstarejšega letnega razreda — onih, ki imajo 42 let, — do vštevno predpredzadnjega letnega razreda — imajočih 21 let — treba je na razpregledu imeti vse v dotičnih koledarskih letih rojene zavezance,
a)	kateri so sicer v vojstvo, vojno pomorstvo, deželno hrambo (tudi njih nadomestne reserve) ali žandarstvo uvrščeni bili, odnosno dobro-voljno vstopili, a so uže odpuščeni ali drugače izločeni,
h) kateri so bili po prejšnem vojnem zakonu iz rodbinskih ozirov preodkazani pod razpregled-nost nadomestne reserve ali deželne hrambe, a ne še porazdeljeni v nadomestno reservo,
c)	kateri so bili nazaj dani, ali
d)	zabeleženi za poznejšno stavo,
e)	do začetka glavne stave v letu 1887 v stavnih imenikih izbrisani kot taki, ki so za vsegdar nepripravni za vojno službo,
f)	one, ki so se odkupili plačavši vojaško-oprostilno takso (taksodalce).
V popisu dveh najmlajših letnih razredov — 19- in 2U-letnih — treba je na razpregledu imeti vse v dotičnem koledarskem letu rojene črnovojne zavezance, razen dobrovoljcev, služečih v vojstvu in vojnem pomorstvu, naj bodo v dejanskem (aktivnem) ali nedejanskem staleži.
Na razpregledu se imevajo zavezanci tako, da se v eno mer popravljajo vsi popiski posameznih letnikov, iz katerih sestoji' črnovojniški imenik, namreč takö :
1.	da se za vsak slučaj posebe dopolnijo.pripisujoč nove zavezance, ki prirastajo,
2.	da se za vsak slučaj posebe vpišejo premene, ki so se dogodile pri popisanih zavezancih. in
3.	da se za vsak slučaj posebe zabeležijo take posebne okolnosti, ki so znamenitega pomena v oziru na uporabo zavezancev za dejansko službo.
26.	Ad 1. V črnovojniški imenik je na novo
vpisati zavezance,
.
a)	kateri so pristojnost (domovinstvo) v občini na novo zadobili,
h) kateri so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne hrambe ali žandarstva, iz pokojnega staleža — če tudi z nadaljšnjo vojaško pokojnino — ali z razmerja «zunaj službe“ ali iz „razpregled-nosti“ izstopili ne ohranivši prejšnega vojaškega značaja ali so ga izgubili (bivši oficirji, vojaški, pomorstveni in brambovski duhovniki, vojaški uradniki, v noben činovni razred uvrščeni gažisti),
c)	kateri so bili iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe (tudi njih nadomestne reserve) ali žandarstva odpuščeni ali postavljeni v inva-lidsko-pokojninski stalež, ali
d)	kateri so bili prej čisto neznani, a so se pozneje izsledili, namreč:
v slučajih a) in d) na podlogi vzprijetja v domovinstvo, odnosno na podlogi izsledbe. in
v slučajih b) in c) na podlogi priznanila sè strani političnega okrajnega oblastva.

Razlog vsakemu prirastku je povedati v razpredelku 13. črnovojniškega imenika.
27.	Ad 2. V črnovojniškem imeniku treba je izbrisati zavezance,
a)	kateri so zadobili domovinslvo v kaki drugi občini,
b)	kateri so uvrščeni v vojstvo, vojno pomorstvo ali deželno brambo (tudi v njih nadomestne reserve), ali so pa dobrovoljno vstopili v té déle orožne moči ali v žandarstvo,
c)	kateri so prejeli potrdnice, da so oproščeni od črne vojske, ali so bili v svoji službi za dejanske črnovojnike razredjeni kot taki, ki niso za nobeno službo dobri,
d)	kateri so se z dovoljenjem izselili,
e)	o katerih se je pozneje izreklo, da so čisto neznani*), ali
f)	kateri so umrli namreč :
v slučajih a) in e) vsled izbrisa iz knjige matice občanov;
v slučajih b) in d) vsled priznanila sè strani političnega okrajnega oblastva,
v slučaji c) na podlogi potrdnic o opro-ščenji od črne vojske prejetih, da se izročč dotičnikom, ali priznanila sè strani političnega okrajnega oblastva, in
v slučaji f) na podlogi izpiskov iz smrtnih vpisnikov, ali kadar se kako drugače za gotovo izvé smrt kakega v črno vojsko zavezanega človeka.
Pri vsakem, kateri se izbriše, treba je v razpredelku 14. povedati dotični razlog.
28.	Ad) 3. a) Pri zavezancih, kateri imajo na sebi kako v prilogi 10. navedeno nakaznost (napako, hibo) ter se vidi, da so zarad tega brez-uvetno nepripravni, izpolnjevati črnovojno dolžuost, treba je dotično nakaznost za to, — da se izproži njih oproščenje od črnovojne dolžnosti, — zabeležiti v razpredelku 9. črnovojniškega imenika,
b)	pri gradovanih zdravnikih, diplomovanih ranocelnikih, diplomovanih farmacevtih, inženirjih, arhitektih, stavbinskih mojstrih, diplomovanih živinozdravnikih, konjskih zdravnikih in drugih osebah, ki so bile po §" 10. vojnega zakona za
:	*) Za take, ki so „postali čisto neznani“, zmatrati
■ Mino one, o katerih se tudi z najkorenitejšimi ovedbaini y J"0*!0 izslediti, da so umrli ali kje bivajo, a ne takih,
a|orih se v občini — če tudi dalj času — ni nič slišalo.
slučaj mobilizacije ali za črnovojnike določeni individualno za službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni hrambi ali v črni vojski, treba je to službeno namembo,
c)	pri taksodalcih to lastnost,
d)	pri zavezancih, katerim je bila dodeljena odveza od dejanske službe v črni vojski, to odvezo —- v slučajih b), c) in d) zabeležiti v razpredelku 15. črnovojniškega imenika.
To velja tudi za one osebe v dejanski službi finančne straže in državnih gozdov, katere niso dolžne službe v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi in stojé še v letih občne črnovojne dolžnosti, a se po §u 2, odstavku 5. zakona o črni vojski, samo uvetno privzemajo v to dolžnost.
Priznanilo ad b) in c) prejemlje županstvo od političnega okrajnega oblastva.
Ako se črnovojniški imeniki tako popravljajo precej o vsaki premeni, kakor se dogodi, ne morejo v sebi imeti nikakih bistvenih nepravnosti ter bodo dovoljno služili tehtovitemu namenu raz preglednosti vseh v črno vojsko zavezanih.
Na konci vsacega leta treba je črnovojniški imenik pregledati ter uveriti se, da se ni prezrla nobena poprava in zabeležba.
Vsakoletno završevanje črnovojniškega imenika.
29.	Sè začetkom novega leta treba je črnovojniški imenik popraviti odnosno dopolniti s tem, da se izloči popisek najstarejšega črnovojniškega letnega razreda prejšnjega leta — onih, kateri imajo uže 43 let — in v drugi polovici meseca februvarja pridodâ popisek najmlajšega, s 1. dnem januvarja pod črnovojno dolžnost stopajočega letnega razreda — onih, ki imajo 19 let.
Iz tako popravljenega črnovojniškega imenika treba je po vzorci v prilogi 4. sestaviti posnetek po PriJoe» številkah, „posnetek iz črnovojniškega imenika“, v katerem se popisani zavezanci, sestavljeni po letnih razredih, razkazujejo.
Posnetek iz črnovojniškega imenika je priložiti črnovojniškemu imeniku.
Črnovojniški imenik z dotičnim posnetkom je predložiti političnemu okrajnemu oblastvu do 15. dne marcija meseca.
Okrajno oblastvo vrača črnovojniški imenik županstvu do konca meseca marcija. a posnetek iz njega si pridržuje, ker ga mora poslati poveljstvu črnovojnega okraja.
S črnovojniškim imenikom in posnetkom iz črnovojniškega imenika je tudi popiske 19-letnih črnovojnili zavezancev (točka 22) zopet poslati političnemu okrajnemu oblastvu, pri katerem ostanejo za razpreglednostna pomagala (točka 34).
§• 10.
Razpreglednost pri političnih okrajnih ohlastvili.
30.	Okrajnih glavarstev dolžnost je, podpirati in nadzirati županstva gledé tega, kako imajo v črno vojsko zavezane na razpregledu.
31.	A podpirajo jih tako, da poučavajo županstva, kako se črnovojniški imeniki osnavajo, na razpregledu imajo in završujejo, da jim v dotič-nem pisarskem poslu pomagajo, kolikor je potrebno in mogoče, in da županstvom priobčujejo (priznanjajo) one dotične prigodke, kateri jim morejo biti ali čisto ali samo nedovoljno ali stoprav prepozno znani.
32.	V poučenje županstev o tem, kako gre zavezance na razpregledu imevati, poprijeinati se je pred vsem onih prilik, kakor se katera poda ob do-tičnih uradnih delili. Ako je treba, moči je za tega delj in zarad pomoči v pisarskem poslu poslati od-kazanegabrambovskega okrajnega narednika o trošku dotičnih občin.
Troškovi odposlatve okrajnega narednika izra-čunjajo se po določilih propisa o pristojbinah (potni troškovi. prehodno stanišče, dijete).
33.	Priobčevanje posebnih prigodkov, ki se odnašajo na razpreglednost pri županstvih, tiče se
a)	oficirjev, vojaških, pomorstvenih ali brambovskih duhovnikov, vojaških uradnikov in v noben činovni razred porazdeljenih gažistov, kateri so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne hrambe ali žandarstva, iz pokojnega staleža — če tudi ohranivši vojaško pokojnino — ali iz razmerja) „zunaj službe* ali „razpreglednosti“ izstopili, ne ohranivši vojaškega značaja, ki so ga imeli,
ali izgubivši ta značaj, — za vsak slučaj po-sebe na podlogi priznanila prejetega od črno-vojnega okrajnega poveljstva,
b)	onih, kateri so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe (tudi njih nadomestne reserve) ali žandarstva odpuščeni, s koncem meseca decembra — a pri posamičnem odpuščanji in o prestavljanji v invalidsko-pokoj-ninski stalež za vsak slučaj posebe — a ne v onih slučajih, kjer je oproščenje od črnovojne dolžnosti izraženo v dopustni ali pokojninski listini;
c)	onih, ki so potrjeni v vojstvo, vojno pomorstvo ali deželno brambo (tudi v njih nadomestno reservo) — s koncem meseca avgusta in pozneje za vsak slučaj posebe;
d)	onih, ki so dobrovoljno vstopili v vojstvo, vojno pomorstvo, deželno brambo ali žandarstvo, — za vsak slučaj posebe;
e)	onih, ki so se z dovoljenjem izselili, — za vsak slučaj posebe;
f)	onih. ki so postali čisto neznani, — za vsak slučaj posebe, kadar županstvo ne vé že, da jih je imeti za čisto neznane;
<j) onih, ki so umrli, — za vsak slučaj posebe s tem, da se županstvu pošlje izpisek iz smrtnih vpisnikov, in
h)	individualne namembe gradovanih zdravnikov, diplomovanih ranocelnikov, diplomovanih farmacevtov, inženirjev, arhitektov, stavbinskih mojstrov, diplomovanih živinozdravnikov, konjskih zdravnikov in drugih oséb po §u 10. vojnega zakona, ako nastane mobilizacija ali za črnovojnike, za službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu deželni hrambi ali črni vojski — za vsak slučaj posebe,
i)	odvez od črnovojne službe — za vsak slučaj posebe, in
k) onih črnovojnikov, ki so se zglasili v službo, a so bili po nadpregledu spoznani za nesposobne za kako službo (točka 46) — za vsak slučaj posebe po priznanilu črnovojnega okrajnega poveljstva.
V vsakem takšnem priobčilu trebaje pripomniti dotično točko Sa 9.
34.	Zarad nadzora razpreglednosti pri županstvih. in ob enem zarad potrebe, da morajo biti kaka pomagala gledé razpreglednosti za uradno porabo sploh in za ta slučaj posebe, ko bi se kak črnovojniški imenik kam izgubil, potrebno je tudi pri okrajnih glavarstvih v črno vojsko zavezane po posamičnih občinah imenoma na razpregledu imeti.
Omenjeno delo biva v tein, da se na razpregledu iinevajo spiski, ki so bili o prvem popisovanji črnovojnili zavezancev sestavljeni za podlogo vpisovanju v črnovojniške imenike, in pa oni spiski, ki jih občine, vpisavši — kar je treba v črnovojniške imenike, okrajnim oblastvom nazaj dajö, namreč o najmlajšem črnovojniškim letnem razredu (točki 22 in 29). Oledé prvič omenjenih spiskov opusti se popisovanje razprèdelkov 5, 10 do 12.
Poslovi gledé razpreglednosti spadajo med službene opravke oddelka za razpreglednost deželne hrambe pri okrajnih oblastvih, in temu oddelku je

za tega delj treba na vpogled dajati vse poslovne spise (vložke), ki se odnašajo na povišanje ali umanjšanje števila vseh v črno vojsko zavezanih in na kake premene, ki se primerjajo s temi zavezanci ter jih je zabeleževati v črnovojniških imenikih.
35.	Črnovojniške imenike, ki jim dohajajo od županstev, naj okrajna glavarstva primerjajo sè svojimi lastnimi spiski, odstranjajo izpotike, če katere najdejo, odnosno črnovojniške imenike v soglasje spravljajo z imenovanimi spiski ter črnovojniške imenike s potrebnimi opazkami do konca meseca marcija nazaj pošiljajo županstvom.
36.	Pri onih občinah z lastnim ustavom, ki vrše opravke političnih okrajnih oblastev, imevajo se črnovojni zavezanci na razpregledu samo s črno-vojniškimi imeniki tako, kakor je pisano sploh za županstva.
37.	Posnetke iz črnovojniških imenikov — kjer bi treba bilo, popravljene — poslati je črnovojnemu okrajnemu poveljstvu v posameznih razdelkih zadnji čas do konca marcija.
38.	Kadar dojde kak izpisek iz smrtnega vpisnika o kakem črnovojnem zavezanci, kije bil pre-namenjen za oficirsko ali uradniško mesto v črni vojski, treba je njegovo smrt na znanje dati črnovojnemu okrajnemu poveljstvu.
Dohajajoči izpiski iz smrtnih vpisnikov o v lastnem okraji nepristojnih osebah v črnovojnih letih — iz obojega državnega ozemlja monarhije — naj se pošiljajo po domovinstvu pristojnim okrajnim oblastvom.
39.	Od civilnih sodišč dohajajoča priznanila, je kak črnovojni zavezanec po kazensko-sodni obsodbi izgubil pravico imeti zlato ali srebrno nrabrostno svetinjo I. razreda, in po dopovednih ra*predelnicah o sodno obsojenih političnemu °krajnemu oblastvu priznanjena obsodba kakega v črno vojsko zavezanega bivšega oficirja, vojaškega l'mdnika, kadeta, podoficirja ali poddesetnika (pa-r°ljovôdnika i. t.) zaradi hudodelstva ali prestopka 1 dobičkoželja zabeleževati je v spisku črno-v°jnih zavezancev ter za vsak slučaj posebe na znanje dati črnovojnemu okrajnemu poveljstvu.
jaških veteranov [doslužencev]), imajo dolžnost, ude takih združeb, brez razločka, so li po svojih letih pod osebno črnovojno dolžnostjo ali ne, in so li vpisani v črnovojniških imenikih svojih domovinskih občin ali ne — tudi dejanske oficirje in vojaške uradnike — na razpregledu imeti v spiskih po vzorci v prilogi 5, da bodo z vojaške strani razpre-gledni za službe v črni vojski.
V	točki 138 omenjeni udje naj se ne zapisujejo med črnovojne zavezance.
Te spiske je v dvojni izdatvi pošiljati vsako leto s koncem meseca januvarja črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, v katerega okraji ima združba svoj sedež.
V	slučajih, ko spiski tudi ko seje stvar že pognala, ne dojdejo črnovojnim okrajnim poveljstvom, ali bi tudi potem, ko se je storilo, da so bili dopolnjeni ali popravljeni, bili še nedostatno sestavljeni, naj se omenjena poveljstva poprimejo posredovanja političnih okrajnih oblastev.
'§• 12.
Razpregiednost pri črnovojuili okrajnih poveljstvih.
41.	Razpreglednost v črno vojsko zavezanih pri črnovojnih okrajnih poveljstvih vzdržava se sploh vseskupno (sumarno), zlasti s pomočjo „skupnika črnovojniških imenikov“.
En istopis spiskov obsezajočih ude onih združeb, katere imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, hrani se naj pri črnovojnem okrajnem poveljstvu.
O takih v črno vojsko zavezanih, kateri so prenamenjeni za kako posebno službo; o takih, ki so imeli zlato ali srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda in so vsled kazenskosodne obsodbe izgubili pravico do hrabrostne svetinje, in o v črno vojsko zavezanih bivših oficirjih, vojaških uradnikih, kadetih, podoficirjih in poddesetnikih (patroljovôdnikih i. t.), kateri so bili zarad hudodelstva ali prestopka iz do-bičkoželja sodno obsojeni (točka 39), pisati je zapiske po imenih.
§. 11.
Kitko se zavezanci imajo na razpregledu pri z,i» iižl»ah, katere imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja.
•	. Poveljniki ali načelniki takih združeb, ki
(če/° V°jaÄki zna^aj oziroma vojaška znamenja e meščanskih stražnikov in strelcev, društva vo-
Ako kdo izgubi pravico imeti hrabrostno svetinjo, stori naj dotična vojstvena, vojnopomorstvena ali brambovska četa, da se spiše in izdâ nova odpustna listina (potrdilo), in na se vzame prejšnja odpustna listina, ko bi käko v rokah imel obsojenec. V obeh slučajih obsodeb naj se hranjeni pod-oddelni glavno-knjižni list po tem dopolni in z nova savrši.
Iz zabeležka o obsojencih dati je, ko se je sklicala črna vojska, o tistih črnovojnikih, kateri so bi
(Sloveni,,'h.)
103
Priloga
5.
porazdeljeni za črno voj n e sestave, priznanila dotičnim krdelnim (nadomestnim) četam i. t. (točka 198).
42.	Skupnik (sumar) črnovojniških ime-Priloga; nikov sestavljati je na podlogi izpiskov iz črnovojniških imenikov po vzorci v prilogi 6. ter polagati pred brambovsko teritorijalno poveljstvo do 15. dne meseca aprila.
Ob enem je tudi spiske prej omenjenih zdru-žeb — popravljeno, ako treba bilo, — pošiljati v enem istopisu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu.
43.	Črnovojnega okrajnega poveljstva dolžnost je, zbirati, razvrščevati in hraniti glavno-knjižna izkazila, kj jih staležne čete vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe in žandarstva in prvostopinjska razpregledna oblastva vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe pošiljajo o osebah v črno vojsko zavezanih, izstopivših, odnosno odpuščenih iz glavno-knjižnega staleža ali iz razpre-glednosti.
Kadar dojdejo glavno-knjižna izkazila o takih zavezancih, kateri so naposled spadali v stalež gažistov (mesečnih plačevancev), treba je primerno priobčilo poslati domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, — da poskrbi za njih vpis v črnovojniške imenike kot prirast.
V črno vojsko zavezanih oficirjev in uradnikov izstop iz vojstva in vojnega pomorstva je s podatki vred, potrebnimi za predložnico. da sc prenamenijo za službe v črni vojski, priloga 17, naznaniti brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu.
44.	Glavno-knjižna izkazila naj se zarad tega, da jih bode moči hraniti v redu, razdeljujejo na 3 skupine, namreč :
Glavno-knjižna izkazila.
Skupina A.
Črnovojniški zavezanci, kateri so služili v vojstvu, in pa nadomestni reservisti (pri-hranjenci).
Oddelki:
Pešci (pehota, peštvo).
Lovsko krdelo.
Konjiki (konjištvo).
Bojno topništvo.
Trdnjavsko topništvo.
Orožnice topništva.
Inženirsko krdelo.
Pijonirski polk.
Železnocestni in telegrafski polk.
Zdravstveno krdelo, posadne (garnizonske) bolnice in lekarniški zavodi.
Pratežno (vozarsko) krdelo, zavodi za opremo pratežništva in konjerejski zavodi.
Monturno-upravni zavodi.
Vojaški oskrbovalni zavodi.
Glavno-knjižne liste vseh nekdanjih konji-k o v vlagati je v oddelek konjištva, a glavno-knjižne liste nekdanjih žandarjev v oddelek njihove prejšnje krdelne vrste.
Skupina B.
Črnovojni zavezanci, kateri so služili v vojnem pomorstvu (marini).
Skupina C.
Črnovojni zavezanci, ki so bili neposrednje potrjeni v deželno brambo, tudi nadomestni reservniki, ali pašo, ne bivši poprej; pri vojstvu, vojnem pomorstvu ali deželni brambi — vstopili v žandarstvo.
Oddelki:
Peš-krdela.
Konjiki.
Žandarstvo.
Znotraj vsakega oddelka skupin A in C in znotraj skupine B, treba je glavno-knjižna izkazila v red devati po črnovojniških letnih razredih — a v vsakem letnem razredu po priimkih v abecednem redu.
Kadar kateri črnovojni okraj sestoji iz delov različnih dopolnilnih okrajev, tedaj se znotraj skupin A in B glavno-knjižna izkazila razbirajo tudi po dopolnilnih okrajih.
Čezštevilne (vsled zopetnega potrjenja kakega črnovojnega zavezanca dvojno spisane) pod-oddelne glavno-knjižne liste in glavno-knjižna izkazila o osebah, ki niso v črnovojstvo zavezane, poslati je nazaj.
Število glavno-knjižnih izkazi 1 naj se razkazuje s .pregledom“, sestavljenim po vzorci v prilogi 7, kateri se prilaga skupniku iz črnovojniških imenikov.
45.	Samo za črnovojne letne razrede prvega sklica (napovedi) hranijo se glavno-knjižna izkazila.
Kadar kateri letni razred prestopi v drugi sklic, treba je pododdelne glavnoknjižne liste nazaj poslati onim staležnim četam vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva, katerim so črnovojniki naposled pripadali, — pri čemer se več ne gleda na storjeno vložitev v druge oddelke; — a prepise prvotnih glavno-knjižnih listov in izpiskov iz glavnih knjig je uničiti.
Čim je napovedana črna vojska, naj se hranjena glavno-knjižna izkazila onih črnovojnikov, ki so posebe namenjeni v nadomestilo z.a vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo, takoj pošljejo
domovinskim dopolnilno-okrajnim poveljstvom, odnosno preoddadô brambovskemu bataljonu.
46.	O črnovojnikih, ki so odrinili v nadomestne žete vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe ln se po nadpregledu porazredijo za nesposobne 2a vsako službo, prejemajo črnovojna okrajna Poveljstva nadpregledne zapiske, da jih zopet vrnejo.
Tako porazredjene črnovojnike je priznanih domovinskim političnim okrajnim oblastvom, da jih dadö izbrisati iz razpreglednih spiskov in črnovojniških imenikov.
§. 13.
Razpreglednostpri brambovskih teritorialnih poveljstvih.
47.	Razpreglednost v črno vojsko zavednih pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih V2država se v obče vseskupno (sumarno) s pomočjo »žrnovojniškega glavnega imenika“ — in Posebnih spiskov in preglednih razpredelnic po potrebi.
48.	Črnovojniškl glavni imenik je se-p,««ga stavljati na podlogi skupnikov iz črnovojniških imenikov, prejetih od črnovojniških okrajnih poveljstev, P° vzorci v prilogi 8, ter polagati pred ministerstvo d deželno bran do konca meseca aprila.
Crnovojniškemu glavnemu imeniku naj se pri-^a8a po vzorci v prilogi 7 sestavljeni „pregled“ o Klavnoknjižnih izkazilih, ki se hranijo pri črnovojnih okrajnih poveljstvih.
rfUoj,
s.	Ob enem je treba predložiti tudi ,spisek“,
dstavljen po vzorci v prilogi 9, o združbah, imajočih v°jaški značaj odnosno vojaška znamenja.
Oddelek ITI.
Oproščenje od črnovojne dolžnosti in odveza od Črnovojne službe.
§. 14.
Oproščenje o<l črnovojne dolžnosti.
' Nevojaške osebe, in pa oni, ki so pre u,lrnenjeni za oficirske ali uradne službe v črni vojski.
nakaznosti, katere delajo, da je Človek za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti brezpogojno nesposoben (da so, kateri jih imajo, za vsakoršno opravilo v črni vojski čisto ne pripravni) in’ima stalno veljavo.
50.	Oproščenje od črnovojne dolžnosti izre-kujejo stavne (naborne), popregledne in nadpregledne komisije.
Te komisije naj, sodeč, je li kdo izmed črnovojnih zavezancev nepripraven za vse črnovojne službe, postopajo po določilih „navodila za zdravniško preiskovanje vojni službi podvrženih“.
Ako je kaka stavna ali popregledna komisija ukrenila:	„izbrisati“, rečeno je s tem tudi
oproščenje od črnovojne dolžnosti.
Gledé onih, kateri so stavni dolžnosti uže zadostili pred začetkom glavne stave leta 1889, sme se vzeti, da je oproščenje osnovano na najdenji stavne komisije, ako je v dotičnem stavnem imeniku sklep o izbrisanji (razpredelek ,18, poprej 19.) naveden in za vzrok izvestno povedana, katera izmed onih napak, katere po podprilogi 2, spisku D omenjega navodila, človeka delajo brezuvetno ne-pripravnega za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti.
51.	Gledé zavezancev, kateri niso bili oproščeni tako, kakor je gori rečeno, niso več dolžni priti na stavo in se čutijo ali so sploh znani, da so brezuvetno nepripravni za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, naj se napravi v njih bivališčih občin-sko-uradno komisijsko preiskovanje.
To preiskovanje ima namen za gotovo ustanoviti, če dotičnik res ima kako toliko nakaznost, da je brezuvetno nesposoben izpolnjevati črnovojno dolžnost, ter takšno nakaznost zabeležiti v raz-predelku 9. črnovojniškega imenika kakor zglasilo zarad nadaljšnjega postopka.
Té napake so navedene v spisku, prilogi 10.
52.	Občinsko-uradna komisija sestoji iz župana ali njegovega namestnika, dveh üdov občinskega zastopstva in občinskega zdravnika, ter privzameta se še dva črnovojna zavezanca, katera sama menita, da sta pripravna za službo v črni vojski, ter se ne poganjata za to, da bi bila sama oproščena od črnovojne dolžnosti in tudi nista blizu v rodu ali svaštvu z onim zavezancem, ki ga je preiskati
d d Oproščenje od črnovojne dolžnosti elJl,je se onim, ki imajo lake telesne ali dušne
Zavezanec sam sme županstvo poprositi, da naj ga občinsko-uradna komisija preišče; a župan ima tudi dolžnost napraviti, da se zavezanec
Priloga
10.1
preišče, kadar je sam uverjen (prepričan), da ima dotičnik na sebi kako v prilogi 10, razpredelku 3 navedenih nakaznosti, zarad katere je brezuvetno nepripraven za izpolnjevanjeIčrnovojne dolžnosti.
Ako bi se kateri zavezanec branil preiskati se dati občinsko-uradni komisiji, treba je to okol-nost v razpredelku 9. črno vojn iškega imenika zabeležiti ter pristaviti nakaznost, katero pravi da ima.
53.	Občinsko-uradna komisija naj zavezanca v pričo vseli komisijskih udov, — tudi priklicanih zavezancev — na tanko ogleda in preišče.
Ko preiskovanec odstopi, naj komisijski udje vsak posebe izreko ali mislijo, da je najdena nakaznost ali ni takšna, da dotičnik brezuvetno ni dober za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti. Ako so komisijski udje enoglasno ali z večino glasov izrekli, da je preiskovani brezuvetno nepripraven za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, ali če je pri enako razdeljenem številu glasov župan glasoval z onimi, kateri so to izrekli, tedaj naj župan nakaznost zapiše v razpredelku 9. črnovojniškega imenika.
V tem slučaji naj se preiskovanemu zavezancu dâ na znanje, da sme zaprositi, da bi prišel pred kako stavno ali nadpregledno komisijo, a da se mora ob enem zavezati, da svoje troške, ki jih bode imel s tem, sam iz svojega opravi. A celo nepre-možne naj vendar v tem oziru občine dovoljno podpirajo.
Kako je ta ali oni izrekel svoje mnenje (kako je glasoval), tega n! povedati preiskovanemu zavezancu.
54.	Ako je občinsko-uradna komisija kakega zavezanca, ki ni domovinec, našla da je brezuvetno nepripraven za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, naj župan naznani to političnemu okrajnemu oblastvu, in to oblastvo naj reč poroči domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, da poskrbi zabeležbo v črnovojniškem imeniku.
55.	Ako zavezanec poprosi, da naj se postavi pred stavno ali nadpregledno komisjo, naj domovinsko politično okrajno oblastvo vsled zglašenja županovega napravi, da. se to zgodi, ali, kjer slučaj takö nanese, naj politično okrajno oblastvo dotični-kovega prebivališča posreduje takö, da pride on pred ambulantno stavno komisijo v okraji, v katerem prebiva, ali pa pred stanovitno stavno ali nadpregledno komisijo, ako je v tistem okraji katera postavljena.
Zavezancu naj se d;i opis njegove osebe, da ga vzame sè sabo, in ta opis je po tem s pristavkom,
kaj je stavna ali nadpregledna komisija našla in sklenila, poslati domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu.
56.	Zavezanci, ki so sicer nepripravni za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, za katere pa najdenje in sklep stavne ali nadpregledne komisije ne izreče oproščenja od nje (ker se niso dali preiskovati občinsko-uradni komisiji ali ker niso prišli pred drugo komisijo), ostajajo kot nepripravni v črnovoj-niških imenikih zapisani, a če se črna vojska skliče, morajo vendar z drugimi zavezanci svoje vrste in svojega letnega razreda vred odriniti na postajo (štacijo), kjer se črnovojna četa sestavlja in ureja.
57.	Pred popregledno komisijo se more zavezanec staviti samo tedaj, kadar je kdo pognal ugovor proti temu, da ga je katera stavna komisija oprostila, in če, ali politično deželno oblastvo ali brambovsko teritorijalno poveljstvo ima vzrok, postaviti dotičnika pred popregledno komisijo.
58.	Zavezancem, katerim je prirečeno opro-ščenje od črnovojne dožlnosti, daje domovinsko politično okrajno oblastvo „potrdnice o oproščenji od črne vojske“ po vzorci v prilogi 11 po županstvih domovinske občine.
Zavezanec, katerega oprosté od črnovojne dolžnosti, izbriše se iz črnovojniških imenikov.
B.	Vojaške osebe.
59.	Za črnovojno službo določeni oficirji in vojaški uradniki, kateri menijo, da niso pripravni za službeno mesto, katero jim je prename-njeno, ali za službo v črni vojski sploh, naj dotično zglasilo podadö po dotičnem prvostopinjskem nepreglednem oblastvu vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe.
Vojaškemu (brambovskemu) teritorijalnemu poveljstvu je na voljo, kakor izprevidi, to zglasilo po določilih propisa o nadpregledbi (superarbitraciji). ali po okolnostih, če se koristno vidi, stvar uprostiti, s krajšim postopkom dognati.
V garnizonskih krajih, kjer uradujejo oficirske nadpregledne komisije, naj se ne uporablja skrajšani postopek pri preiskavi onih oficirjev in vojaških uradnikov, za katere razsodba pristoji tem komisijam-
Zglasila v inozemstvu stalno naseljenih oficirjev ali vojaških uradnikov je položiti pred c. in kr. državno vojno ministerstvo (ininisterstvo za deželno bran), katero stori, da se dolični preiščejo prilično
navodilom za c. in kr. poslanstva in konzularne urade (Priloga V. vojnih propisov I. dela), sosebno po določilih v §" 2., točkah 5 — 7 po c. in kr. mini-stersvu vnanjih stvari in na to po tem. kar je pokala preiskava, razloči o črnovojni dolžnosti in služni namembi oficirja ali vojaškega uradnika.
Ako se oficir ali vojaški uradnik v garnizonom ali stavnem kraji ne more preiskati, ker ni zmožen potovati ali iz kakega druzega lehtovitega razloga, in ako se je z opravljenimi ovedbami (s preiskavo okrajnega zdravnika, mnenjem političnega okrajnega oblastva in razpreglednega oblastva Prve stopinje i. t.), brezdvomno dognalo, da je za rsako črnovojno službo nesposoben, — ali ako preiskave ni potreba, ker je dotični poistinjeno in očitno za vsako črnovojno službo nesposoben (§.25., točka 4. vojnih propisov I. dela), naj vojaško (brambovsko) teritorijalno poveljstvo ovedni spis položi Pred c. in kr. državno vojno ministerstvo v razloko.
60.	Gori omenjeni uproščeni postopek je ta, da se dotični oficirji ali vojaški uradniki v svojem stanovališči ali blizu istega po komisiji preiščejo, da ne bodo imeli nikakih troškov ali pa Vsaj prav majhne.
Potne troške morajo oficirji in vojaški uradniki uositi sami.
61.	Komisija se sestavlja:
1. v postajah (stajališčih) poveljstev vojaško-divizijskih, brigadnih, trdnjavskih, krajnih (plac-komand) ali tudi samo dopolnilno-okrajnih : iz ^nega generala (admirala), kjer takega ni, iz postaj-nega poveljnika,
enega štabnega oficirja od vojstva (vojnega
Pomorstva),
enega zastopnika (če je moči, štabnega oficirja) deželne brambe, in
enega štabnega zdravnika (kjer takega ni, iz ßäinizonskega zdravnika-načelnika) ;
.	2. v manjših krajih: iz vojaških lidov — ainbu-
. ntne ali stanovitne — stavne komisije, ali, kolikor ° Mogoče, iz üdov, imenovanih pod 1.
Oddano mnenje naj — z ozirom na razno-stne zahteve ali potrebnosti, ki so pri črni vojski v manje nogo gledč permanentnih bojnih slu-~~ izrekuje : je li dotičnik pripraven
'0 za prenamenjeno mu uporabo,
^ za kako drugo uporabo,
c) brezuvetno nepripraven za kako uporabo
v črni vojski,
ter je v slučajih b) in e) povedati razloge, zakaj se tako sodi, in pri tem kaka različna mnenja posamičnih komisijskih udov posebej navesti. Pri tem naj zastopnik deželne brambe v vsakem slučaji, ko drugi udje komisije menijo, da preskušanec ni sposoben, on pa meni, da je za prenamenjeno mu službo ali kako drugo uporabo v črni vojski pripraven, izreče svoje različno mnenje.
Komisijska mnenja je predložiti na ravnost vojaško- (brambovsko-) teritorijalnemu poveljstvu, katero na to po poizvedkih v slučaji a) ukrene dalje ustrezne naredbe, ter dotičnemu to po njegovem prvostopinjskem razpreglednem oblastvu vedeti dâ.
V slučajih, ko nadpregledna ali komisijska preiskovalna najdenja kažejo, kakor v J) ali c), branijo se kake naredbe ob sklicu črne vojske mini-sterstvu za deželno bran.
Kadar je preiskovanec kak oficir ali vojaški uradnik v pokoji ali v razmerji „zunaj službe“ od vojstva ali vojnega pomorstva, daje v slučajih b) in c) vojaško-teritorijalno poveljstvo uradni spis po točki 106 zastran razpreglednosti bivališča pristojnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, in to ga položi pred ministerstvo za deželno bran, katero ukrene in spis z ukrepom vred po brambovskem teritorijalnem poveljstvu vrne vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu.
Nadpregledne ali komisijske preiskovalne spise o osebah iz staleža gažistov deželne brambe ali žandarstva naj v slučajih b) in c) brambovsko teritorijalno poveljstvo pošlje v razloko ministerstvu za deželno bran.
§• 15.
Odveza od črnovojne službe.
62.	Odveza od črnovojne službe (od dejanske službe v črni vojski) daje se onim zavezancem, kateri so neogibno potrebni na svojih služnih ali drugih mestih, da oskrbujejo reči javne službe ali koristi.
Kar se tiče reči javne koristi, v katerih oskrbovanje se sme kdo oprostiti črnovojne službe, izdadö se posebne naredbe.
Na osebne ali rodovinske razmere zavezancev ne more se opirati odveza od črnovojne službe, nego na take razmere utegnejo se oni, ki imajo v zmislu dotičnih propisov oblast za to, za vsak slučaj posebe ozirati s tem, da komu dado kratek dopust (urlavb),
vendar samo v silnih okolnostih pri tehtovitih razlogih in kolikor to dopušča služba (točki 219 in 220).
Po tem takem ne morejo zavezanci sami prositi za odvezo, nego smejo jo nasvetovati samo ona oblastva ali oni prometni zavodi, za katerih služni ali upravni oddelek, oziroma služni obrat se odveza vidi potrebna ter se želi.
Predlogi (nasveti) odveze in odveze same naj se omejujejo na najskrajnejšo potrebo in naj sosebno z ozirom na osebe, ki so namenjene za oficirske ali uradniške službe v črni vojski, na druge bivše oficirje in vojaške uradnike, na zdravnike, živinozdravnike in konjske zdravnike, ki pripadajo prvemu sklicu črne vojske, in pa na črnovojne zavezance, ki so splošno namenjeni za nadomestilo vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe (točki 144 A in 145) imajo mesto samo pri onih, kateri bi se ne mogli kratko ni malo na svojih služnih ali druzih mestih nadomestiti z drugimi sposobnimi osebami.
Odveza od črnovojne službe se daje občasno ali slučajema.
A.	Občasna (perijodična) odveza se daje že za časa mini naprej od leta do leta, ko se je to nasvetovalo, in obseza v črnovojno službo namenjene oficirje, vojaške uradnike in za take službe odmenjene osebe nevojaškega stand; dalje vse druge črnovojne zavezance, kateri so služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi (tudi v njih nadomestnih reservah) ali žandarstvu, brez razločka, če so bili v dejanskem ali nedejan-skem razmerji, in pa če so po tem ali že pred tem, ko so izpolnili svojo služno dolžnost, izstopili, odpuščeni bili ali kako drugače izločeni — po tem vse gra-dovane zdravnike, diplomovane ranocelnike, diplomovane farmacevte, inženirje, arhitekte, stavbinske mojstre, diplomovane živinozdravnike, konjske zdravnike in druge za službe ob vojski individuvalno namenjene črnovojne zavezance, ki so prejeli črnovojne namembnice.
B.	Slučajna odveza (za vsak slučaj posebe) se daje stoprav po sklicu črne vojske za vse ostale črnovojne zavezance, kateri se kličejo
n) na orožno službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi ali pri črnovojnih krdelnih četah in oddelkih, ali
b)	na druga opravila v vojski (na delo i. t.), ali
c)	pripadajo kaki za črnovojno službo posebe namenjeni združbi (točka 135), dasi niso osebno v črno vojsko zavezani.
63.	Predlogi odveze od črnovojne službe po točki 62., lit. A in B, a) in c) stavijo se sè spiski (imeniki) v dveh primerkih po vzorci v prilogi 12.*)
Sestavljaje te spiske delati je prav na tanko, sosebno v oziru na razpredelke 2, 3, 4, 5 in 6, kateri naj se, če je moči, popišejo na podlogi uradnih spisov, in na razpredelek 7.
Neresnični vpisi vzrokovali bi dolgozalezno ovedovanje, in dotična težavnost padala bi največ na ono oblastvo, katero je tega krivo.
Da se uprosti postopek pri popisovanji zavezancev v oziru na odvezo od črnovojne službe, sestavljali je v vsakem služnem oddelku spiske enako-oblične, da jih bode moči več skup zlagati.
Občasna odveza.
64.	Predloge odveze naj načelniki c. in kr. samoupravnih oblastev in uradov vsako leto meseca j an u varja položč pred nadstojna deželna oblastva. Ako je zavezanec že v prejšnjem letu zadobil odvezo, naj se pridene podeljeno potrdilo o črnovojni odvezi.
Deželna oblastva so zvana staviti predloge glede vseh zavezancev, kateri se nahajajo na služnih mestih v njihovem uradnem (teritorijalnem) obsegu, ter imajo svoje domovinstvo v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih ; — ona izrekajo svoja mnenja za odvezne predloge, došle od podstojnih oblastev (uradov) ter jih napotujejo, priloživši svoje odvezne predloge, do brambovskega teritorialnega poveljstva, v porazumno razloko. Črnovojno-odvezne potrdnice je brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu pridati samo tedaj, kadar naj jih izda to poveljstvo.
Rešujoč naj brambovsko teritorijalno poveljstvo en primerek spiskov vrne deželnim oblastvom-Kader se odkloni kaka predlagana odveza, povedati je s kratka, zakaj.
Odvezne predloge, gledé katerih se porazum ni' doseže, a deželno oblastvo vendar meni, da ne sme odjenjati, sme deželno oblastvo položiti pred svoje nadstojno osrednje mesto (oblastvo), da o njih v porazumu z ministerstvom za deželno bran ukrene razloko.
*) O zavezancih, kateri imajo domovinstvo v deželah ogerske krone, sestavljati je posebne spiske P° vzorci, kakor je propisan za te dežele, in v dveh primerkih odpravljati nakr.ogersko ministerstvo za deželno bran-
65.	Ukrenene odveze naj deželna oblastva s posnetki iz spiskov na znanje dajö domovinskim političnim okrajnim oblastvom, a brambovska teritorijalna poveljstva domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom. Ti posnetki naj se brez posredstva vmesnih oblastev tudi tedaj naravnost Pošiljajo, kadar se politično okrajno oblastvo, odnosno črnovojno okrajno poveljstvo nahaja v kakem drugem uradnem (teritorijalnem) okoliši.
Odveze po nasvetu vojstvenih ali vojno-pomor-stvenih oblastev, poveljstev ali zavodov, domoljubnih deželnih (ženskih) pomočnih društev in v drugih izimnih slučajih, naj brambovsko teritorijalno poveljstvo priznani tudi političnim okrajnim oblastvom, >n to je omeniti, rešujoč odvezni predlog.
V slučajih, ki jih omenjakončni stavek točke 64, dolžno je tudi deželno oblastvo poslati priznanilo političnemu okrajnemu oblastvu, ter se posnetek iz spiska za črnovojno okrajno poveljstvo, katerega sicer ministerstvo za deželno bran izdaje, vročuje po °nem brambovskem teritorijalnem poveljstvu, katero ni privolilo v predlog odveze.
okraja, dolžno je brambovsko teritorijalno poveljstvo odvezo na znanje dati črnovojhemu okrajnemu poveljstvu, v katerega področji odvezanec prebiva. Ako je odvezani prejel črnovojno služno namembo za kak drugi brambovski teritorijalni okraj, priznani ministerstvo za deželno bran odvezo tudi dotičnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu.
Dalje se tudi odveza ne za oficirska ali urad niška mesta v črni vojski prenamenjenih bivših oficirjev in vojaških uradnikov, zdravnikov, farmacevtov, inženirjev, arhitektov, stavbinskih mojstrov, živino-zdravnikov, konjskih zdravnikov in drugih za opravila ob vojski individualno namenjenih zavezancev priznanja brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu prebivališča.
Odveze po nasvetu vojstvenih ali vojno-po-morstvenih oblastev, poveljstev ali zavodov, „Avstrijske družbe rudečega križa“ in viteških redov ter v drugih posebnih slučajih, priznanja domovinskim političnim okrajnim oblastvom ministerstvo za deželno bran.
O odvezah od čmovojne službe, katere je pobelilo brambovsko teritorijalno poveljstvo, ali odklo-nilo gledé bivših oficirjev, vojaških uradnikov in kadetov, pisati je zabeležke in o njih je položiti »izkaz“ po vzorci v prilogi 13. pred ministerstvo za deželno bran do konca meseca aprila.
66.	Prometni zavodi (železnice, paro-tramway-'n paroplovstvena podjetja) vpodajö spiske zavozan-Cev, ki so za njih služni obrat neogibno potrebni, ba se občasno odvežejo, meseca januvarja c. kr. mi-r'isterstvu za trgovino, katero predloge o odvezi Prepošilja ministerstvu za deželno bran. Ako se Jako menja osebje, moči je staviti dodatne odvezne predloge.
67.	Kadar kak odvezanec nima domovinstva v povedani občini, naj se politično okrajno oblastvo z dotičnim vprašanjem obrne na neposrednje nad-stojno oblastvo odvezančevo — po okolnostih pro-pisanim potem, — odnosno na dotični prometni zavod, ter posledek vprašanja, če so z njim prvotni podatki predrugačeni, priobči črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, eventuvalno domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu.
68.	Odvezance naj politična okrajna oblastva v spiskih črnovojnih zavezancev zabeležujejo in tudi po županstvih v razpredelku 15 črnovojniških imenikov zabeležiti dajö.
Osrednja oblastva in vrhovni dvorni uradi (tudi gledé uradov zavisnih od njih) napotujejo svoje Predloge o odvezi, ako treba, priloživši črnovojno-°bvezne potrdnice od prejšnjega lota, na ministerstvo deželno bran, dajö vedeti domovinskim političnim Krajnim oblastvom dovoljene odveze, a ministerstvo Za deželno bran naznanja vsako tako odvezo na ravnost s posnetki iz spiskov domovinskim črno-v°.iniin okrajnim poveljstvom.
,	0 osebah prenamenjenih za oficirska mesta,
ere se odvezujejo službe v črni vojski, pošilja se S' izdatek posnetka iz spiska brambovskemu tj v ,°nJalnemu r poveljstvu, v katerega področji do-, prebiva. Kadar domovinska občina ahsČe odvezanca spadata
in sta-v različna črnovojna
Dolžnost črnovojnih okrajnih poveljstev je prejete 'posnetke iz spiskov zbirati in posebe hraniti, posnetke, kateri so izgubili veljavo, precej odbirati, odnosno pri dotičnem zavezanci zapisati opomnjo, da odveza ni več veljavna.
Kadar se odveza tiče takega zavezanca, ki je imel prej oficirsko, vojaško-uradniško, kadetsko, na-redniško ali enakoveljavno podoficirsko šaržo ali je prenamenjen za oficirsko ali uradniški mesto v črni vojski ter bi ta šarža oziroma prenamemba ne bila po-očitena v posnelku iz spiska, naj takšno odvezo, ki je delovito dano nanepravšni podlagi, politično okrajno oblastvo na znanje dâ črnovojnemu okrajnemu poveljstvu in to poveljstvo naj jo poroči nadstojnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu z nazua-
nilom zapisanim na hrbtu snetka, v ta namen, da jo točki 72 in 92.
prepisa dotičnega po-zabeleži z ozirom na
69.	Odvezanci grajanskega (civilnega) stanu prejemajo „potrdniee o odvezi od črne vojske“ po vzorci v prilogi 1 i. kijih izdajo in zavezancem po njihovih nadstojnikih izročajo ona deželna oblastva, osrednja mesta ali vrhovni dvorni uradi itd, katerim po točkah 65 in 66 pristoji na znanje dajati domovinskim političnim okrajnim oblastvom.
Zavezancem, kateri so uže v prejšnjem letu bili odvezani od črnovojne službe, dajö se samo tedaj nove odvezne potrdniee, kadar bi enovit pristavek o podaljšani veljavnosti ne bil zadosti.
Od črnovojne službe odvezanim železničnim in paroplovstvenim služnikom se ne dajö potrdniee o odvezi od črne vojske; njim naj se odveza priznani po njihovih višjih prometnega zavoda, pod njih odgovornostjo, z izrecnim poudarkom, da odveza velja samo do odveznega roka naslednjega leta, oziroma za čas njihove službe v tem roku. V oglasilih za sklic črne vojske bodo ti črnovojni zavezanci posebe omenjeni.
70.	Oficirji in vojaški uradniki v pokoji inv razmerji »zunaj službe“ ali „razpreglednosti“ naj se s posebnimi spiski predlagajo za odvezo od službe v črni vojski.
Kadar se takšni predlogi tičejo osob, ki so raz-položne za službe v črni vojski, rešuje jih brambovsko teritorijalno poveljstvo, oziroma mini-sterstvo za deželno bran, in to ministerstvo priznanja podeljene odveze brambovskim teritorijalnim poveljstvom.
Kadar se take osebe iz vojstva ali vojnega pomorstva odvežejo črnovojne službe, naj odvezo brambovsko teritorijalno poveljstvo priobči vojaško-teritorijalnemu poveljstvu.
Dodeljene odveze naj brambovsko teritorijalno poveljstvo s posnetki iz spiskov daje na znanje onemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, pod katerega razpreglednostjo so odvezanci po svojem prebivališči, na slučaj tudi onemu črnovojno-okrajnemu ali brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu v katerega okraji se postavi črnovojna četa, ki so namenjeni za kako službo v nji.
Dolžnost dotičnih drugostopinjskih razpregled-nih oblastev je to na znanje dajati vojstvenim,
vojno-pomorstvenim ali brambovsko-razpreglednim oblastvom prve stopinje.
71.	Kadar se stavijo predlogi, da bi se dodelila odveza komu izmed onih oficirjev ali vojaških uradnikov v pokoji in v razmerji „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“, kateri niso razpoložni za črnovojne službe, priobčuje se kar treba dotičnim deželnim oblastvom, osrednjim mestom ali vrhovnim dvornim uradom, da se bode postopalo po §. 56 vojnega zakona.
72.	Občasna odveza od črnovojne službe ima samo časno veljavnost, traja do konca meseca marcija prvega bodočega leta, ter izgubi precej svojo krepost, kadar zavezanec stopi iz dotičnega služnega (upravnega) oddelka ali iz službe prometnega zavoda, kader se zapre kaka učilnica, ali kader katero c. kr. ali samoupravno oblastvo jenja poslovati, ali tudi, kadar zavezancu dojde v roko pismen, na njegovo ime slovoč pozov ali klic, katerega načeloma sme samo brambovsko teritorijalno poveljstvo, oziroma ministerstvo za deželno bran zaukazati.
Izjemno naj poklic v črnovojno službo, brez višjega povelja, črnovojno-okrajno poveljstvo samo zaukaže, če je kaka podeljena odveza stoprav potem, ko je bila črna vojska sklicana, postala neveljavna, in bi bil črnovojnega zavezanca zadel poklic, da o času poklica ni imel odveze.


73.	Potrdnica o odvezi od črne vojske, katera je postala v dobi veljavnosti neveljavna, naj zavezancu njegovo neposrednje nadstojno oblastvo, odnosno zavod vzame, kot neveljavno zaznamenâ ter pošlje domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, katero izbriše dotično zabeležbo v svojem lastnem spisku in izbrisati dà v črnovojniškem imeniku domovinske občine ter na to pošlje potrdniee črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, da si dotični posnetek iz spiska popravi in potrdnico uniči.
Izstop ali odpust kakega od črnovojne službe odvezanega železniškega ali paroplovstvenega služ-nika iz té službe, naj prometni zavod priznani domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, in to črnovojnemu okrajnemu poveljstvu in domovinskemu županstvu, v vsakem slučaji.
74.	Ako je bilo kakemu črnovojnemu zavezancu, — ker je bil vsled pomote zapisan med vojnodolžne vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe (tudi njih nadomestne reserve), — po §. ^ vojnega zakona dovoljeno, da v slučaji vojske
ostane v svojem nameščenji, naj se to dovoljenje šteje za odvezo od črne vojske in tenju primerno postopa.
75.	Predloge za odvezo od črnovojne službe gledé zavezancev, nameščenih pri oblastvih, zavodih in pri državnih železnicah v zaposedenem ozemlji, kateri imajo domovinstvo v kateri-izmed kraljevin in dežel v državnem zboru zastopanih, pošiljajo se po deželni vladi v Bosni in Hercegovini c- in kr. državnemu vojnemu ministerstvu — a gledé takih pri vojaški upravljanih železnicah v zaposedenem ozemlji nameščenih zavezancev istih kraljevin ni dežel — po železničnem ravnateljstvu (voditeljstvu) c. in kr. državnemu vojnemu ministerstvu, od teh osrednjih oblastev ministerstvu za deželno bran ter se rešijo po zgornjih določilih.
Slučajna odveza.
76.	Odvezo ne služivših črnovojnih zavezancev, ki so bili poklicani v orožno službo, naletavati je in izvajati prilično zgornjim določilom.
Taka odveza od črnovojne službe ima — ako "i bil moral dotičnik v tistem času udati se poklicu in bi bil za čas vojske kot dober potrjen — za Posledico, da se dotični takoj odpusti iz črnovojne službe.
črnovojno-okrajno poveljstvo naj odvezo od črnovojne službe kakega za čas vojske potrjenega Priznani domovinskemu dopolnilno-okrajnemu posilstvu ali brambovskemu razpreglednemu uradu, Ja se na znanje dâ staležni četi, oziroma črnovojni krdelni četi (oddelku).
Dajati odveze od črnovojne službe takim črno-v°jnim zavezancem, ki so poklicani za posebna °Pravila v vojski (za dela i. t.), in ne spadajo med vrste in poklicne oddelke, oznamenjene v točki 62. P°<i lit. A., a so na svojih služnih mestih ali v kaki nrugi svoji uporabi neogibno potrebni, pooblaščena ^ Politična okrajna oblastva prebivalnih okolišev.
a odveza se more dajati tudi črnovojnim zavezan-Ce,n> ki so ogrski državljani. Število za posebna °Pravila v vojski namenjenih črnovojnikov se ne zmanjšavati z odvezami, nego mora se dostav-. , Polno. V takih odveznih slučajih ni treba poro-1 domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu 1 (zdajati potrdnic o črnovojni odvezi, nego pri-'lnjati jih je samo načelstvom prebivalnih občin.
^7- Kadar v slučaji mobilizacije (naprav-na vojsko) nastane neogibna potreba, v na-u’ da se poviša storitvena zmožnost onih obrtov,
Matija
s katerih delom se posebno zalagajo • potrebščine oborožene moči, črnovojne zavezance pustiti, da delajo dalje pri obrtnih podjetjih (zavodih) vojaškim namenom služečih, ter odvezati jih od črne vojske, naj predloge za odvezo sè spiski ona vojaška oblastva ali vojstveni (vojno-pomorstveni, bram bovški) zavodi,zakaterih služni oddelek dotični zavod dela (inženirsko ravnateljstvo, zavod za opremo topništva, monturno hranišče, arsenal, hra-nišče za brambovsko opremo i. t.), vpodajo brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, v katerega služnem obsegu biva podjetje (zavod), in taki predlogi naj se rešujejo po določilih veljavnih za odveze v času mira.
Natančneja navodila, kako popisavati té črno-vojnike in kako predlagati, da naj se odvežejo od črnovojne službe, obseza „Propis o dobavi ob vojski potrebnih delavcev“.
V slučaji mobilizacije sme politično deželno oblastvo tudi neposrednje voditelje velikih obrtnih zavodov, ki so neogibno potrebni za nadaljšnjo poslovršbo v njih in se ne dado nadomestiti z drugimi, izimno brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu predložiti, naj jih odveže od črne vojske, ter se njih odveza sme ukreniti, kadar je v javnem interesu potrebno, da dotični obrtni zavod brez ovire dalje dela, in kader bi njegova tudi začasna ustava prizadela javno nesrečo s tem, da bi bistveni deli prebivalstva ne imeli več zaslužka, ali bi se neizogibne potrebščine ne mogle kako drugače založiti.
Višji vojaški in grajanski poslovniki, grajanski (nevojaški) uradniki, poslanci in zdravniki Nemškega viteškega reda, samovlastnega viteškega reda malteškega in združeb Rudečega križa, ki so pooblaščeni, sluge in konjske oskrbnike v vojsko sè seboj jemati, dolžni so, v črno vojsko zavezane služabnike, kateri so ali že za časa mini v njih službi, ali pa se stoprav ob mobilizaciji vzprejmö in za sluge in konjske oskrbnike vzemo v vojsko, takoj ko se razglasi povelje mobilizacije z dopisom, ki obseza predimé (krstno imé) in rodbinsko imé, rojstveno leto, domovinstvo, prejšnjo vojaško lastnost in služno lastnost, pri onem brambovskem teritorijalnem poveljstvu, v katerega obsegu imajo ti služabniki svoje domovinstvo, predložiti, da se odvežejo od črnovojne dolžnosti, in njih odvezo je izvesti po točkah 65 in 69.
78.	V oziru na posvečene katoliške mašni k e in gledé nameščenih dušnih pastirjev drugih ver, kateri črnovojno dolžnost izpolnjujejo samo v svojem
(8l«vcni,ch)-
104
zvanji (poklici) in po meri, kolikor se potrebuje bojnih kaplanov, in v oziru na osebje finančne straže in državnih gozdov, (logarje, gozdne varuhe, gozdne paznike) ki se privzema k črno-vojni službi, kolikor to dopuščajo služni oziri, kadar vojni dogodki tako nanesö. ne stavijo se nikaki predlogi za odvezo od črnovojne službe.
Oddelek IV.
Poskrbe v založbo potrebnih oficirjev v črni vojski in kake večje potrebe vojaških uradnikov.
§. 16.
Osebe, ki so preuamenjene za oficirska mesta v črni vojski.
79.	Potreba oficirjev v črni vojski se zalaga:
A. V vojaškem staleži.
1.	Z oficirji vojstva in deželne brambe, kateri se namenjajo za črnovojno službo:
2.	z oficirji pokojnega staleža,
a)	kateri so, brez nadpregleda, prestopili v pokoj, ker so 40 let doslužili;
b)	kateri so kot „opešalci“ ali zarad nepriprav-nosti za službo pri krdelu v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi ali za žan-darstvo prestavljeni v pokoj (pri deželni brambi tudi v razmerje „razpreglednosti“), a so dobri za pomestne (lokalne) ali za črnovojne službe;
3.	z oficirji v razmerji „zunaj službe“;
4.	z vojaškimi uradniki v pokoji in v razmerji „zunaj službe“, ki so poprej bili oficirji vojaškega staleža, —
če te osebe pod 2, 3 in 4 še niso izpolnile 60. leta svojega življenja, če so vojevite, ter niso prejele prenamembe za kako vojno službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi. — Da so vo-j e vi ti v zmislu zakona o črni vojski, vzema se za vse one oficirje in vojaške uradnike, kateri so po izprevidenji pozvanih razpreglednih oblastev pripravni za kako službo v črni vojski;
5.	z osebami civilnega stanu, namreč:
a)	z nekdanjimi oficirji, kateri so — ne zakrivivši nepoštenega dejanja —
aa) pred ali po izpolnjeni vojni dolžnosti, — izstopili iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva,
■bb) služeč v vojstvu, vojnem pomorstvu, deželni brambi ali žandarstvu, ali v pokojnem staleži dalje prejemajoč pokojnino, ali v razmerji „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“ dobrovoljno odložili olicirstvo ter se ne uporabljajo v nika-kem drugem delu oborožene moči;
b)	z nekdanjimi podoficirji dobre kvalifikacije, kateri so pred ali po izpolnjeni vojni dolžnosti bili odpuščeni od vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva ter — kar se tiče omike in stanu sploh — stojé na potrebni stopinji, da morejo ustrezati ^voji dotični namembi:
c)	s civilnimi osebami, ki po mestu, katero zavzemajo v življenji, in po načinu mišljenja uživajo primerno veljavo in doverje ter je po njihovi vrlini sploh moči upati, da dosežejo lastnosti oficirju potrebne.
Z ozirom na vse v tem odstavku oznamenjene osebe se predpolaga, da uživajo polno državljansko (grajansko) čast.
Prositelji, ki so prestopili svoje 60. leto, morejo samo izjemno veljati za vojevite v kaki nižji (subalterni) oficirski šarži v vojaškem staleži.
B. Oficirji za pravosodno službo (avditorji)-
1.	Z avditorji pokojnega staleža in razmerja „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“;
2.	z nekdajftimi avditorji in — po potrebi. —
3.	z osebami civilnega stanu, ki so — prebivši preskušnjo civilnega sodništva ali odvetništva in dovršivši službeno praktiko pri kakem vojaškem (brambovskem) sodišči — opravile vojaško-sodniško preskušnjo, ki je propisana neaktivnim oficirjem za pravosodno službo, ter s tem izkazale, da so usposobljene za vršenje vojaškega sodništva-
C.	Zdravniki.
1. Z vojaškimi zdravniki pokojnega staleža in v razmerji „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“, in
2. z gradovanimi zdravniki, če so služili ne, in služivšimi diplomovanimi ranocel-n>ki civilnega stanu,
Krdelni računovodniki ali računski oficirji.
1.	S krdelnimi računovodniki in vojaškimi računsko-priglednimi uradniki pokojnega staleža in razmerja „zunaj službe“ ali razpreglednosti“ ;
2.	z oficirji vojaškega staleža istih služnih razmerij, kateri so se v svoji dejanski službi upo-fäbljali za računske oficirje in so pri tem pokazali sv°jo sposobnost za krdelno računsko službo;
3.	z osebami civilnega stand, ki so prej služile v kaki gori omenjenih lastnosti, ali so oprali® preskušnjo za krdelne računovodnike.
Gledé oficirsko-staležnih skupin, imenovanih P°d B, C in Z>, veljajo enako dotična pod A obse-ena splošna določila.
80.	Vojaški uradniki pokojnega staleža in v raz-»zunaj službe“ in „razpreglednosti“, ki S° l’rej bili oficirji vojaškega staleža, ter želč doseči p*rsko mesto v vojaškem staleži pri črni vojski, 7?! svoje prošnje'“) po svojem razpreglednem ^•astvu namerjajo na vojaško-teritorijalno, oziroma ambovsko-teritorijalno poveljstvo.
§• H.
Izpisovanje v črno vojsko zavezanih oflcir-111 vojaških uradnikov v pokoji in v raz-službe" in „razpreglednosti", ■laskih, vojno-pomorstvenih in brambovskih pokojnine»'v.
Voj,81- V ozemlji, za katero veljâ zakon o črni cjr-j .' 0(1 6. junija 1886, domovinstvo imajoči ofi-bai voiaški uradniki v pokoji in v razmerji „zu-iu užbe“ iz vojstva in vojnega pomorstva, zjj0 . v,°jaški m vojno-pomorstveni pokojninci (pen-v°je .. V b* stojé pod dolžnostjo črne vojske, ter so 1 lr» za službo črne vojske razpoložni, dajo se
) Prošnje in dotične priloge so kolka proste.
po vojaško-teritorijalnih poveljstvih, pod katerih razpreglednostjo so, sè „spiski“ po vzorci v prilogi 15 za vsak slučaj posebe na znanje brambovskim teritorijalnim poveljstvom.
Te naznanjajo
a)	vojaško-teritorijalna poveljstva po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, brambovskim teritorijalnim poveljstvom istih teritorialnih okrajev,
b)	vojaško-teritorijalna poveljstva po deželah ogrske krone onim brambovskim teritorijalnim poveljstvom, v katerih teritorijalnem okraji imajo dotičniki svoje domovinstvo.
V spiske pod a) vpisavati je tudi one gledé razpreglednosti pripadne oficirje, vojaške uradnike, vojaške in vojno-pomorstvene pokojnince, za katere ni v čisto déto, imajo li domovinstvo v enem iz obeh državnih ozemljij monarhije, a prebivajo stalno v ozemlji veljavnosti črnovojnega zakona od 6. junija 1886.
82.	V črnovojno službo zavezane, vojevite in razpoložne oficirje ter vojaške uradnike v pokoji, vrazmerji „zunaj službe“ in „razpreglednosti“ deželne brambe in žandarstva, ter brambovske pokojnince naj brambovska teritorijalna poveljstva enako popisujejo, in to tudi v slučaji, ko njih domovinstvo ni dognano, ali pa prebivajo zunaj kraljevin in dežel, v državnim zboru zastopanih.
§. 18.
Naprejsiije zabel eže vanj e oseb civilnega stanii za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski.
83.	Kakor je z ene strani koristno za oboroženo moč, da se, ker utegne potreba biti velika, kolikor je mogoče pospešuje dobava primernih elementov za oficirske službe v črnovojstvu, takö služi z druge strani v prid zavezancem, za take službe sposobnim, da dobodo mesto, kakeršno ustreza njihovim lastnostim.
Brambovski bataljonski poveljniki, ki poslujejo za črnovojne okrajne poveljnike, imajo poklic ne samo po načelnikih političnih okrajnih oblastev, nego tudi drugače, kakor se jim vidi namenu primerno, uspešno uplivati na osebe civilnega stanu, katere so sposobne za črnovojno-oficirska mesta, sosebno tam, kjer je treba priskrbeti mnogo oficirjev s priodkazanjein iz drugih brambovskih teritori-jalnih okrajev, da zanaprej kolikor moči mnogo do-bé domačih črnovojnih oficirjev.
Prilog»
15.
Oficirji in vojaški uradniki morejo, izpolnivši svojo služno dolžnost — ne da bi izstopili iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva— ako zaprosijo, prestaviti se v razmerje „razpre-glednosti“ v deželni brambi, z namembo za črno-vojne službe.
One osebe, ki so bile na oficirski ali uradniški častni stopinji v vojstvu, v vojnem pomorstvu, v deželni brambi ali žandarstvu ter so — izpolnivši vojno dolžnost — izstopile, smejo se nameniti za črno-vojne službe ter prevzeti pod razpreglednost deželne brambe, če se oglasé za to, če ni nikakega pomisleka v oziru na mesto, katero zavzemajo v življenji, in takö tudi na fizično in moralno sposobnost njihovo, in če bivšim oficirjem Njegovo Veličanstvo vnovič podeli častno stopinjo, na kateri so nekdaj bili. — Taki aspiranti, ki se ne poganjajo za to, da bi se jim zopet podelila oficirska ali uradniška častna stopinja ob miru, prenamenjajo se samo za oficirske (uradniške) službe pri sklicani črni vojski.
Oni aspiranti, kateri niso imeli nikakeršne prilike, osvojiti si najpotrebnejših vojaških znanosti, utegnejo, da bode moči naprej zabeležiti (probele-žiti) jih za črnovojne oficirske službe, najti priliko k temu, če nastopijo poti, ki vodijo k oficirstvu v neaktivnem staleži c. kr. deželne brambe, namreč če hodijo v katero šolo za oficirske aspirante ali če opravijo oficirsko preskušnjo.
84.	Oficirji in uradniki, kateri izpolnivši svojo služno dolžnost izstopajo iz deželne brambe in žandarstva, odmenjajo se ob enem za služna mesta v črni vojski, kar se jim priznanja s pristavkom na izstopni potrdnici. Makularne istopise, njih kvaliti-cijske zapiske, poslati je onim brambovskim teritori-jalnim poveljstvom, za katerih služni obseg izstopivši dobivajo namembo za črnovojno službo.
Druge osebe civilnega stanu se p rob eležuj e j o za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih in to se godi:
a)	na podlogi zglasitve dotičnikov, katero je
b)	po potrebi izprožiti s pozivom na podlogi posnetih podatkov iz spiskov pri političnih okrajnih oblastvih, eventuvalno črnovojniških imenikov, o sposobnih osebah, in
c)	na podlogi izstopa, po izpolnjeni zakoniti služni dolžnosti, iz vojstva ali vojnega pomorstva, oziroma priznanil, katera naj dajejo črnovojna okrajna poveljstva po točki 43.
Vzvratno del ijočoprobeležho nekdanjih oficirjev in vojaških uradnikov V prenamembe za službe v črni vojski ukazuje ministerstvo za deželno hran posebe.
Vpodajanje prošenj in dotično poslovanje.
85.	Osebe civilnega stanu, katere ustrezajo uvetom stoječim v §. 16 ter zélé doseči oficirsko ali uradniško mesto v okvirji črnovojne uredbe, naj svoje dotične prošnje*) napotujejo na politično okrajno oblastvo svojega stalnega stanovališča.
V prošnji naj prosilec navede svoje rojstveno leto, svojo domovinsko občino in katero mesto zavzema sploh v življenji, katere jezikovne in druge ; znanosti ter izkušnje si je pridobil, in pa, če je morebiti prej služil v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi ali žandarstvu, pri kateri četi in na kateri častni stopinji najposlednje, naj ji priloži iz-kaze, kar jih ima, ter naj dâ od sebe to izrecilo:
(Prosilec za novo podeljenje prejšnje oficirske [uradniške] častne stopinje):
„da se v slučaji, ako se mu zopet podeli oficirska (uradniška) častna stopinja, ki jo je prej imel v razmerji „razpreglednosti“ c. kr. deželne brambe, z namembo za črnovojne službe, zavezuje: seznaniti se z dolžnostmi svoje dotične namembe, ter jih izpolnjevati.“
(Prosilec za prenamembo v oficirsko [uradniško] mesto):
„da se, ako bode prenamenjen za oficirsko (uradniško) mesto v črni vojski, zavezuje: seznaniti se z dolžnostmi svoje dotične namembe in, ko bi se za stalno preselil, to naznaniti brambovskemu okrajnemu poveljstvu prejšnjega in novega bivališča.“
Prosilci za oficirska mesta v vojaškem staleži, j, kateri prej niso bili v vojstvu, vojnem pomorstvu, deželni brambi ali žandarstvu, ali niso bili najmetij podoficirji, naj v prošnji od sebe dado izrecilo:
„da hočejo obiskovati šolo oficirskih aspirantov v izomiko oficirjev za nedejanski stalež c. kr. de želne brambe, ki je ustanovljena vi. — ali se’ recimo, ustanovi v I. (vsekakor brambovska ba taljonska postaja), pod pogoji, veljajočimi za t0’ oziroma podvreči se oficirski preskušnji 1)9 taki šoli.“
Prosilci za kako mesto kot oficir za pravosodti službo (avditorja), kateri nimajo usposobljenja
*) Prošnje in dotične priloge so kolka proste.
vršenje vojaškega sodništva, dolžni so dati izrecilo: »da se hočejo najprej ob svojih troških podvreči služni praktiki pri kakem vojaškem (brambovskem) sodišči in opraviti preskušnjo za vojaško sod-ništvo.“ *)
Prosilci za mesta krdelnih računovodnikov, kateri niso bili že prej pri ti oficirski staležni sku-Pln>> naj dadö izrecilo: „da se hočejo najprej ob Sv°jih troških podvreči prepisanemu šolanju v rajonski pisarni kake vojstvene in brambovske čete (zavoda) ter opraviti preskušnjo, prepisano za fadelne računovodnike nedejanskega staleža deželne Wmbe.“ **)
Taki iskalci oficirskih mest, ki niso zavezani v črno vojsko, morajo se tudi izrecno zavezati, da ^°brovoljno pristopijo v črno vojsko.
Kadar kateri iskalec oficirskega mesta želi biti služno uporabljan v kakem določenem črnovojnem °kraji, odnosno pri črnovojni četi, ki se postavi iz kga črnovojnega okraja, sme to željo izreči v prošti’ a ,ne sme je postavljati za uvet.
Prošnji je prilagati :
Pričala ali druga potrdila o podatkih, obseženih v Prošnji,
vojaška izstopna ali odpustna izkazila in druge °Wčne spise in
(prosilcem za oficirska mesta)
odrečnico (revers), ki jo je prosilec svojeročno P°dpisal, naslednje vsebine:
um cuiiiua.
ne fzrekujem na svojo pošteno besedi Pripadam v nikako tajno družbo in da e Qe vstopim v nobeno tako družbo.
v I. dnr	1 °
(Pečat.)	I. I.
(Uradno potrjenje podpisa.)
Pravo ,^*u^na praktika prosilcev za oficirska mesta za se ; s°dno službo naj traja praviloma tri mesece, in more Če gg1?’1*' ,ll(b o pretrganih dnéli, ne da bi se moral — razt« .''e ®°b®ni praktično dobro izkazal — zategatelj rok ?mu čez tri mesece.
račUn ) Šolanja prosilcev za kako mesto krdelnega venda.,Vl> . Je načeloma ustanovljen na osem tednov, Ba je moči podaljšati, ako treba.
Vsaki prošnji za novo podelitev oficirske (uradniške) častne stopinje v razpregledu deželne hrambe z namembo za čmovojne službe priložiti je svojeročno podpisano, uradno potrjeno „Opravno in oborožno izrecilo“ in taki prošnji za oficirsko mesto v vojaškem staleži tudi pričalo dejanskega vojaškega ali pa v državni ali občinski službi nameščenega gradovanega zdravnika, da je prosilec sposoben za orožno službo v črni vojski.
Sposobnost za uradniško mesto v črni vojski je dokazati po določilih, veljajočih za dotični služili oddelek vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe.
86.	Politično okrajno oblastvo naj prošnji — kjer je treba, obrnivši se na županstvo za kako pojasnilo, — pristavi svoje mnenje vsaj kar se tiče neobrečenosti in dobrega vedenja — na slučaj tudi glede drugih važnih reči, — odnosno naj v nji obsežene podatke razjasni ter jo po tem pošlje črno-vojnemu okrajnemu poveljstvu, katero jo, pridavši jej svoje lastno mnenje, položi pred brambovsko teritorijalno poveljstvo.
Poslovni postopek s takimi prošnjami je pospešiti.
87.	Gledé takih iskalcev oficirskih mest v črni vojski, ki imajo domovinstvo v ozemlji, po katerem veljâ zakon o črni vojski od 6. junija 1886, a kateri za trdno stanujejo kje zunaj kraljevin in dežel, v državnem zboru zastopanih, predrugačujejo se zgornja določila takö :
Glede dežel ogrske krone.
Prošnjo je namerjati na pristojno črnovojno okrajno poveljstvo, katero, ako bi kakega podatka ali izkaza ne bilo, na ravnost od prosilca zahteva, naj dopolni, česar nedostaje, a kaka potrebna pojasnila po kralj, ogrskem črnovojnem okrajnem poveljstvu dobode ter na to, priloživši dotični odpis, prošnjo položi pred brambovsko teritorijalno poveljstvo.
Gledé zaposedenega ozemlja
je postopati prav tako, vendar s tem razločkom, da se je za potrebna pojasnila obračati na dotično dopolnilno okrajno poveljstvo.
Gledé vnanjih dežel.
Prošnjo je napisati na domovinsko brambovsko teritorijalno poveljstvo ter vpodati pri c. in kr. za-
Priloga
16.
stopstvu, katero jo pošlje na ravnost brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, pristavivši jej svoje mnenje, odnosno pojasnivši jo. Ako bi se kateri podatek ali izkaz pogrešal, obrniti se je za-nj na domovinsko politično okrajno oblastvo.
88.	Brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu dohajajoče prošnje je pretehtati, — ako je potrebno, obrniti se na čete, pri katerih so dotičniki morebiti služili, za kaka dopolnjujoča pojasnila. Ako kateri prosilec ne ustreza postavljenim uvetom, priznanih mu je — vračaje priloge — na sami prošnji, da ni prenamenjen za oficirja.
Onim, kateri zélé hoditi v kako šolo za brambovske oficirske aspirante, ali opraviti oficirsko pre-skušnjo na takšni šoli, in pa prosilcem za mesta krdelnih računovodnikov, kateri so dolžni še podvreči se prepisanemu šolanju in preskušanju, naj se po propisanem za to poti brambovskih oblastev daje dotični odlok.
Prošnje za novo podelitev prejšnje oficirske (uradniške) častne stopinje v razmerji „razpregled-nosti“ v deželni brambi, z namembo za črnovojne službe, in prošnje za prenamembo v oficirska mesta za pravosodno službo (avditorska mesta) in za uradniška mesta položiti je pred ministerstvo za deželno bran.
Prošnje za oficirska mesta v pravosodni službi rešujejo se, kakor kaže potreba — po okolnostih porazumno s c. in kr. državnim vojnim minister-stvom, eventuvalno odkazujejo se aspiranti kakemu vojaškemu (brambovskemu) sodišču v služno prak-tiko in dalje se ukrene razloka po njenem posledku, oziroma pokličejo se aspiranti pred komisijo na Dunaj, ki jo postavi c. in kr. vojaško kot c. kr. brambovsko višje sodišče, da opravijo preskušnjo za vojaško sodništvo.
Za uradniška mesta v črni vojski se prena-menja po potrebi v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi, eventuvalno v porazumu s c. in kr. državnim vojnim minislerstvom, oziroma z vojno-pomorstvenim odsekom njegovim.
Druge prošnje je zbrati, v „zabeležnico“ po vzorci v prilogi 16 zapisati in shraniti. Opravljeno probeležbo je priznanih prosilcem, vračujoč priloge prošnje, razen odrečnice.
Za črnovojne službe razpoložni oficirji in v0' jaški uradniki in za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski naprej zabeležene osebe nevojaškega stand, katere so bile že prej — ali stoprav P® svoji prenamembi za služna mesta v črni vojsk odvezane od črnovojne službe — in druge osebe! katere se, ker so še v stavodolžni dobi, ali iz kakega druzega razloga, niso mogle še prenameniti za taka služna mesta, naj se — da jih bode moči predlaga1 za prenamembo, ko prestane tista ovira — daij v razpreglednosti pišejo v zabeležnici.
§. 19.
Preuamemba, namenilo, vdružba in razpre' gled v črno vojsko zavezanih oficirjev i® vojaških uradnikov in za oficirska ali urad* niška mesta naprej zabeleženih oseb civil' nega stami, vojaških, vojno-pomorstvenih i®
brambovskih pokojnincev.
Prenamemba.
90.	V črno vojsko zavezani oficirji in vojaški uradniki in za oficirska ali uradniška mesta napreJ zabeležene civilne (nevojaške) osebe določajo s® v obče po prenamembi (designaciji) za oficir»*, in druga služna mesta v primerno uporabo v okviri črnovojne uredbe.
91.	Predloge v prenamembo za službe v črn1 vojski dajö brambovska teritorijalna poveljs^8 s predložnico po vzorci v prilogi 17, ki se min sterstvu za deželno bran do srede meseca februvarj, in srede novembra predlagajo v dveh istopisih, *n^ predlogi naj obsezajo vse nove oficirje, vojaške ura nike in za oficirstvo in vojaško uradništvo sposobn osebe civilnega stanu, katere v njih teritorijalnein okoliši stalno prebivajo, in pa one v lastnem ten rijalnem okoliši domovinstvo imajoče, ki stalno Pre bivajo kje zunaj kraljevin in dežel v državnem zbo zastopanih.
92.	Predložnico je sestavljali iz spigk° o oficirjih in vojaških uradnikih, ki so zaveza^_ . črno vojsko, in iz zabeležnice o oficirjih in jaških uradnikih, probeleženih za predlaganje, lD . osebah civilnega stanu, sposobnih za oficirska uradniška mesta v črni vojski.
89.	V to zabeležnico je vpisavati tudi oficirje in uradnike, kateri so, — dopolnivši zakonito služno dolžnost — izstopili iz vojstva in vojnega pomorstva po točki 84, lit. c).
Sestavljaje predložnico paziti je na le-tö :
Oficirji, vojaški uradniki in za oficirska nieS^ naprej zabeležene osebe civilnega stanü, katerih1
Je v tekočem letu podelila odveza od službe v črni ' °jski, naj se ne predlagajo za prenamembo gledé kužnih mest v črni vojski.
Kjer ne govoré posebni oziri tudi v služnem '•iteresu za to, da se kdo izimno uporablja za kako višjo častno stopinjo, prenamenjajo se dotičniki za j>lužna mesta, primerna oni oficirski šarži (uradniš-Ke®u značaju), katero imajo oficirji in vojaški urad->iiki v pokoji ali v razmerji ,zunaj službe“ ali „raz-Preglednosti“, ali katero so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva izhajajoče, zf oficirska ali uradniška mesta zabeležene osebe obilnega stanu imele, odnosno odložile takrat, ko so izstopile iz svoje prejšnje staležne čete, a one osobe, Kl Prej niso imele oficirske ali uradniške šarže, pre-»amenjajo se za služna mesta sistemovane najnižje šarže svoje staležne skupine.
Črnovojni okrajni poveljniki naj se odmenjajo Za vsak črnovojni okraj, v katerem se pripravljajo črnovojne sestave (formacije).
Izmed vojaških (vojno- pomorstvenih, bram-ovskih) pokojnincev naj se v predložnico vpisujejo j Sam° oni, kateri so se na podlogi njih prošnje po točki 88 zapisali v zabeležnico.
93.	S predložnico v meseci februvarji vred Predlagati je po vzorci v prilogi 18 v enem istopisu Uc*i „razkaz“ o številu oficirjev potrebovanih za rnovojne čete in prepis črnovojne razpreglednice
t očka 109) s priloženim posnetkom iz zabeležnice 0 oficirjih, vojaških uradnikih in osebah civilnega stami, ki ostajajo za eventuvalno predlaganje zaseženi, v enem istopisu.
94.	Ministerstvo za deželno bran zvrši po onih načrtih o vdružanji in postavljanji za črno
>ko potrebno izravnanje med teritorijalnimi okoliši Pa s cesarjevim odobrenjem prenamembo povelj-1 °v in oficirjev v črni vojski.
in oficirska mesta in druge službe, v kolikor se dotičniki določijo za črnovojno službo v služnem področji brambovskega teritorijalnega poveljstva, ter se z druge strani dopolnjuje s tem, da se isti odka-zujejo črnovojnim okrajem in na primerna služna mesta.
Odkazuje naj jih brambovsko teritorijalno poveljstvo po vsako leto prejetih ukazilih ministerstva za deželno bran o pripravah za uporabo črne vojske, odnosno o postavljanji črnovojnih formacij.
V posebno ozira vrednih slučajih se dovoljuje odsluževanje črnovojne službe pri oboroženih črnovojnih četah druzega državnega ozemlja monarhije.
Prošnje za dovoljenje, črnovojno službo odslužiti v kralj, ogrski črni vojski, naj oficirji vseh sta-ležnih skupin in vojaški uradniki po svojih pred stojnih razpreglednih oblastvih, za oficirska in uradniška mesta v črni vojski prenamenjene osebe civilnega stand po oblastvih, oznamenjenih v točkah 85 in 87 vpodadö že ob miru, in ta oblastva jih napotijo na ministerstvo za deželno bran.
96.	Splošnemu namenilu za določen črnovojni okraj naj se priloži posebno namenilo za kako črnovojno četo ali v nadomestilo za kako krdelno četo (orožno, krdelno vrsto, uradniški oddelek i. t.).
Nevdruženi in tudi ne za nadomestilo namenjeni ostanejo v obče za črnovojno službo po potrebi namenjeni. Oni in pa tisti, ki so vdruženi v črnovojne sestave, ki so sicer odmenjene, da se postavijo, a to naj se zgodi stoprav po posebnem ukazilu, bodo čakali v svojem bivališči, da se pokličejo.
Vdruženje v vojaškem staleži.
En istopis predložnice, dopolnjen z vpisom Namembe in prepis črnovojne razpreglednice, ' ' a se brambovskemu teritorialnemu poveljstvu, •fruga brambovska teritorijalna poveljstva dobi-
vajo
Posnetke in predložnice, katere se njih tičejo.
v Premembe v preodkazanji oseb, namenjenih za službe v črni vojski, naznanjajo se drugače.
97.	Podloge; za vdruženje oficirjev in za oficirska mesta v črni vojski prenamenjenih (odme-njenih) vojaških uradnikov in oseb civilnega stanu so
a)	zaukazana uredba in pripravljam postava črnovojnih čet in oddelkov v brambovskih teritorialnih in črnovojnih okrajih, in
Namenilo.
b) število in sposobnost elementov, za različna oficirska služna opravila razpoložnih.

■*o. Namenilo za služna mesta v črni vojski Se z ene strani po prenainembi za poveljniška
Vdružuje se naj torej na podlogi od zgoraj dohajajočih pronamemb (ko so izvedene vse izravnave) v črnovojne čete in oddelke, zaukazane v eventuvalno
sestavo, pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih, in to:
najprej, za nadomestne čete vojstva in deželne brambe,
potem za čmovojne odhodne bataljone,
dalje za čmovojne teritorijalne bataljone in slednjič
morebiti za posebne sestave.
V	nadomestne čete peš-polkov, bojno-lovskih bataljonov in deželne brambe se vdružujejo načeloma za čmovojne službe v razpregled deželne brambe prevzeti nižji (subalterni) oficirji (točka 83) in za nižja oficirska mesta v črni vojski prename-njeni moški civilnega stand, ki so služili v pehoti ali lovstvu, oziroma pri brambovskih pešcih, in so o svojem izstopu iz vojstva ali deželne brambe še imeli oficirsko častno stopinjo, — najprej oni, ki so v mlajših, in samo kolikor treba oni, ki so v na-daljšnib letnih razredah prvega črnovojnega sklica.
Vsi iz ostalih orožnih (krdelnih) vrst in oddelkov (razen konjištva) izvirajoči, za čmovojne službe v razpregled deželne brambe prevzeti oficirji in za oficirska mesta v črni vojski prenamenjeni nekdanji oficirji ostajajo, ako pripadajo prvemu sklicu, za nadomestilo vojstvu razpoložni in za sedaj nevdru-ženi; — vdružt jih, ako treba, c. in kr. državno vojno ministerstvo.
V	nadomestilo deželne brambe se vdružujejo za oddelna poveljstva — ako bi ne bilo dovolj stotnikov in po činu starejših nadporočnikov dejanskega in nedejanskega staleža — tudi pripravni oficirji in za oficirska mesta prenamenjeni moški civilnega stanu obeh gori omenjenih vrst, — in ako bi bilo še treba, telesno najpripravnejši, iz peš-krdčl izvirajoči stotniki in nadporočniki pokojnega staleža in v razmerji „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“.
V	čmovojne odhodne bataljone se namenijo za nadomestilo vojstvu in deželni hrambi ne potrebovani, za čmovojne službe v razpregled deželne brambe prevzeti oficirji in za oficirska mesta v črni vojski prenamenjeni moški civilnega stanu — kolikor moči prvega sklica — in pa po letih mlajši ali vsaj krepkejši oficirji pokojnega staleža in v razmerji „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“ — gledé vseh brez razločka orožne ali krdelne vrste, pri kateri so bili poprej — in za oficirska mesta prenamenjeni vojaški uradniki.
Oficirji in oficirski elementi naj se po različnih vrstah in po tedanjih ali prejšnjih častnih stopinjah,
kolikor moči enakomerno vdružajo vbataljone, oficirji pokojnega staleža in v razmerji „zunaj službe“, in pa nadpregledoma v razmerje „razpreglednosti“ de* želne brambe prestavljeni oficirji — zato da se izmed njih oni, ki so menj sposobni za službo, morejo uporabljati pri nadomestnih kompanijah — d° števila 5 vdružujejo med 1. odhodne bataljone, drugi med vse bataljone.
Dalje se je kolikor moči ozirati na bivališče, jezikoznanje in kake izrečene želje dotičnikov gledé njih služne uporabe v kakem oznamenjenem črno-vojnem okraji in pozneje samo tedaj kako premeniti vdruženje, če to zahteva premena bivališča ali kake posebne okolnosti.
Pri vdružanji se je kolikor moči ozirati tudi na nadomestne elemente.
Za poveljnike oddelkov delavcev naj se namenijo oficirji, ki so spoznani, da so nesposobni za orožno službo, a sposobni za kako drugačno uporabo v črni vojski in bivajo blizu kraja uporabe.
Vdružanje na druga služna mesta.
98.	Avditorji, ne za oficirska mesta prenamenjeni vojaški uradniki in za oficirska mesta v pravosodni službi ali za uradniška mesta v črni vojski prenamenjeni moški civilnega stanu — ako niso namenjeni za nadomestilo — dobivajo služna mesta pri vojaških ali brambovskih oblastvih, poveljstvih, zavodih ali sodiščih.
Namemba ne za oficirska ali uradniška mesta prenamenjenih vojaških, vojno - pomorstvenih m brambovskih pokojnincev za čmovojne službe — P° potrebi in sposobnosti dotičnikov — prepušča se brambovskim teritorijalnim poveljstvom.
99.	Oficirje in vojaške uradnike, katerih državljanstvo ni v čisto dejano, treba je — kolikor se da — vdružati na služna mesta pri oblastvih, P°' veljstvili, zavodih in sodiščili vojstva ali vojnega pomorstva.
100.	Vdružbo vseh oficirjev in vojaških uradnikov in za oficirska mesta prenamenjenih moških civilnega stanu v različne čmovojne sestave in n® druga služna mesta naj brambovsko teritorija«10 poveljstvo na znanje dâ onim črnovojnim okrajni10 poveljstvom, v katerih okoliši prenamenjenci stanujejo, — gledé onih, ki stanujejo v deželah ogrs^e
r°ne, v zaposedenem ozemlji ali v kaki vnanji ueželij domovinskemu ali drugače razpregledno-pri-stojnemu — in na slučaj tudi onemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, ki se iz njegovega okoliša po-stavi dotična brambovska ali črnovojna četa, s posnetki iz črnovojne razpreglednice (točka 109).
Priznanja naj se vdružba oficirjev, vojaških Uradnikov in za oficirska ali uradniška mesta pre-barnenjenih moških civilnega stanu, preodkazanih 12 drugih brambovskih teritorijalnih okrajev, črno-rojnim okrajnim poveljstvom, v katerih razpregle-bosti stanovališča (točka 106) bivajo, po dotičnih rarnbovskih teritorijalnih poveljstvih.
Vdružbenice.
101.	Za vdružbenico ministerstvu za deželno rab se ima po točki 94 brambovskemu teritorijal-bebiu poveljstvu vrneni prepis črnovojne razpre-podnice, katera naj se dopolni, in ako treba popravi er 15 dni potem, ko se je nazaj dobila, zopet po-°‘i pred ministerstvo za deželno bran.
Dalje sestavi brambovsko teritorijalno povelj-klvo, za vsako črnovojno sestavo posebe, „vdružinico“ po vzorci v prilogi 19 ter izroči dotičnemu bovojnemu okrajnemu poveljstvu, katero naj jo jbani za slučaj, ko bi se postavila črnovojna forma-la> m stori, da se iméva v razpregledu po pre-^mbah, ki se dogajajo.
Namemba oficirjev za pribočniško, živežno in unsko službo, podelitev kompanijskih poveljstev vnružba nižjih oficirjev v kompanijeje začasna in . (jonski poveljnik, ako ta pride prepozno, črno-jni okrajni poveljnik, more jo po potrebščinah bžbe spremeniti ustrezno.
• Za pomagala pri vdružanji oficirjev so ma-jih*rn' 'stoP‘s‘ kvalifikacijskih zapiskov, kolikor se t .1Ina> té naj o sklicu črne vojske brambovsko or>jalno poveljstvo pošlje črnovojnim okrajnim ^^Ijstvom in le tä jih izročč bataljonskim povelj-
Na
aznanjanje prenamembe in namenila.
(točka 106) bivajo oni, l-azpregledno. pristojnim vojaško-teritorijalnim poveljstvom.
103.	Prenamemba in namenilo za črnovojne službe naj se vojaškim in civilnim osebam naznanja s „črnovojno namenilnico“ A po vzorci v prilogi 20.
Namenilnice izdajejo črnovojna okrajna poveljstva, v katerih razpregledu stanovališča (točka 106) bivajo oficirji, vojaški uradniki in za taka služna mesta v črni vojski prenamenjeni moški civilnega stanu. Vročajo naj se namenilnice oficirjem in vojaškim uradnikom po njih razpreglednih oblastvih prve stopinje vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe, moškim civilnega stanu po političnih okrajnih oblastvih njih rednega stanovališča, v slučajih, omenjenih v točki 87. po domovinskem političnem okrajnem oblastvu. Ta oblastva pristavljajo tudi svoje podpise na namenilnice.
Ako politično okrajno oblastvo, po katerem se vroča namenilnica, ni ob enem tudi domovinsko, naj razpregledno-pristojno črnovojno okrajno poveljstvo po domovinskem črnovojnem okrajnem poveljstvu prenamembo za oficirsko ali uradniško mesto naznani zadnjič omenjenemu političnemu okrajnemu oblastvu — a v tem slučaji ni treba naznaniti tudi namenila.
Ob kaki premeni služne namembe ali kraja, kamor je priti dotičniku, naj se vselej ponovi namenilnica, a odvzame dosedanja in uniči. Ob sami premeni bivališča ni treba izdajati nove namenilnice.
Da so se namenilnice odposlale in da so došla prejemna potrdila, zabeležiti je v razpredelu za opomnje v razpreglednici (točka 107). Na dohajanje prejemnih potrdil je na tanko paziti in hraniti jih je skrbno.
104.	Vse prenamembe moških civilnega stanu za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski naj domovinska politična okrajna oblastva zabele-žujejo v zapiskih črnovojnili zavezancev — gledé tistih, ki nimajo več črnovojne dolžnosti, na posebnem vložnem listu.
102.	Prenamembo in namenilo oficirjev in vo-pokojnega staleža in v razmerji iz vojstva in vojnega pomorstva za
uradnikov
Caj8lužbe '
l*jalri°^n° s'u^°' naznanja ono brambovsko terito-0 poveljstvo, v katerega razpregledu stanovališča j
(81o'’»niac|M
105.	Kader kateri odpade, in kader politično okrajno oblastvo zvé za kake druge bistvene, sosebno črnovojnega služnega namenila za oficirje ali uradnike tičoče se premembe s takimi prename-njenci, naj okrajno oblastvo v vsakem slučaji to naznani črnovojnemu okrajnemu poveljstvu.
105
Priloga
20.
Razpreglednost.
106.	Razpreglednost vseh v črno vojsko zavezanih oficirjev in vojaških uradnikov ter za oficirska 'ali uradniška mesta v črni vojski prename-njenih moških civilnega stand je dvojna, namreč razpreglednost prebivališča in razpreglednost služne namembe.
Razpreglednost prebivališča obseza vse, kateri stanujejo v črnovojnem okraji, odnosno v brambovskem teritorijalnem okraji — ali, če stanujejo kje zunaj kraljevin in dežel v državnem zboru zastopanih, svoje domovinstvo imajo v črnovojnem okraji (teritorijalnem okraji). Ako je v poslednjem slučaji avstrijsko državljanstvo brez-dvomno, a ni znana domovinska občina, velja za razpreglednost rojstven kraj.
Razpreglednost služne namembe razteza se na vse, kateri so za črnovojno službo v svojem črnovojnem okraji (brambovskem teritorijalnem okraji), oziroma pri brambovskih ali črnovojnih četah in oddelkih, ki se postavijo iz teh služnih obsegov, določeni ali za nadomestilo namenjeni, brez razločka kje prebivajo.
Oficirji in uradniki v razmerji „razpregled-nosti“ deželne brambe, z namembo za črnovojne službe, bivajo načeloma v razpreglednosti služne namembe onega brambovskega teritori-jalnega poveljstva, katerega služnemu obsegu pripada stajališče njih krdelne čete; — pri onih, ki so vdruženi med jahajoča brambovska krdela, katerih dopolnilni okoliši sestoje iz delov različnih brambovskih teritorijalnih okrajev, je razpregled služne namembe isti, kakor stanovališča razpregled.
Iz drugih brambovskih teritorijalnih okrajev priodkazani, za nadomestilo voj st va namenjeni oficirji in za oficirska mesta prenamenjeni moški civilnega stanu imévajo se v razpregledu služne namembe samo pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih.
V izjemnih slučajih se posebno ukrene o tem’ kako v razpregledu imevati prebivališče ali služno namembo.
Makularni istopisi kvalifikacijskih zapiskov nekdanjih oficirjev in vojaških uradnikov naj se hranijo pri onih brambovskih teritorijalnih poveljstvih, katera imevajo v razpregledu služne namembe te črnovojne zavezance.
Oficirji in uradniki pokojnega staleža ter v razmerji, „zunaj službe“ vojstva in vojnega pomorstva. katerih domovinska pravica (pristojnost)
v enem izmed obéh državnih ozemljij monarhije ni v čisto déta, odpadejo, ako se preselijo v dežele ogrske krone, v zaposedeno ozemlje ali vnanje dežele, in da so izbrisani v črnovojnem razpregledu, naznaniti je vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu, ki je bilo do tedaj po razpregledu pristojno.
Zgornja določila veljajo tudi za razpreglednost s posebnimi zapiski črnovojno zavezanih vojaških, vojnopomorstvenih in brambovskih pokoj-nincev, kolikor se morejo ta določila zmislu pri" memo uporabljati na take osebe.
Za razpreglednost oficirjev in vojaških uradnikov in za taka služna mesta v črni vojski prena-menjenih moških civilnega stand, katerim se je dovolilo čvnovojno službo odslužiti v drugem državnem ozemlji monarhije, veljajo naslednja določila:
Avstrijski državljani.
Oficirji in uradniki v razmerji „ razpreglednosti“ deželne brambe, z namembo za črnovojne službe, in za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjeni moški civilnega stand imevajo se v razpregledu prebivališča, — a oficirji in uradniki drugih vojaških služnih razmerij se izbrišejo v črnovojnem razpregledu.
Ogrski državljani,
kateri stanujejo v kraljevinah in deželah, v držav-jnem zboru zastopanih, imevajo se v razpregledu prebivališča in služne namembe; a če stanujejo zunaj avstrijskega državnega ozemlja imévajo se po razpregledu služne namembe tudi v razpregledu prebivališča.
Razpreglednost pri črnovojnem okrajnem poveljstvu.
107. Razpreglednost biva v tem, da se posnetki iz črnovojnih razpreglednic, prejeti od brambovskega teritorijalnega poveljstva po točki 100 id od drugih črnovojnih okrajnih poveljstev, kateri skupaj sestavljajo lastno razpreglednico, zbirajo, P°' sebe hranijo in v razpregledu imévajo.
Kadar kdo v črno vojsko zavezanih oficirjev «* vojaških uradnikov deželne brambe in žandarstva umrje ali drugače odpade, kadar se preseli ali se kaka druga bitna premena zgodi z njim, priobčujejo to razpregledna oblastva deželne brambe za vsa' slučaj posebe črnovojnemu okrajnemu poveljstvi
Ta priobčila in zglasitve za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjenih moških civilnega stanu o premeni stanovališča ali druge bistvene zglasitve treba je, po tem ko se je opravila uvedba v razpreglednici, predlagati brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu ter na slučaj na znanje dajati onemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, ki se iz njegovega področja postavi dotična črnovojna četa. isto tako je tudi odpadke za oficirska ali uradniška mesta prenamenjenih moških civilnega stand ali bake druge bistvene premene z njimi, ki jih črno-vojnemu okrajnemu poveljstvu politična okrajna oblastva priobčujejo ali za katere kako drugače zvedo, dalje poročati, odnosno priobčevati.
Preselitve v kak drug črnovojni okraj treba črnovojnemu okrajnemu oblastvu, v katerega področje spada novo stanovališče, priobčevati ali s posnetkom iz razpreglednice ali z vsemi podatki iz tega spisa.
108. Kadar je kateri, ki je za oficirsko ali uradniško mesto prenamenjen, pozneje prestopil dobo v črno vojsko zavezano, naj se po političnem okrajnem oblastvu zahteva od njega pismeno izreko o tem, hoče-li v bodoče dobrovoljno služiti v črni vojski, ali pa izbrisan biti iz zabeležbe pre-namenjenih za oficirska (uradniška) mesta.
To izrecilo je predložiti brambovskemu teritorialnemu poveljstvu.
Namenilnice ne več v črno vojsko zavezanih oficirjev, vojaških uradnikov in za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjenih moških civilnega stand, kateri se ne izreko za dobrovoljno črno voj no službo, naj so poberd (vpotegnejo) začetkom januvarja ter uničijo. Gledé drugih name-nilnic, ki so postale neveljavne, obseza določilo točka 128.
priobčujejo to vojaška teritorijalna poveljstva onim brambovskim teritorijalnim poveljstvom, v katerih razpregledu prebivališča bivajo oficirji in uradniki; ta naj jih priznanijo dotičnim črnovojnim okrajnim poveljstvom, in ako treba, dalje poročč.
Kadar kdo onih, ki so prenamenjeni za črno-vojno službo v kakem drugem brambovskem terito-rijalnem okraji, umrje ali drugače odpade, ali pa se preseli, naznaniti je to dotičnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu.
Ako se kdo preseli ali nameni za drugo službo v kakem drugem brambovskem teritorijalnem okraji, in ako treba tudi pri drugačnih priobčilih drugim brambovskim teritorijalnim poveljstvom in črnovojnim okrajnim poveljstvom o osebah, katere niso še v njih razpreglednosti, treba je ali poslati posnetke iz črnovojne razpreglednice ali priobčiti vse podatke iz tega spiska, da bode moči popolnoma dopolniti tamošnjo razpreglednico.
Ako se vidi potrebno, da se preseljencu premeni služna namemba, naj jo ukreneta — brez oficirjev in uradnikov v razmerji „razpreglednosti* deželne brambe — obé brambovski teritorijalni poveljstvi porazumno in dotičnemu naj se po razpre-glednem oblastvi novega prebivališča priznani nova služna namemba, oziroma dâ nova namenilnica.
Oficirji vojaškega staleža, zdravniki in krdelni računovodniki, kateri so namenjeni za črnovojno službo zunaj področja (služnega obsega) onega brambovskega teritorijalnega poveljstva, katero jih ima v razpregledu prebivališča, in so bili spoznani za nesposobne za orožno, oziroma za krdelno službo v črni vojski, naj praviloma dobé tudi novo črnovojno služno namembo v teritorijalnem okraji prebivališča, in potrebno premembo naj takoj zvršč dotična brambovska teritorijalna poveljstva.
^azpreglednost pri brambovskem terita-rijalnern poveljstvu.
109. Razpreglednost prebivališča in služne ^ttiembe iméva se družno z črnovojno ra z pr e-£ e<lnico po vzorci v prilogi 21.
^ HO. Ta spisek se imeva v razpregledu tako, se za vsak slučaj dopolni in popravi, kakor se Phrneri kaka prememba.
Kadar kdo izmed v črnovojno službo name-.Udih oficirjev in uradnikov iz pokojnega staleža „zunaj službe“ vojstva in vojnega po-
_	---- ali kako drugače odpade, kadar se
el1 ali se kaka druga premena zgodi z njim,
razmerji
morstva umr
Da se bodo pri ministerstvu za deželno bran natanko v razpregledu imeli črnovojni moški in njih služne namembe, naj brambovsko teritorijalno poveljstvo vsak mesec vpošlje „črnovojno-pre-membeni izkaz“ po vzorci v prilogi 22 o pre-membah, ki so nastale v teku vsakega meseca med oficirji in vojaškimi uradniki vseh staležnih skupin, namenjenimi za črnovojno službo, in za taka služna mesta prenamenjenimi moškimi civilnega stand, ministerstvu za deželno bran do srede prihodnjega meseca.
Črnovojne razpreglednice črnovojnih okrajnih poveljstev je vsako leto v poletnih mesecih zahtevati, z lastno razpreglednico primerjati in popraviti, ako treba.
Prilog»
22.
§• 20.
Imenovanje iu vdružanje oficirjev in uradnikov v črni vojski.
111.	Poveljnike in oficirje v črni vojski imenuje cesar po potrebi za črnovojne čete in oddelke, kateri se previdoma postavijo, po nasvetu ministra za deželno bran — uradnike v črni vojski imenuje ministerstvo za deželno bran, na slučaj porazumno s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom, oziroma vojno pomorstvenim odsekom njegovim po potrebi.
Imenovanje zadeva pri oficirjih samo one, katerim se izročajo črnovojno-okrajna, polubrigadna ali bataljonska poveljstva ; pri vojaških uradnikih samo one, kateri so prenamenjeni za oficirska mesta.
Vsi ostali oficirji in vojaški uradniki se vdru-ž aj o v krdelne čete, orožne (krdelne) vrste, zavode, uradniške oddelke, na posebna služna mesta i. t. d.
112.	Oficirji in vojaški uradniki v pokoji in v razmerji „zunaj službe“ in „razpreglednosti“ in pa civilni moški, ki so poprej bili oficirji ali vojaški uradniki, imenujejo, oziroma vdružajo se — praviloma — na častni stopinji, ki jo imajo ali so jo prej imeli, za taka služna mesta v črni vojski, ki ustrezajo njih dotičnemu činovnemu razmerju.
Moški civilnega stand, ki prej niso imeli oficirske ali uradniške šarže, dobivajo praviloma najnižjo šaržo, ki je za trdno ustanovljena dotični sta-ležni skupini.
Vsa imenovanja za črnovojne oficirje in vsa vdružanja na služna mesta v črni vojski veljajo za čas, ko je sklicana črna voj ska.
113.	Kadar potreba, bode ministerstvo za deželno bran od brambovskih teritorialnih poveljstev zahtevalo predložnico za imenovanje in vdruženje oficirjev in uradnikov v črni vojski.
Ta predložnica je posnetek iz črnovojne raz-preglednice, kateri naj obseza vse oficirje, vojaške uradnike in za taka služna mesta prenamenjene moške civilnega stand, ki se imevajo v lastni razpreglednosti namembe in jim je ukazano odriniti na svojo mesto zadnji čas 48 ur po razglasu, daje sklicana črna vojska, ter naj se po nastalih pre-membah popolnoma dopolni in popravi. Vpise v razpredelkih „služne namembe“ je po potrebi dopolniti s postavki v razpredelku za opomnje.
Predložiti je to predložnico tudi nemudoma, ko bi se sklicanje črne vojske ukrenilo neposrednje, predno se je zahtevala ta predložba.
Ob istem času je tudi posebno predložnico o oficirskih in vojaških uradnikih, ki so po zadnji pre-namembi za črnovojno službo postali razpoložni, in o moških civilnega stand, ki so pozneje bili probe-leženi za oficirska ali uradniška mesta — todà po vzorci predložnice za prenamembe, v prilogi 17, sestavljeno in v dveh istopisih spisano — položiti pred ministerstvo za deželno bran.
114.	Ministerstvo bode imenovanje za poveljnike črnovojnih okrajev in črnovojnih čet in za oficirje v črni vojski predlagalo pri cesarji ter po Najvišjem imenovanji to imenovanje, kakor tudi vdruženje ostalih oficirjev ter imenovanje in vdruženje uradnikov razglasilo v ukazniku.
Ako se črna vojska skliče še predno se razglasi imenovanje poveljnikov, oficirjev in uradnikov, tedaj velja poprejšnja prenamemba in namenilo za prevzetje dotičnih poslovanj, s tem združene pravice in dolžnosti ter od tod izvirajočo odgovornost.
Ako se oficirji, vojaški uradniki ali za oficirska ali uradniška mesta prenamenjeni moški civilnega stanu pozneje pokličejo v črnovojno službo, pošlje se istočasno z ukazilom njih poklica predložnica za njih imenovanje in vdruženje v črni vojski mini-sterstvu za deželno bran.
§; 21.
Nadomeščanje nedostatnili črnovojnih oficirjev.
115.	Nedostatke zdravnikov je zalagati z namembo v črno vojsko zavezanih civilnih zdravnikov — najprej iz nekdajnih vojaških (vojnopomor-stvenih, brambovskih) zdravnikov — za službovanje pri črnovojnih četah po točki 128.
Namesto nedostatnih krdelnih računovodnikov (računskih oficirjev) namenjajo se računstva vešči oficirji vojaškega staleža ali za oficirska mesta, prenamenjeni civilni moški, najprej nekdanji računski podoficirji, da opravljajo računsko službo.
Ako ni bilo moči že ob času miru ukreniti prenamemb, da se zastavijo vsa oficirska mesta in pa ako bi taki prenamçnjenci ne mogli prevzeti svojega službovanja, naj ukrenejo prvo-predstojna poveljstva začasne naredbe, da se vsaj na P°' veljniška in druga najpotrebnejša oficirska mesta začasno postavijo kolikor moči ustrezne osebe.

Kader se skup namerijo osebe, ki imajo vojaški značaj, veljajo, kjer ni posebnih ukazov, določila služnega pravilnika o razmerji nadrednosti in pod-fednosti in o namestništvu v poveljstvu.
116.	Kadar se o prvem sestavljanji črnovojnih fot, oddelkov itd. niso mogla zastaviti vsa oficirska ©esta, ali pa, kadar se o dejanski uporabi črne vojske kak oficir vsled smrti itd. za vselej, ali vsled prejete rane, vsled bolezni, ali ker mu je kam drugam ukazano iti itd., za delj časa pogreša, tedaj sme za take pogreške (odpadke) vrhovni vojaški povelitelj po predlogih, ki mu jih krdelna poveljstva služno podajo, poskrbeti s tem, da koga začasno imenuje za poveljnika „bataljonu“, „kompaniji“, „vodu“ i. t.
Tako podelitev oficirskega mesta dolžan je po-yeljnik črnovojniških krdel po brambovskem teritori-jalnem poveljstvu naznaniti ministerstvu za deželno
bran.
117.	Kadar se primeri, da odpade kak črno-vojni oficir onih čet, ki so namenjene v nadomestilo v°jstvu ali deželni brambi, naj se poveljniki nado-®estnih čet obrnejo za nadomestilo na ono črno-v°jno okrajno poveljstvo, v katerega okoliš spada nadomestna četa.
Črnovojno okrajno poveljstvo poroči tâko zahtevo nadomestila in pa nedostatke, ki so se primerili pri čmovojni nadomestni kompaniji, brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu in to ukrene, da se preodkaže nadomestilo; ali ako bi ne bilo več razpoložnih črnovojnih oficirjev in oficirskih elementov, naj o tem poroči ministerstvu za deželno bran.
Oddelek V.
Ikedba črnovojnih krdeinih čet in oddelkov; stežeri (kadri). Posebna službovanja za vojne namene.
§. 22.
oprave za postavljeuje črnovojnih čet in oddelkov.
118.	Podloga pripravljanju uredbe (ustroja, organizacije) črnovojnih čet in oddelkov je uredba'
in morebitna postava črnovojnih čet in oddelkov v brambovskih teritorijalnih okrajih, odnosno črnovojnih okrajih, kakor jo je ministerstvo za deželno bran zaukazalo, držeč se popisa v črno vojsko zavezanih z ene strani in zahtevov vojstvenega voditeljstva za slučaj vojske z druge strani.
Na podlagi teh ukazil je dolžnost brambovskih teritorijalnih poveljstev ukreniti ustrezne upotujoče naredbe, a črnovojnih okrajnih poveljstev pripraviti namembo in vdružbo zavezancev svojega služnega okoliša.
„Vdružne načrte“ po vzorci v prilogi 23 p^#“g* naj črnovojna okrajna poveljstva predlagajo ob enem sè skupnikom iz črnovojnih imenikov, a brambovska teritorijalna poveljstva s črnovojnim glavnim imenikom, in poslednjič imenovana poveljstva vpo-šljejo „pregled“ o prihajanji črnovojnih zavezancev, kakor kaže da bode v slučaji, ko se skliče črna ^ vojska, po vzorci v prilogi 24.	24.
§• 23.
«
črnovojni bataljoni.
Uredba.
119.	Črnovojni bataljoni so samostojne čete.
Ako se črnovojni bataljoni skupijo v polubri-gade, tedaj so le-té samo in edino vojaško-taktične, a ne tudi upravne zveze.
Črnovojni bataljoni se načeloma stavijo iz enega črnovojnega okraja.
Odhodni bataljoni se sestavljajo najprej iz pričujočih domovinstvo imajočih vojaško izučenih črnovojnih zavezancev iz vsega črnovojnega okraja ; tuji črnovojniki se vdružujejo samo po potrebi.
V ostalem se črnovojniki, kolikor niso namenjeni za gori omenjene sestave in za nadomestilo vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe, vdružujejo po svojem prebivališči v teritorijalne bataljone, ki se sestavljajo z ozirom na sodnjo in politično razdelitev.
Bataljoni se imenujejo in zaznamenavajo sè številkami kakor dotični brambovski bataljoni ter dobivajo poleg tega zapored tekoče drobce, n. pr. Beljaški št. 27/3.
Sestavne postaje odhodnih bataljonov so načeloma dotične brambovsko-bataljonske postaje, oziroma črnovojno-okrajne postaje. — postaje teri-torijalnih bataljonov so glavni kraji onih okolin, iz katerih se postavljajo; ■— poslednjič omenjenih sestavljene postaje bodo, po meri splošnih z višjega mesta jim dohajajočih ukazil, predlagala črnovojna okrajna poveljstva, ki' naj se zastran tega porazume-vajo s političnimi okrajnimi oblastvi, a določalo jih bode brambovsko teritorijalno poveljstvo.
120.	En odhoden bataljon sestoji iz:
bataljonskega štaba in 4 bojnih kompanij po 4 vode; k tem pri prvih odhodnih bataljonih:
1 nadomestne kompanije, — vsaka po 4 vode; en teritorijalen bataljon iz: bataljonskega štaba in 3 do 6 bojnih kompanij, po 3 do 6 vodov.
Nadomestna kompanija ima namembo zalagati nedostatke (primanjkljaje), ki nastajajo pri vseh črnovojnih sestavah, katere je postaviti iz črno-vojnega okraja.
Priloga 25 razkazuje .pravilni stalež“ bataljonov (stežerjev).
V druža nje črn ovojni h zavezance v.
121.	Za črnovojne bataljone so razpoložni:
od prve napovedi (prvega sklica): oni voje-viti zavezanci, kateri niso bili po §" 29 prihranjeni brezizjemno v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu in deželni brambi, pozneje tudi oni izmed poslednjih, kateri došedši na mesto, niso bili vzprijeti, ker niso pripravni za nadomestilo, a so vendar pripravni za kako drugo službo z orožjem, in
od druge napovedi: vsi vojeviti zavezanci.
Odhodni bataljoni sestojé — če je njih razpoložno število dovoljno (zadostno) — iz zavezancev prve, po potrebi tudi druge napovedi; a teritorijalni bataljoni sestavljajo se iz zavezancev obeh napovedi.
Bataljonski štah in bojne kompanije odhodnih bataljonov dobivajo vojaško izučene zavezance najmlajših letnih razredov, kolikor jih ostane raz-položnih, po tem ko so se odbrali namenjeni za nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu in deželni brambi; nadomestna kompanija dobiva prebitek vojaško izučenih zavezancev in toliko vojaško ne-
izučenih ali za službo pri pehoti nedovoljno izučenih, kolikor jih je še potreba za polno število.
122.	Računeč potrebo in razpoložnike postopati je tako:
Potreba.
Za potrebo bataljonskega štaba in bojnih kompanij odhodnih bataljonov naj se čez pravilni stalež proračuni 25 odstotkov primečka.
Za nadomestno kompanijo naj se razpoložnemu prebitku vojaško izučenih zavezancev doračunja tudi 25 odstotkov primečka in potrebovani ostanek, ki se zalaga z vojaško neizučenimi zavezanci, računiti je po petkrat do desetkrat z ozirom na to, da so v posameznih okrajih razmere pripravnosti (sposobnosti) kaj neenake.*)
Razpoložniki.
Računu razpoložnikov služivših in ne služivših zavezancev naj sc v podlogo jemlje razmerje onih brambovcev, ki so v vsakem brambovskem bataljonskem, eventuvalno razpreglednem okraji po domo-vinstvu pristojni, onih, kar jih je izmed teh iz doma (nepričujočih), in tujih pričujočih brambovcev, kakor se podaje po posledku priglednih shodov (zborov). **)
276
1656
1932
*) Primeroma:
Služivših Nealu/.ivših
Bataljonski štab in 4 bojne
kompanije......... 947	—
K temu 25 odstotkov
primečka...... 237	—
Nadomestnakompanija. Služilo jih je.......... 92	—
K temu 25 odstotkov
primečka....... 23	—
Nedostatek, ki gaje zalagati
s takimi, ki niso služili .	—
K temu še šestkrat toliko ................ —
Skup .	1299
**) Primeroma:
Število pristojnih brambovcev, ki so prišli na pri-
gledni shod...... 485	ali	100 odstotkov
Izmed teh se je udeležilo priglednih shodov v drugih brambovskih bataljonskih (razpreglednih) okrajih ....................... 68	„	14
V prigled zavezanih iz drugih brambovskih bataljonskih (razpreglednih) okrajev prišlo je k pri-, glednenm shodu	....	98	„	20	,
Razlika nepričujočih domo-vineev in pričujočih tujcev iznaša več pričujočih tujcev ............ ....	30	„	6
123. Podloga vdružbi zavezancev v teritori-jalne,bataljone je število popisancev v posamez-n'h sodnjih in političnih okrajih (mestih), odbivši kategorije zavezancev, ki jih je prihranjati v nadomestilo vojstvu. vojnemu pomorstvu in deželni hrambi, kakor tudi v sestavo odhodnih čet; po tem one zavezance, ki so zglašeni kot brezuvetno nepri-pravni za službo v črni vojski, in kateri so bili te službe odvezani, — dalje razmerje zavezancev, bobrih za orožno službo v črni vojski, kateri niso služili v vojstvu, vojnem pomorstvu ah deželni hrambi, do njih skupnega števila, katero se mora, kakor je uže omenjeno, približno izračunih, in poleg *ega še razmerje nepričujočih domovincev in pričujočih tujcev.
Gledé teritorijalnih bataljonov gre samo za razpoložne črnovojne zavezance. Ako se po sgornjih računskih činiteljih pokaže kak. ne zelo r-naten presežek pravilnega staleža ah pa nedosežek, naj se zarad tega ne odstopa od načela vdružanja zavezancev po okrajih, kakor spadajo drug k drugemu.
S t e ž e r.
124. Za vsak odhodni ah teritorijalni bataljon, se namerava postaviti, odločiti je uže o miru stežer (kader).
Podoficirje in črnovojnike izbirati je izmed v°jaško najbolje izučenih zavezancev; oporišča ° lem dajo za prvo napoved glavno-knjižna izkazila, ter je sosebno gledati na one, ki stalno prebivajo v postaji črnovojnega okraja in blizu nje, o čemer se dobiva znanost, s pogledom v črnovojniške ime-'*e- Njim je dati namenilnice po vzorci v prilogi 27.
§. 24.
Posebni crnovojni oddelki.
^	125. Postavljanje jahajočih črnovojnih oddel-
v v onih brambovskih teritorijalnih okrajih, kjer to . levajo in omogočujejo razmere, in pa postav-uje črnovojnih stružnih in pomočnih nastavkov, 'ranja se posebnim ukazilom.
§. 25.
Posebne službe za vojne namene.
četah, prevzemajo se — po svoji osebni uporabnosti ah po svojem grajanskem zvanji (poklici) po potrebi za druge službe, kakeršnih je o vojni treba. *)
Uporabljajo se:
pri zavodih vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe.
v rokodelski ali težaški službi,
v zdravstveni službi, takö v zdravstvenih zavodih vojstva in vojnega pomorstva, kakor tudi pri bojnih in stalnih zavodih avstrijske družbe Rudečega križa (in tudi domoljubnih deželnih [ženskih] pomočnih društvih) in viteških redih.
v oskrbstveni službi,
v pratežništvu (vozarstvu) kot vozniki, vodniki tovorne živine, rokodelci in vozovodniki za preva-žalne kolone,
pri trdnjavskih in občilskih delih,
pri obrtnih podjetjih, ki delajo, da bi orožno moč zalagali s potrebnim,
in drugod, kakor nanese potreba.
127.	K tem službam je privzemati bistveno take zavezance, kateri niso vojaško izučeni in tudi sicer niso pripravni za orožno službo v črni vojski, torej načelno od prve napovedi one, kateri niso služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi (in njih nadomestni reservi) ali žandarstvu. in od druge napovedi izmed vojaško izučenih samo one, ki so bili vdruženi v staleži konjištva in pratežnega krdela.
Ako bi ne bilo moči iz gori navedenih kategorij dostaviti pripravnih vozovodnikov in kovačev, smejo se za te službe privzemati tudi vojaško izučeni v črno vojsko zavezani moški druge napovedi, brez ozira na orožno (krdelno) vrsto, v kateri so prej služili; a kolikor se ne dâ drugače založiti potreba, tudi take moške prve napovedi, kateri so od konjištva ah vozarstva.
V črno vojsko zavezani lastniki vozil, ki osebno opravljajo službo kot vozniki ah tovornih živali vodniki za vojne namene, ali njih namestujoči rodbinski udje, oproščeni so za čas tega službovanja službe z orožjem, ako so od druge napovedi. Na vojaško izučene črnovojnike prve napovedi se ne sme nikakor raztezati to določilo.
v , 126. Zavezanoi, ki se ne uporabljajo v vojstvu, °jnein pomorstvu, deželni brambi ali v črnovojnih
*) Izjemno uporabljajo se vojaško neizučeni Crnovojni zavezanci nekaterih poklicev (n. pr. zdravniki i. t.) tudi pri krdelnih Četah.
128.	Črnovojni zavezanci morejo se že ob miru predlagati za kake posebne službe za vojne namene, imenoma ali vkupno; ali pa jih sama črnovojna oblastva volijo préd.
Ako se želi preodkazanje kakih določenih oséb, sestavi se o njih „imenik črnovojnih zavezancev, kateri se predlagajo za črno-vojno-služno namembo“ ob vojski—po vzorci imenika za predlaganje odvez od črnovojne službe, priloga 12.
V	§u 15. za odveze od črnovojne službe obsežena določila o predlaganji, razloki in priznanjanji domovinskim političnim okrajnim oblastvom in črnovojnim okrajnim poveljstvom uporabljajo se zmislu primerno tudi na té služne namembe — in to za črnovojnike vseh kategorij.
Preodkazâvanje črnovojnih zavezancev zavodom avstrijske družbe Rudečega križa za zdravstvene pomoči, urejeno je s posebnimi „določbami“ .
Pri vsaki služni namembi je črnovojnim okrajnim poveljstvom prebivališčnih okolišev naznaniti, kateri dan po razglašenji napovedi črne vojske morajo odriniti dotični.
V	službe za vojne namene na gažistovih mestih namenjenim črnovojnikom je dati „črnovojne služne namenilnice“ B po vzorci v pri-
Preoga ]0gj 26., drugim črnovojnikom „črnovojne na-Priioga menilnice“ C po vzorci v prilogi 27. Namenil-nice B veljajo za omejen, namenilnice C za neomejen čas.
Namenilnice izdajejo črnovojna okrajna poveljstva, v katerih služnem okoliši so politična okrajna oblastva popisala črnovojne zavezance, oziroma v katerih služnem okoliši bivajo ti zavezanci; vročajo naj se namenilnice po istih okrajnih ohlastvih, katera so jih tudi podpisati dolžna.
V	točki 103 obsežena določila o obnovi na-menilnic, o zabeležbi, ki se opravi v dotičnih spisih — da so razposlane, in o hranjenji prejemnih potrdnic veljajo tudi za namenilnice B in C.
Namenilnice, ki so postale neveljavne, naj se uničijo; ko bi ne bile vrnene, pobrati jih je začetkom meseca januvarja.
Ako se črnovojni zavezanci, stopravko seje sklicala (napovedala) črna vojska, individualno rabijo
v posebne službe za vojne namene, predlagati jih je za to z enakimi imeniki (spiski) in — ako ni po-miselka — s pozivnimi listi privzeti v črnovojno službo.
129.	Kadar je treba zavezance v večji meri jemati v kako službo za vojne namene, naj se to načeloma zgodi po porazdelbi iz bližnjega, vendar dovolj obširnega okoliša, kateri porazdelbi naj kolikor moči bode v podlogo politična razdelitev, ter naj sc zavezanci — brez ozira na njih domo-vinstvo (pristojnost) v enem izmed obéh državnih ozemljij monarhije — kolikor se da jemljö iz črno-vojnega okraja, drugače pa iz brambovskega teri-torijalnega okoliša, v katerem biva kraj, kjer se kdo uporabi za službo,
Kadar koli se zavezanci sklicujejo na kako delo, naj se jim dâ na znanje, imajo li sè seboj vzeti kako orodje in katero — za primerno odškodovanje, — ali dobodo orodje tam, kjer bodo delali.
130.	Ako se za kako pomočno službo poklicani zavezanci sestavijo v lastne črnovojne oddelke, dobivajo svoji službi in dotičnemu kraju primerna oznamenila.
Popisovanje in razpreglednost zavezance^ za takšne službe.
131.	Zavezance, ki se imajo uporabljati v kako posebno službo za vojne namene, treba je posebe popisovati in na razpregledu imeti.
To popisovanje je osnovano na 1. dan meseca januvarja, obseza vseh 24 črnovojnih letnih razredov—od začetega 19. do izpolnjenega 42 .leta' Popisujejo jih politična okrajna oblastva po stalnem stanovališči, oziroma po kraji dela v črno vojsko zavezanih, brez ozira na njih doinovinstvo (pristojnost).
Gradovani zdravniki, diplomovani ranocelniki) diplomovani farmacevti, inženirji, arhitekti, stav-binski mojstri, diplomovani živinozdravniki *D konjski zdravniki civilnega stand naj se popisuje,)0 ^ sè „spiski“ po vzorci v prilogi 28, za vsako kate gorijo posebe. Avstrijskih črnovojnih zavezance*’ bivajočih v deželah ogrske krone, naj tu ne zuP1 sujejo domovinska politična oblastva, one, ki zunaj monarhije stalno naseljeni, kolikor m° ' Ogrski državljani se privzemajo v ta popis.
Popisovanje drugih črnovojnih zavezancev se razteza na razpoložne rokodelce, kateri so za posebne službe za vojne namene posebno potrebni, in naJ se opravi sè „skupnimi razkazi* po vzorci v prilogi 29. Popisovati je samo one pričujoče črno voj n e zavezance, kateri niso vojaško izučeni (ne služijo ali niso služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi [in tudi njih nadomestnih reservah] ali v žandarstvu), a se tudi ne uporabljajo v železnocestni ali paroplovstveni službi ali v po-sebe oznamenjenih napravah. Ogrski državljani se Privzemajo v ta popis.
132.	Na podlogi popisov treba je sestave
namembnice. Če je kaj nedostatka, naznani se to vojaškim teritorijalnim poveljstvom.
Kolikor je moči naprej preudariti potrebščino črnovojnih zavezancev in njih sestavo v oddelke za posebne službe za vojne namene, ové se to po določilih „propisa za dobavo ob vojski potrebnih delavcev* ter to na podlogi zahtev c. in kr. državnega vojnega ministerstva, ministerstvo za deželno bran priznani brambovskim teritorijalnim poveljstvom.
Brambovsko teritorijalno poveljstvo ukrene nato v porazumu s političnim deželnim oblastvom porazdelbo na črnovojne okraje in politične okraje ter določi zbirališča črnovojnim zavezancem.
o gradovanih zdravnikih, diplomovanih rano-celnikih, diplomovanih farmacevtih, inženirjih, arhi-lektih, stavbinskih mojstrih, diplomovanih živino-zdravnikih in o konjskih kovačih po imenih, in
o črnovojnih rokodelcih skupno (sumarno) napraviti in poslati:
namreč politično okrajno oblastvo naj jih do dne januvarja pošlje političnemu deželnemu blastvu in črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, Kupni razkaz tudi dopolnilno-okrajnemu poveljstvu,
črnovojno okrajno poveljstvo pošlje jih zbrane akoj brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu,
brambovsko teritorijalno poveljstvo jih do °nca januvarja pošlje ministerstvu za deželno “fan.
k Kadar se kaka premena prigodi s katerim fifed popisanih gradovanih zdravnikov, diplomo-fi'h ranocelnikov, diplomovanih farmacevtov, inže-_JeU arhitektov, stavbinskih mojstrov, diplomova-v ‘ivinozdravnikov in konjskih kovačev, naj to za p ...slnčaj posebe politično okrajno oblastvo poroči tečnemu deželnemu oblastvu ter na znanje dâ v' Povojnemu okrajnemu poveljstvu in to po-Jstv° naj dalje poroča.
pis -^e Se Ie *ZPUS^° a'f neprav vpisalo v po-slir* '•? Se to 0 razPravIjanji odveznih predlog, pri n,b namembah ali drugih prilikah opazilo, treba P°pra^>°PraV'ti *ak°’ ^a se P°^jej° dodatni spiski ali
la„ . Izmed črnovojnih zavezancev, na razpo-ster.st'|e ^an'h c. in kr. državnemu vojnemu mini-tiste 'n Po točki 131. imenoma zapisanih, dajo roerni * S°	posebne črnovojne služne na
nhj) e’ v°jaäka poveljstva brambovskim teritorijal P°veljstvom na znanje. Njim se dadö črnovoim
Kar je črnovojnih delavcev potreba za oddelke železnocestnih delavcev, naj se, kolikor moči, vzemö izmed rokodelcev in izurjenih težakov železnocestnih podjetij, potem obrtnih naprav, ki delajo za železnice ali v enako mer (razen železnocestnih delalnic).
Porazdelba in zbirališča naj se črnovojnim okrajnim poveljstvom in političnim okrajnim oblastvom na znanje dajö po okolnostih ali taköj ali pa pozneje o pripravnem času.
Po tem, kako ali kje se bodo uporabljali črno-vojni zavezanci in po meri potrebe naj ob enem času najbližnja vojstvena, brambovska ali črnovojna Četa določi pridatek oficirjev ali podoficirjev v nadziranje črnovojnikov ali pa oboroženega spremnega poveljstva.
Način porazdelbe naj brambovsko teritorijalno poveljstvo poočiti v „pregledu o porazdelbi črnovojnih delavcev, katere je priskrbeti ob vojski“, po vzorci v prilogi 30.; ta pregled je v dveh istopisih položiti pred ministerstvo za deželno bran. To bode en istopis pregleda napotilo na c. in kr. državno vojno ministerstvo.
Vozovodniki, da vodijo vozniške kolone in druga prenosila ob pripravi na vojsko.
134.	Politična okrajna oblastva so dolžna v porazumu sè županstvi za tako službo pripravne osebe že prej voliti ter v razpregledu imeti. Vozovodniki (konduktêrji) bodo uže sodelovali pri izbiranji in prevzemanji vozil, da se hitro in primerno zvrši. V to naj se zlasti določajo v okraji stalno nastanjene osebe, ki bodo mogle težavno službo o vojski prenašati ter po svojem stanu uživajo neko doverje po občini.
Priloga
30.
Vozovodniku odkaže se praviloma 50 vôz, odnosno 50 parov opravljenih konj ali 50 tovorivek; on mora znati čitati, pisati in računih, potem jezditi in voziti, mora biti zanesljiv, krepkovoljen možak in sposoben, v strahu in redu imeti voznike in vodnike tovornih živali; torej bodo posebno dobri za to do-služeni podoficirji pratežnega krdela, bojnega topništva ali konjištva.
Za vozovodništvo smejo se v razpreglednost vzprijemati tudi pripravne osebe, ki se dobrovoljno oglasé za to ter niso v črno vojsko zavezane, ako se v to službo na slučaj mobilizacije zavežejo.
Spiske o vozovodnikih je do konca februvarja ugotoviti in pri skupnih razkazih v okraji prebivajočih zavezancev hraniti. Kadar se med letom gledé tega ali onega izmed zabeleženih za vozovodništvo prigodi kaka premena, ki se tiče te službe, dolžna so politična okrajna oblastva za vsak slučaj posebe napraviti, kar je za vzdržbo propisane razpregled-nosti potrebno, in svoje lastne spiske popraviti.
Razpreglednost vozovodnikov, ki bi se utegnili potrebovati za kolone tovornih živali, ne zahteva se za zdaj.
Oddelek VI.
Združbe, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja.
§. 26.
Načelna določila o združbah v črno vojsko zavezanih.
135.	Združbe (korporacije), ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, in na katere se kot združbe dolžnost črne vojske razteza — brez ozira na to, da so v obče njihovim udom ustanovljene osebne zaveznosti: vojna dolžnost v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi, v črni vojski, zunaj združbe, so
1.	vse čete meščanskih stražnikov in strelcev, ki imajo svoj obstanek vsled podeljenih privilegij, odobrenih ustanovil (statutov) ali drugih dovolil, in
2.	vojaško-veteranska društva.
136.	Določila §toï 6, 7 in 8 zakona o črni vojski uporabljajo se samo tedaj in toliko na omenjene
združbe kakor take, kadar in kolikor se posebe pokličejo v službo črne vojske.
237. Oni udje teh združeb, ki so osebno v črno vojsko zavezani, oziroma ki so v letih splošne črnovojne dolžnosti, morajo — ako se ne ukrenejo posebna ukazila — tako kakor vse druge v črno vojsko zavezane osebe odriniti v črnovojno službo, ako se jim to veli z namembnicami ali jih po njih kategoriji in letnem razredu zadene sklic ali pa se po §u 25. privzemö v pesebne službe za vojne namene.
Da se naj v črno vojsko zavezane združbe uporabljajo kot take v črnovojno službo, ukrene se po potrebi.
138.	Omenjenim združbam je na voljo, p° pravilih razdružiti se, dokler črna vojska ni napovedana.
Posamezni udje v črno vojsko zavezanih združeb, ki so pristopili, še predno je bil razglašen zakon o črni vojski, ter osebno niso več podvrženi dolžnosti črne vojske in tudi v njih služiti nečejo, zarad česar bi torej imeli izstopiti, smejo, ako bi p° izstopu iz združbe izgubili pridobljene pravice, svojo lastnost in z njo tudi svoje pravice m zaveznosti kot udje — kjer ustanovilna pravila tega ne branijo — obdržati, vendar samo pod tem uvetom, da bodo izključeni od uredbi primernih častnih stopinj (šarž), od nošenja orožja, opreme m znamenj, in tako tudi od udeležbe pri volitvi poveljnikov in častnikov (šarž), odnosno službovnikov društvenega načelništva.
§. 27.
Čete meščanskih stražnikov in strelcev.

139.	Ustanovitev novih čet meščanskih stražnikov in strelcev, odnosno nova uredl>a in premena ustanovilnih pravil takih čet podvržen» je določilom cesarskega patenta od 22. avgust» 1851 (Drž. zak. št. 191).
Dotičnim prošnjam in načrtom ustanovilnih pravil naj pristavljajo svoje mnenje politico» oblastva, imajoč oko na te uvete, da take formacij®’ na katere se uporabljajo določila §a 7, odstavka j zakona o črni vojski, morajo tak<5 v splošno P0'1 2) tičnem in socijalnem oziru, kakor tudi gleClt njih uporabe v slučaji vojske dajati primerno P°' roštvo, namreč da bodo bitno služile namenom



redû, varnosti in vojaškega uspeha ter bodo tudi ®°B^e izpolniti, kar se v gori pripomnjenem dolo-Cl‘u zakona o njih predpolaga v oziru na obleko in °Premo, kakor tudi uredbo.
službo, in po primernem času se more pristojnemu vojaškemu oblastvu predlagati, da naj na mesto v črni vojski sl užečih stopijo drugi udje društva.
Ako bi se takšna združba razdružila ali razpu-stita, naj to politično deželno oblastvo dâ na znanje brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu in mini-sterstvu za deželno bran.
Oddelek VII.
140.	Za število oficirskih in podoficirskih arz v četah meščanskih stražnikov in strelcev, ki Se v slučaji uporabe za črno vojsko jemljö v ozir a službo oficirsko in podoficirsko, in tako tudi &ledé odmerjanja njih pristojbin, naj bodo v obče ^erodavna v prilogi 25 obsežena določila za štab ®kompanije črnovojnega bataljona, v kolikor niso doslej veljajočih ustanovilnih pravilih drugačna S a^žna števila izrecno ustanovljena.
Da se torej v §" 7, odstavku 2 črnovojnega kona omenjenemu cesarskemu potrjenju povelj-k°v in oficirjev — katero bi brez izproženja ^čansko-stražnih in strelskih čet poiskala pri-°Jba oblastva — in nadaljšnji uporabi dotičnikov *adobf podloga, bode tam, kjer bi bilo čez število ®tmkov, one osebe, ki bi ostale čezštevilne na častni stopinji, razkazati kot take v razpre-ku „Opomnja“ spiska po vzorci v prilogi 5.
A v bodoče naj bi se za oficirske in podoii-rske šarže nihče ne volil, odnosno imenoval čez ez> kakor je v ustanovilnih pravilih določen, ali ernovojni bataljon ustanovljen.
141.	Kader se čele meščanskih stražnikov v slrelcev kot združbe privzemajo za službo v črni J ki, naj one p0 svojj ja^jnjj jn t0 vsaka združba KadSe’ Sestavliai0 vôde, kompanije ali bataljone. 1 ar se skupi več vodov v eno kompanijo ali več Panij v en bataljon, tedaj sme število vodov, jaČi°Sri0 ^ompanij, biti različno in tako tudi njih
§■ 28.
Vojaško-veteranska društva.
Pribavljanje nadomestila za vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo.
§. 29.
143.	Za nadomestilo privzemajo se črno-vojni zavezanci, kadar ni dovolj nadomestne reserve, da bi se z njo vojstvo in vojno pomorstvo vzdrža-valo v zakonitem za čas vojske ustanovljenem sta-leži, odnosno kadar je potreba deželno brambo dopolniti na zakoniti za čas vojske ustanovljen stalež.
144.	Potrebno nadomestilo jemlje se iz prve napovedi (prvega sklica) črne vojske ter privzema iz različnih kategorij zavezancev in znotraj vsake kategorije tako, da se začenja z najmlajšim letnim razredom.
Take kategorije so:
A.	Oni, ki so popolnoma izpolnivši svojo služno dolžnost odpuščeni bili iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe (tudi njih nadomestne reserve), ali iz žandarstva, razen onih ki so bili, plačavši odredbino (takso), dobrovoljno potrjeni ;
B.	oni, ki so v stavodolžnem letnem razredu, a so bili odpuščeni in nazaj postavljeni;
C.	devetnajst- in dvajsetletniki, ki niso še stavo-dolžni; potem
D.	oni, ki so bili pred začetkom glavne stave , v letu 1889 pri zadnjih stavah, kot ta čas nesposobni, nazaj postavljeni.
145.	Zavezanci kategorije A so do konca koledarskega leta, v katerem dovršijo svoje 34. leto,*)
kot	Vojaško-veteranska društva se jemljö
Vv *dužbe v črnovojno službo, kakor kaže na eiu slučaji potreba, in to se more raztezati sled ! uruštvo ali pa samo na en del njegov. V po-n‘j
mlajših
društveno načelništvo določi letnih razredov za Črnovojno
zavezanci kategorije B so do časa, ko se stavna dolžnost vnovič začne, .
*) Ako je treba tudi starejše zavezance iz kategorije A prihranjati za nadomestilo, zaukaže ministerstvo za deželno bran to posebe.
zavezanci kategorije C do začetka stavne dolžnosti in
zavezanci kategorije D do konca koledarskega leta, v katerem dovršijo svoje 33. leto,
za nadomestilo v obče namenjeni ter jih je prihranjati za to namembo, vendar nič ne brani časno za kako delo uporabljati zavezance kategorij B, C in D, ki se sicer ne privzemajo.
V nadomestilo so p osebe namenjeni iz kategorije A:
za vojstvo
iz vojstva izhajajoči odpuščenci in oni, ki so služili v vojnem pomorstvu, a ono jih vendar ne zahteva;
za vojno pomorstvo
vsi iz vojnega pomorstva izvirajoči odpuščenci iz pomorstvenih dopolnilnih okrajev, in oni iz vojstvenih dopolnilnih okrajev, ki jih zahteva vojno pomorstvo ter dopolnilnim okrajnim poveljstvom po imenu na znanje dâ;
za deželno brambo
odpuščenci, kateri so bili neposrednje v deželno brambo potrjeni, ali so — ne da bi bili prej v vojstvu, vojnem pomorstvu ali deželni brambi — vstopili v žandarstvo, in tndi vsi iz nekdanjega okroga kotorskega in s kopne zemlje nekdanjega okroga dobrovniškega, kateri so služili v Vojstvu ali vojnem pomorstvu; .
V nadomestilo pripravni zavezanci kategorij, B, C in D porazdeljujejo se na vojstvo (vojno pomorstvo) in deželno brambo, po razmeri 6:1, ako zastran tega ne bi bilo drugače ukazano.
146.	Za nadomestilo potrebno število zavezancev dotičnih kategorij privzemati je tako, da bode v slučaji potrebe nadomestno moštvo pripravljeno '.er moglo precej odposlati se, kamer je namenjeno.
147.	Zavezanci se kot nadomestni elementi praviloma uporabljajo za one čete, katere nekoliko svojega dopolnila iz dotičnega črnovojnega okraja prejemajo.
stilne čete ter uporabljajo po ukazilih c. in kr. državnega vojnega ministerstva, — a v nadome-stilo deželne brambe namenjeni zavezanci po ukazilih ministerstva za deželno bran.
149. V posebnih in silnih slučajih potrebe smejo se tudi zavezanci prve napovedi iz črnovojnib bataljonov odbrati in v nadomestilo vojstvu in deželni brambi uporabiti.
Oddelek VIII.
Obleka, obrema inoborožba. Hranjenje zalog.
§. 30.
Obleka, oprema in oborožba črnovojnib čet in oddelkov. Hranjenje zalog.
Obleka.
150.	Črnovojni odhodni bataljoni se oblačijo popolnoma vojaško. Ako bi za vojaško obleko drugih črnovojnih čet in oddelkov ne bilo poskrbljeno, nosijo črnovojni podoficirji in ostali črnovojnik* tudi, dokler dejansko (aktivno) služijo, svoj0 navadno obleko in dobivajo zarad tega v odškodovanje po deset krajcarjev na dan. V tem slučaji d4 se vsakemu uže od daleč dobro viden črnorumen, sè številko črnovojnega bataljona oznamenjen nad-lahten pasek po vzorci v prilogi *31, ki naj si g® črnovojnik na levico okoli nadlehti pripenja ter set» in svojim tovarišem v prid vsegdar nosi, kot znamenje pravice na dobroto mednarodnega prava, da bode čmovojnike moči v vseh okolnostih lahko spoznati za krdelo, postavljeno pod zaščito mednarodnega prava.
Oni črnovojniki, ki pridejo z bojno kapo *n bluzo, in pa v hlačah po barvi in kroji kak°t pri deželni brambi, in s čevlji (škornjami), dobrin» za hojo, dobivajo namesto gori omenjenih des krajcarjev, ob vsaki službi na dân dvajset krajcarjev odškodovanja.
148.	V nadomestilo vojstvu in vojnemu pomorstvu določeni zavezanci vdružajo se v nadome-
Kadar ima črnovojnik primerno vojaško oblek0 in opremoj ni mu treba nositi nadlahtnega pas'18'
Podofiirji in razvodniki (pat rolovodniki) no-®>J0 v dejanski službi vojaška častna in razli-Hl°ča znamenja, namreč zvezde (portice) na ovrat-.lku suknje, kakor je propisano za deželno brambo, ln Portepej na bajonetu.
da se iz njih učč, ono črnovojno okrajno poveljstvo, v katero so prenamenjeni, oziroma iz čegar okraja se postavlja črnovojna četa, v katero se vdružajo.
151.	Kadar se črnovojne čete oblečejo z vo-Jaškimi, vendar neenakimi monturami, naj se té Zazdele tako, da bodo kompanije ali vsaj vodi koli-
0r je mogoče enako opravljeni.
152.	Nadzorni častniki (šarže), ki se privza-.eJ° iz zavezancev, poklicanih v kako posebno užbo za vojne namene, odnosno iz oddelkov, ki bi 11 sestavljeni iz takih, dobivajo bojne kape.
§• 31.
Obleka, oprema in oborožba nadomestnega moštva za rojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo.
156.	Zavezanci, vdruženi v nadomestne čete za vojstvo, vojno pomorstvo ali deželno brambo, se oblačijo, opremljajo in oborožujejo iz zalog dotičnih čet kakor njihovo lastno moštvo.
Oprema.
153.	Moštvo črnovojnih odhodnih bataljonov 1 popolno, druge črnovojne čete in oddelki Pa kolikor je mogoče, opremile1 stvari in bojno pr>Prav0.
Vsak mož prejme „črnovojno izkaznico“ s° Vzorci v prilogi 32 in dotično medno (me-. žasto) škatlico in vrvco. Črnovojnik naj vsegdar seboj nosi izkaznico dobro shranjeno, da bode y v vseh okolnostih izkazati, da pripada krdelu, sl°ji pod zaščito mednarodnega prava.
Oborožba.
or s Čnmvojne čete in bojni oddelki se ob-Zal U^° s puškami in strelivom (municijo) stareje keh^’ k°^k°r jih bode na razpolaganje, in s po-nun obstranskim orožjem.
Hranjenje zalog.
pfj. Zaloge različne obleke in opreme, bojnih v°diJav’ orožja in streliva, dalje služnih knjig, nase n ’ pr°P‘sov, tiskanic, skrinj blagajnic i. t. hranijo v p0 razinerah prostora in drugih okolnostih ali v	brambovskih bataljonov ali pa najpred
ši^11 braniščih, od kodar se po potrebi razpo-Pa se ,V s?s*avne postaje črnovojnih bataljonov ali ni}) maJ° pripravljene izjemno v drugih sestav-
Postajah.
V
tiavodij. . 0voin‘b postajah hranjene služne knjige, Ertlov U ln ProP’se sme izposojati prenamenjenim lnini okrajnim ali bataljonskim poveljnikom,
§. 32.
Oprava oficirjev.
157.	Čmovojni oficirji, ki imajo oficirsko čast (šaržo) v vojstvu ali v deželni brambi, v pokoji, v razmerji „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“. smejo v službi črne vojske ohraniti uniformo, katera jim pristojt po zgornjem razmerji.
Ostale za oficirje v črni vojski imenovane osebe se smejo — če niso vdružene pri uniformo-vanih krdelih, poslužiti tiste uniforme, ki jo morebiti nosijo kot vojaški uradniki, ali pa sploh navadne obleke — a dolžne so vseskozi v službi nositi črnovojni pasek, oficirsko kapo, vojaška razlikujoča znamenja (zvezde, na slučaj srebrne porte) na ovratniku suknje, sabljo z oficirskim portepejem — in v službi pri krdelu tako kakor oficirji vojaškega staleža bojni pas.
Črnovojni oficirji civilnega stanu, ki so vdruženi pri četah in oddelkih vojstva ali deželne brambe in pri uniformovanih črnovojnih četah in oddelkih, nosijo v času aktivne službe uniformo, kakeršna ustreza tem četam, odnosno oddelkom. To določilo velja tudi za oficirje v razmerji „razpreglednosti“ v deželni brambi, z namembo za črnovojne službe, v času dejanske službe pri konjištvu, topništvu, tehničnem orožji, zdravstvenem ali pratežnem krdelu.
158.	Vsi črnovojni oficirji naj si omislijo izkaznice sè škatlicami in vrvcami.
Priloga
33.
Oddelek IX.
Napovedba Črne vojske; sklic in prihod zavezancev.
§. 33.
Napovedba črne vojske.
159.	Črna vojska se napoveduje z raz-glaženjem Najvišjega povelja, s katerim se ukazuje razpoložnost črne vojske za zakonito uporabo in določa obseg te uporabe.
Ministerstvo za deželno bran dâ napoved črne vojske političnim deželnim oblastvom in brambovskim teritorijalnim poveljstvom po telegrafu na znanje, in teh dolžnost je, priznaniti to političnim okrajnim oblastvom, oziroma črnovojnim okrajnim poveljstvom — kolikor je moči, tudi po telegrafu, ter ukazati političnim okrajnim oblastvom, da se napoved precej razglasi po občinskih županstvih. Vrhu tega imajo politična deželna oblastva Najvišje povelje o napovedi črne vojske v polnem besedilu oglasiti po uradnih listih.
160.	Prejevši ukazilo političnega oblastva naj politična okrajna oblastva precej dopolnijo razglasila o napovedi črne vojske, ki jih uže prej dobivajo od političnega deželnega oblastva, in ki naj jih ustrezno prirejajo. Ta razglasila naj obsezajo :
a)	Najvišje povelje,
b)	obseg napovedbe,
c)	opomin črnovojnim zavezancem : naj bodo pripravljeni, da bodo mogli 24 ur po sklicu, opravljeni z izkaznicami odriniti, kamer so namenjeni,
d)	določilo: da zavezanci od dné, katerega so sklicani, do dné, katerega prejmejo dopust, podstoje vojaškim kazenskim in strahovalnim (disciplinarnim) propisom, in
bran, ter tiskovne troške naznanijo dotičnim brambovskim teritorijalnim poveljstvom, katera store, da se potrošene vsote izplačajo na račun brambovskega troškovnika.
Razglase je treba — tako kakor razglase o splošni mobilizaciji vojstva, vojnega pomorstva m deželne brambe — v dovoljnem številu razposlati županstvom, katera jih razznanijo najpripravneje, kakor je v tistem kraji navadno.
161.	Za popotovanje v slučajih navedenih v točki 160 pod e), potrebno je dovoljenje političnih okrajnih oblastev, v katerih okoliši kdo prebiva, m ' to dovoljenje se sme dodeliti samo takim osebam, za katere je izkazano, da imajo svoje redno sta-
novališče (v zmislu §a 16 civilnihsodnooblastnih
pravilnikov od 20. novembra 1852, drž. zak. št. 251) zunaj ozemlja z napovedjo črne vojske v enakem obsegu prizadetega, in ki se s tehtovitih razlogom tja vračajo — ali izimno takim popolnoma zanesljivim osebam, katere hočejo sè svojega rednega sta-novališča v važnih reččh na nekaj malega določenega časa kam oditi, a se zavežejo, da bodo poklic11 v črno vojsko, ako bi jim došel na njih stanovališče, j vsak čas pokorni.
Taka podeljena dovoljenja izkazovati je s „p0" t&f dnicami“ po vzorci v prilogi 34.	*
Vojaškemu povelitelju in vrhovnim črnovojnim lastvom v okoliši, po katerem velja napoved, pn'
/.n	4 a h t 11 , l, „n 1 r. i'. Ir 11, »*r» 1	nAflPllv
lastvom v okoliši, po katerem velja napoveu, ijl pravica, s tehtovitih vojaških razlogov podeljeni» dovolitev za popotovanje nekim izvestnim
jjc uuiuuic» 6a	uv
;bam, ali časno tudi celé ustaviti.
162.	Napoved velja tudi v deželah ogrske krone in zunaj avstrijsko-ogrske monarhije bivajoči*® avstrijskim črnovojnim zavezancem.
Zavezanci, kateri so se kje zunai monarhije stalno ali za nekaj časa naselili, dolžni s° vzglasiti se pri c. in kr. zastopnih oblastvih (poroč* ništvih, poslaništvih, konzulatih itd.) osebno ali pis' meno, z natanko povedbo svoje adrese, ter pričakovati kakih ukazil, ki bi jim se utegnila po njih dam
e)	omejitev odhoda sklicanih zavezancev v inozemstvo ali v tak predél monarhije, kjer napoved ne bi bila izdana ali ne takö, da bi do-tičniki ondukaj prišli pod enakšno dolžnost.
Priloga 33 ima zgled takim razglasom. Politična deželna oblastva pripravijo kar treba, da se ti razglasi, prevedeni na vse v deželi govorjene jezike, natisnejo ter razpošljejo, naprej že določivši človeka, da jih razdeli, po ukazu ministerstva za deželno
§. 34.
Sklicanje črne vojske.
163.	Črna vojska se sklicuje na podlog* poprejšnje napovedi — in sicer ali istodobno z ®a povedbo samo ali v poznejši čas in sklicavanje se razteza po potrebnosti na cele napovedi, na p°sa
•‘učne kategorije ali letne razrede, po okolnostih n' Pr- v napravo stežerov (kadrov), tudi samo na ®anjže število oseb.
Pozovna povelja — ako ne prihajajo uže od samega ministerstva za deželno bran — izdaja k P°dročji delujočega vojstva vojaški povelitelj bram-ovskim teritorijalnim poveljstvom ter se ob enem •jsje na znanje, katerim podpoveliteljem so odkazane rnovojne čete in oddelki črne vojske (kako se vdru-ZaJ° v Ordre de bataille itd.).
Kjer je potreba, ukazujejo brambovska teritorialna poveljstva tudi samostalno sklicanje zavezan-cev znotraj obsega razglašene napovedi.
Ukazani sklic izvesti je delo črnovojnih okraj-poveljstev, političnih okrajnih oblastev in županstev.
Sklicuje se praviloma s tiskanimi razglasi, izjemno s pozovniini listki, slovočimi na dotično imé, Za one individuvalno v črnovojno službo namenjene rnovojnike, katerim ni že z namembnicami ukazano, a naj odrinejo v določenih dnéh po razglašeni na-Povedbi črne vojske, in pa v slučajih, omenjenih v točki 72.
164.	Zavezance je sklicavati:
v nadomestilo vojstvu in vojnemu pomorstvu, v obče k dopolnilno-okrajnim poveljstvom,
v nadomestilo deželni brambi in za črnovojne ete (oddelke) k brambovskim bataljonskim, odnosno movojnim okrajnim poveljstvom, na slučaj v do-'Žn° sestavno postajo.
V sklicevalnih razglasih je določiti
Za črnovojnike, namenjene za uporabo na ga-žistovih mestih, ki niso prejeli namembnic, izdati je pozovne listke, ki so ob enem tudi napotnice po vzorci v prilogi 36 ;	- za pozovne listke drugim
črnovojnikom rabi se tiskanica po vzorci II. priloge vojnim propisom II. delu, s primerno premenjenim besedilom.
Za one oficirje in uradnike ter za moške civilnega stanu, namenjene za oficirske, zdravniške ali uradniške službe, katerim je, po njih namembnici v svojem prebivališči čakati svojega posebnega poziva, naj se imajo pozovni listki pripravljeni, ki so ob enem napotnice, ter, ko je ukrenena napoved, takoj razposlati.
Ako je prebivališče črnovojnega zavezanca v tozemstvu ali v zaposedenem ozemlji na tanko znano, more se mu pozovni listek naravnost poslati rekomandovan; nasprotno je narediti, da se mu listek vroči po vojaškem raz preglednem obla-stvu, oziroma po domovinskem političnem okrajnem oblastvu.
Za one v inozemstvu bivajoče, v črnovojno službo namenjene oficirje in vojaške uradnike, za osebe civilnega stanu, prenamenjene za take službe, in za druge v porabo na gažistovskih mestih namenjene črnovojnike, katerim je ali, po njih namembnici, v svojem prebivališči čakati posebnega poziva, ali za katere se v posebnih slučajih izdajejo pozovni listki, naj, ko se je ukrenil njih poziv, črnovojna okrajna poveljstva naravnost pošljejo, da se jim vročč, pozovne listke, ki so ob enem napotnice — priloživši jim pripravljeno prejemno potrdnico in pod prevezo, z natanko povedano adreso pozvan-cev — in to:
Prilog»
36.
a) kategorije, letne razrede in
za one, ki bivajo v deželah zunaj Evrope in v kneževinah Lippe-Detmold in Schaumburg-Lippe, ministerstvu za deželno bran,
c) namenišča
Phanih (sklicanih) črnovojnikov, ter pridati opomin, naJ pridejo točno, z opoinnjo, da bodo pozvanci zh'* • n’ k' ie odločen, da naj odrinejo, oziroma kalraJ° se v občini, kjer prebivajo, pod vojaškimi n Zensjkimi in strahovalnimi propisi, ter povelje, da J prinesô sè seboj vojaške (brambovske) odpuste, Pustne potrdnice, namembnice, invalidno-pokoj-Uska dokazila in druge izkaznice, ki jih imajo.
tin' ^r*'°8a ^6 ima zgled takim razglasom, kateri Prav'6 *)r''^no določilom v točki 160 obseženim pri-stàvi'10’ nalisnei° ’n razP°äljejo ter v račun po-
za one, ki bivajo v ostalih evropskih deželah, dotičnim c. in kr. zastopnim oblastvom.
165.	Da ne bode kakih težkih pomot, naj se črnovojna okrajna poveljstva, zahtevajoč od političnih okrajnih oblastev, da bi se zavezanci sklicali, ne poslužujejo telegrafa, nego dopisovanja.
Dotične dopise in adrese treba je uže ob miru kolikor se d à pripravljati, takoj dopolnjati ter pri-dodavši en popolnem popisan primerek skliceval-nega razglasa za vzor razposlati z jahajočimi ali vozečimi. se ordonancijami, — za katere se je na slučaj obračati na postajnega poveljnika.
166.	Prejevši zahtev o sklicu od črnovojnega okrajnega poveljstva, naj politična okrajna oblastva dopolnijo razglasila o sklicu črne vojske, ki jih uže prej dobivajo od političnega deželnega oblastva, in katera naj si ustrezno prirejajo.
Ta razglasila naj se na županstva razpošiljajo in po občinah oznanjajo prav tako, kakor je zapovedano za razglas občne mobilizacije vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
Ob priliki razglašenja oznanila o sklicu po občinah je tudi na znanje dati, kdaj in kje naj se zbirajo v občini bivajoči poklicani črnovojniki.
Zavezanci poklicanih kategorij in letnih razredov, kateri nimajo domovinstva ondukaj, kjer prebivajo, dolžni so precej po oznanjenem sklici zglasiti se pri županstvu svojega prebivališča, katera naj jih popišejo v posebni konsignaciji.
Zavezanci, ki samo nekaj časa bivajo zunaj avstrijskega državnega ozemlja, morajo po sklici oditi v svoje redno stanovališče.
Avstrijski državljani, ki imajo svoje redno stanovališče v deželah ogrske krone, so pod dolžnostjo črne vojske po svojem domovinstvu, ako jo je izpolniti v vojstvu, v vojnem pomorstvu, v deželni hrambi ali v oboroženih črnovojnih četah. Oni so dolžni, ako spadajo v kategorije v nadomestilo vojstvu ali vojnemu pomorstvu poklicanih, odriniti k dopolnilno-okrajnemu poveljstvu, — drugače k črnovojnemu okrajnemu poveljstvu onega okoliša, pod katerega spada njihovo prebivališče.
167.	Ako se celi letni razredi črnovojnikov ali cele črnovojne ali nadomestne čete z dopustom razidejo, a nastane potreba, jih vnovič privzeti v dejansko službo črne vojske, naj se isto tako sklicujejo z razglasi.
§■ 35.
Prihod črnovojnikov; pritrledovanje prihoda.
Prihod.
168.	Olicirji. vojaški uradniki in moški civilnega stanu, ki so dobili črnovojne namembnjce, dolžni so po povelji, ki ga kaže namembnica, odriniti v črno vojsko; ako ima kak pozneje izdan pozovni listek drugo povelje, ravnati se je po tem, ter odriniti.
169.	Vsi drugi poklicani čmovojni zavezanci, brez razlike domovinstva (pristojnosti) naj se zbirajo v občini, kjer kdo prebiva, tisti dan. ki ga kaže pozovni razglas, ob tisti uri, ki jo določa županstvo, in na določenem mestu, *) pod prigledom občinskega županstva na podlogi črnovojnih imenikov in popisnice o zglašenih poklicanih tujcih in pod sodelovanjem enega moža zaupnika, namreč ali enega občinskega zastopnika ali pa takega črnovojnega zavezanca, ki je bil prej najmenj za podoficirja.
Županstvo mora skrbeti zato, da se zavezanci v pokoji in redu zbirajo in da ne bodi nikakeršnih nespodobnosti.
Zavezance treba je — po njihovih v pozov-nem razglasu imenovanih namembah v posebnih (ločenih) imenskih popisnicah po ^ vzorci v prilogi 37 popisovati in na konci vpisati one, j kateri so sicer klicani ali ne morejo oditi, naznanjaje, kaka je njih bolezen, ali kak drug vzrok, ki jim brani odriniti.
Ko bi se imele že pripravljene imenske popisnice, morejo se uporabljati; imena ne prihajajočih (po klicu ne zadetih) se prečrtajo in došli (tujci) pripišejo.
Ob enem je potrebne zabeležbe o odhajajočih, o bolnikih in onih, ki morajo iz kakega drugega vzroka doma ostati, v črnovojni imenik in v po-pisnico o zglašenih tujcih za zdaj samô sè svinčnikom vpisati.
Zavezanci, ki so sicer brezuvetno nepripravni za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, a za katere se ni dokončno izreklo, da so oproščeni od te dolžnosti, ki torej niso prejeli potrdnic o opro-ščenji od črnovojne službeinniso izbrisani iz črnovojnih imenikov, ne smejo ostati doind. če se morejo voziti.
170.	Ko so zavezanci popisani, zvrši se pod vodbo župana ali njegovega namestnika, odnosno bivšega nekdanjega podoficirja redoviti odhod zavezancev v kraj, kamer so namenjeni (v postajo dopolnilnega okraja, brambovsko-bataljonsko, ozirom» črnovojno-okrajno postajo, na slučaj v sestavno postajo črnovojnega bataljona).
Tu veljaj za pravilo, da naj se hodi tja samo peš ali z vozom. Po železnici se smejo odrivajoč'
*) V velikih mestih bode v vsakem okraji določil' mesto, kjer se imajo zbirati dotični poklicanci.
zavezanci voziti samo tedaj, ko bi se v prihodnje postaje (kraje namembe) ne moglo priti v enem dnevi.
Napravljene imenske popisnice — in ako se je Pri daljavah čez en dan hoda treba voziti po železnici ali na ladji parnici, tudi vozne nakaznice po vzorci v prilogi 38 — naj se dadö vodnikom na P°t, in kader odhajajo posamezni čisto zanesljivi zavezanci sami, njim samim.
Vozno nakaznico je pokazati pri železnocestni eli paroplovstveni blagajnici.
Prigledovan j e prihoda.
173.	O tistih zavezancih, gledé katerih ni uže popred v čisto dejano in takö tudi v črnovojne imenike zapisano, da so za stalno z doma, — ali kateri niso veljavno odvezani od službe v črni vojski, ter niso prišli na poklic, naj županstva poizvedujejo ter sem mereče spiske (imenike), pristavivši znane podatke o teh zavezancih, četrti dan po tem, ko je došla črna vojska na mesto, — ako moči sè zdravniškimi pričali o bolnikih — predlagajo političnim okrajnim oblastvom, katerih dolžnost bode napraviti, da se izostali zavezanci dobé, ako bi bila v to kaka opora.
Tam kjer ni železnocestne ali paroplovstvene zveze,8 ali se ne smé rabiti, ker daljava do kraja bamembe ne znaša čez en dan hoda, dolžnost je županova kolikor moči skrbeti, da občina pre-skrbi vozove.
Ako bi domačih kdo hotel spremljati črnovoj-nega zavezanca, naj župan kolikor moči brani, ker k* se s tem po nepotrebnem čas tratil in denar.
Za vračanje županov ali njih namestnikov, ki s° vodili prevožnjo iz dopolnilno-okrajnih postaj — vozovodnikov, za nesposobne spoznanih in čezšte-vilnih črnovojnih zavezancev iz črnovojnih okrajnih Postaj domov, oziroma v prejšnja prebivališča, izdajajo ona poveljstva, katerim so se oddali pre-voženci, vozne nakaznice, ako bi vračajoči se ne m°gli v enem dnevi dospeti peš do prejšnjega prebivališča.
171.	Kadar se zavezanci kličejo v kako po-®e®no službovanje za vojne namene, sosebno kot uelavci (rokodelci ali težaki), vozniki, vodniki tovor-flih živali, naj se prav takisto zbirajo, popisujejo in odhajajo in z isto utesnitvijo gledé uporabljanja beznice. Ako bi ne bilo več mogoče poklicanih P°pisati v občini, kjer prebivajo, ker je odhod nujen n ujih število veliko, naj se popišejo v kakem zbi-rališČi ali v kaki hodni postaji ali pa na mestu Sabiem, kjer se uporabljajo (kamer so namenjeni).
172.	Ako se celi letni razredi črnovojnikov ali Ce*e čmovojne ali nadomestilne čete razidejo z dopustom, a se pozneje ukaže vnovič sklicati jih, naj zavezanci sicer zbirajo in odhajajo prav tako, o prvem odhodu, a popisovati jih nt treba. °uniku naj se, ako po točki 170. potreba, izda 0zna nakaznica.
Prigled političnega okrajnega oblastva naj se razteza tudi na one zavezance poklicanih kategorij in letnih razredov, ki so vpisani v spiske črnovojnih zavezancev, a jih m' najti v imenskih popisnicah, ki prihajajo nazaj od razgledovalnih komisij, in o katerih tudi druga politična okrajna oblastva ne dajö na znanje, da so tam došli.
Pod prigled jemati in primorati, da izpolnijo svojo črnovojno dolžnost, treba je tudi one zavezance, kateri, imajoč svoje domovinstvo (pristojnost) drugej, bivajo v kaki občini ter so v zmislu zgornjih določil dolžni odriniti v črno vojsko iz občine, kjer prebivajo, in tako tudi one domovinske ali tuje zavezance, kateri bi morebiti po tem, ko je črna vojska sklicana, vrnili se ali prišli v občino.
črnovojni dolžnosti podstoječe osebe, katere pridejo v kako ozemlje, kjer je črna vojska napovedana, da bi nekaj časa prebivale ondukaj, — tudi če v tem ozemlji nimajo ni domovinstva niti svojega rednega stanovališča. — potrebujejo potrdnice, ki jo politično okrajno oblastvo njihovega rednega stanovališča izdâ po vzorci v prilogi 34., da ne bodo privzete v črnovojno službo v tem ozemlji.
174.	Vse v črno vojsko zavezane osebe, ki so se samohotno odtegnile črnovojni službi, treba je naznaniti dotični žandarski postaji, eventuvalno kadar se najdejo, privesti političnemu okrajnemu oblastvu, in to jih preoddâ črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, da z njimi postopa uradno.
175.	Take, ki so z dopustom odšli, prigleduje v oziru na njih vnovični prihod staležna četa.
(Slo
,v«nl»ch.)
107
Oddelek X.
Razgledovanje, zaprisezanje in preodda-janje črnovojnih zavezancev.
§. 36.
Razgledovanje črnovojnih zavezancev.
176.	Razgledovanje zavezancev je njih komisijonalno preiskovanje in presojanje v oziru na to, so li telesno pripravni za tisto službo, v katero so bili poklicani. Ako razgled pokaže, da dotičnik ni pripraven, odloči se on vsled tega samö časno iz števila onih, kateri so namenjeni za to službo, a to ostaja brez vsega pomena v oziru na njegovo črno-vojno dolžnost sploh.
177.	Razgledovanje je:
a)	gledé zavezancev, ki so poklicani v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu in deželni brambi, to, da jih zdravnik preišče také, kakor je za prihajajoče ne aktivno moštvo sploh prepisano ;
b)	gledé zavezancev, ki so poklicani, da služijo pri črnovojnih četah, to, da se komisijonalno preiščejo, so li pripravni za službo z orožjem, kakor na roko daje podpriloga 2. zapiska A in B „propisa za zdravniško preiskovanje vojnodolžnih“ in
c)	gledé zavezancev, ki so poklicani v kako posebno službovanje za vojne namene, to, da se komisijonalno preiščejo, so li pripravni za kako delo sploh, kakor na roko daje podpriloga 2., zapisek C prej omenjenega prepisa.
178.	Zavezanci se razgledujejo v tistih krajih in pri tistih poveljstvih, kamer so bili poklicani, — na slučaj na onem mestu, kjer bodo za kako delo poklicani zavezanci delali.
Razgledna komisija pri brambovsko-bataljon-skih,odnosno črnovojnih okrajnih poveljstvih sestoji;
z vojaške strani:
iz črnovojnega okrajnega poveljnika ali njegovega namestnika, z razločujočim glasom,
enega brambovskega ali črnovojnega oficirje, in
enega brambovskega zdravnika, s posvetovalnim glasom;
s politične strani:
iz župana one občine, iz katere črnovojniki pridejo na razgledovanje, ali njegovoga namestnika, pod njegovim poroštvom za istovetnost predstav-ljenca.
Političnemu okrajnemu oblastvu tistega kraja, v katerem bode razgledovanje, treba je vsako razgledovanje na znanje dati, ter mu je na voljo, dati se zastopati v tem poslu.
Da se najdejo za uradovanje razgledne komisije potrebna prostorja, katera je naredili takö. da se naravnost najdejo in lahko zagledajo, da se dobi potrebna hišna oprava, pisarji in drugo potrebovano pomočno in nadzorno osebje, naj ukrene prvosednik razgledne komisije, porazumno z brambovsko-bataljonskim poveljnikom, česar je potreba, po okolnostih naj se obrne do postajnega poveljnika, da on pomore.
179.	Razgleduje se občinoma; v večjih mestih po občinskih okrajih.
180.	Zavezance, ki so služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi (tudi v njih nadomestnih reservah) ali žandarstvu, treba je samo vprašati, ima li kdo na sebi kako nakaznost, zarad katere ni za službo z orožjem, in če reče, dà, preiskati ga je samo gledé te nakaznosti, — v nasprotnem slučaji ga ni preiskovati.
Zavezance, ki se najdejo da so pripravni za svojo služno namembo, sestaviti je v skupine:
a)	v nadomestilo vojstvu (35 —3 7 letne zavezance, ki izhajajo iz posebnih vrst orožja in zavodov vojstva ter so bili s posebnim zaukazom določeni v nadomestilo vojstvu),
b)	v nadomestilo za deželno brambo. in
c)	za črnovojne sestave.
Zavezance, ki so poklicani samo v kako posebno službovanje za vojne namene, treba je ogledovati samo tedaj, kadar rekö, da imajo kako nakaznost, ki jim delati brani.
Gledé zavezancev, ki niso došli zarad kake bolezni, naj se dva za črnovojno službo pripravna zavezanca iz iste občine povprašata, kaj vesta o njih bolezni.
181.	Razredbo (klasifikacijo) vseh zavezancev je vpisati v razpredelek „Opomnja“ prinesene imenske popisnice in to popisnico po črnovojnem okrajnem poveljstvu in političnem okrajnem oblastvu nazaj poslati županstvu.
Razredbo je zabeležiti v spiskih zavezancev in v črnovojnih imenikih.
O takih zavezancih, ki stojé v imenskih popis-nicah, a nimajo domovinstva ondukaj, kjer prebivajo, na.j politično okrajno poveljstvo pošlje posnetke domovinskim političnim okrajnim oblastvom zarad Prigleda, so li došli, kamer so poklicani.
za vojne namene — v pričo prvosednika razgledo-valne komisije oficir, kateri službuje kot ud te komisije, prečita in pojasni v njih materinem jeziku
I.	in V. vojni člen in na to naj slovesno prisežejo zapovedano služno prisego.
182.	Kadar se zavezanci, kateri so v nadomestilo vojstvu ali vojnemu pomorstvu prišli nepo-srednje k dopolnilno-okrajnim poveljstvom, pri razgledovanji spoznajo, da niso dobri za ondu-kajšnjo službo, naj se ne odpuščajo domov, nego z imensko popisnico pošljejo k črnovojnemu °krajnemu poveljstvu, kjer naj se vnovič preiščejo, so li pripravni za orožno službo pri črnovoj-n*h četah, ter je z njimi postopati po dotičnem
najdenji.
Zavezanci, kateri so pomotoma prišli k dopolnilno-okrajnim poveljstvom ali brainbovsko-bata-Ijonskim oziroma črnovojnim okrajnim poveljstvom, °ddad6 se pristojnemu poveljstvu ali odpošljejo.
183.	Zavezanci, za katere se najde, da so brezuvetno nepripravni za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, dadö se nazaj „za ves čas, dokler fraja napoved“, a za orožno službo nepripravni dadö se nazaj „do bodočega poklica“.
184.	Razgled in prisega, ki jo zavezanci po tem prisezajo, nadomeščujeta potrjenje za čas T°jske (vojne).
O zavezancih, ki se najdejo, da so dobri za črnovojno službo, ne izdajö se vendar nobeni naborni imeniki, nego samo imenske popisnice po vzorci v prilogi 37 — za vsakega moža posebe.
V	razpredelek „Opomnja“ naj se vpiše:
Najden, da je pripraven, ter zaprisežen.
V	I., dne.....................18 ... .
Podpis komisijskega prvosednika.
S- 37.
Zavezanci, ki so prišli naravnost k dopolnilno-okrajnim poveljstvom, prisezajo, kakor je prepisano za vojstvo, nasproti zavezanci, ki so prišli k brambovsko-bataljonskim, oziroma črnovojnim okrajnim poveljstvom, prisezajo brambovsko prisego, ki velja tudi za črnovojno.
črnovojna prisega za oddelke delavcev je obsežena v „prepisu za dobavo ob vojski potrebnih delavcev“ in izdana kot služna knjiga A — 39, a) vojstva ter se uporablja tudi za druge črnovojne zavezance, ki se jemljö v pomočne službe za vojne namene.
Ako bi se kak zavezanec branil priseči, bere se mu prisega posebe, in ta postopek, ki bode imel iste zakonite nasledke, kakor dejanska prisega, naj se zabeleži v imenski popisnici (točka 184), ki se ima tudi za naborni imenik.
Črnovojni oficirji vojaškega staleža — tudi taki, ki so vzdruženi iz pokojnega staleža ali z razmerja „zunaj službe“ ali „razpreglednosti“, naj prisezajo vkupno z razgledanimi zavezanci, — a oficirji za pravosodno službo (avditorji), zdravniki, krdelni računovodniki in oni vojaški uradniki, ki se uporabljajo v tej lastnosti, naj prisežejo prisego, ki je prepisana za njih službo posebe.
186.	Kadar se združbe, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, privzamejo kot take v službo pri črni vojski, prisezajo združbe udje tudi slovesno.
187.	Po tem ko so črnovojniki prisegli, treba jih je z imenskimi popisnicami po različnosti službe, v katero so namenjeni, ali dopolnilno-okraj-nemu poveljstvu, v katerega okoliš spada razgledna postaja, ali pa tistemu poveljstvu, katero je ono poslalo pönje, oddati ali tja poslati,
Zaprisega in preoddaja zavezancev.
g 185. Kadar je razgledovanje dokončano — a nastopi kak prestanek v razgledovanji, pred 111 prestankom — naj onim zavezancem, ki so na ^azgledovanji najdeni, da so dobri za službo ^°jstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi, rn°vojnih četah ali za kako posebno poslovanje
ali oddati brambovskemu bataljonu, oziroma črnovojnemu bataljonu (stežeru) — črnovojnike določene v kako posebno službo za vojne namene poveljniku, kateri je določen, da jih prevzame.
188.	Črnovojnike imajoče svoje domovinstvo na Tirolskem in Predarelskem ali pristojne v kaki deželi ogrske krone, ki so se kot poklicani zglasili ter
pri razgledovanji našli, da so dobri za službo z orožjem, poslati je prevozoma pristojnim črnovojnim okrajnim poveljstvom, na katera je odpravljati tudi imenske popisnice.
Oddelek XI.
Sestava črnovojnih čet in oddelkov, pisanje staleža. Dobrovoljni vstop v črno vojsko.
§• 38.
Sestava črnovojnih bataljonov (stežerov).
Stežer.
189.	Ako se ne pokličejo precej črnovojni bataljoni, ki jih je sestaviti, postavi se praviloma poprej „bataljonski stežer* (kader), ki sestavlja samostojen čmovojen oddelek in podstoji črnovoj-nemu okrajnemu poveljstvu.
Bataljonski stežer sestavlja se iz posebe poklicanih oficirjev in zavezancev iz moštva.
Stežeru je namen: pripravljati postavljanje bataljona, sodelovati pri razgledovanji prihajajočih zavezancev in seznanjati oficirje in podoficirje z njihovim bodočim področjem.
190.	Tisti dan, ko se zavezanci pokličejo, da se postavi bataljon, razpusti se stežer. Osebe ste-žera je vdružiti v bataljonski štab in v kompanije. Oni so po zdaj okvir, po katerem je postaviti pododdelke bataljona.
191.	Če se črnovojni bataljoni stavijo, ne da bi se prej sestavili stežeri, naj se v takih postajah, kjer bivajo nadomestni oddelki deželne brambe ali uže postavljenih drugih črnovojnih bataljonov, ti oddelki uporabljajo za pripravljalne poslove.
Bataljon.
192.	Čim se stežer razpusti, začenja se istodobno sestava bataljona. Različno obleko in opremo, bojno pripravo, orožje in strelivo izdati je pod-oddelom, poskrbeti je za stanovanje, za prejemanje
živeža in namizne posode ter drugih potrebščin, zagotoviti hrano (menažo) ter storiti vse druge priprave, kar jih je moči storiti.
193.	Bataljonski poveljnik naj po pouku, ki : ga prejme od črnovojnega okrajnega poveljstva,
! napravi vdružben črtež dohajajočim črnovojnikom,
j pazeč na to, kateri so si bližnji po občinah, ter sodnih in političnih okrajih.
V	črnovojnih okrajih, v katerih se stavita dva odhodna črnovojna bataljona, morejo se čmovojniki obeh sklicev vdružiti v vsakega obeh bataljonov; a če je črnovojnikov prvega sklica dovolj, vdružiti je načeloma té v prvi, ostale v drugi odhodni ba-
j taljon.
Kader je pri odhodnem bataljonu potreba j izravnanja staležev med kompanijami, naj se tudi 1 tù, kolikor moči, gleda na to, kako čmovojniki skup I gredo v teritorialnem oziru.
»
V	nadomestno kompanijo naj se vdružajo za bojne kompanije ne potrebni vojaško izučeni črno-vojniki najstarejšega potrebovanega letnega razreda
j in pa vojaško ne izučeni ali za službo pri pehotnem krdelu ne dovolj izučeni.
Pri teritorij alnem bataljonu se lahko taki vojaško neizučeni čmovojniki, ki znajo s puško rokovati, vdružajo tudi med bojne kompanije.
Stalež bataljonskega štaba naj se dopolni, čim pride toliko črnovojnikov, da je uztrezen izbor mogoč.
194.	V oziru na staležno postopanje s temi, j ki prihajajo, veljajo naslednja nečela:
a)	Za odhodne bataljone:
Da se založi propisani stalež, naj v prvi vrsti služijo d o mo vin ci dotičnega črnovojnega okraja, po tem domovinci iz okoliša istega brambovskega teritorijalnega poveljstva, naposled naj se jeruljb domovinci iz okolišev tujih brambovskih teritorijalnih poveljstev.
Ako je zaloge dovolj, naj se domovinci precej opremijo in oblečejo, a ostali po tem, kakor se kdo odkaže svoji četi po naslednjih določilih.
Ko prejde rok, v katerem je pričakovati, da pride največji del poklicanih, kamer so namenjeni, naj se precej poroči nadstojnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, koliko jih je prišlo, z raz-kazom po vzorci v prilogi 39.
Brambovško-teritorijalna poveljstva ukažejo precej, kjer bi treba bilo, gledé domovincev svojega okoliša izravnati stalež med odhodnimi bataljoni, a dotične skupne posledke in pa števila domovincev okoliša drugih brambovskih teritorijalnih poveljstev, kar jih je prišlo, naj dalje po telegrafu Poroëé ministerstvu za deželno bran. To minister-stvo ukrene na to, bode li poslednjič omenjene Prevozoma drugim brambovskim teritorijalnim poveljstvom dati na razpolaganje, — ali, če ne, uporabiti v dopolnilo staleža, kjer ne bi bil poln, v lastnem okoliši, — ali naposled dati jim za zdaj dopust.
Kadar se na konci najde, da je kaj prebitka dez stalež, ter se vsled tega nekaterim dâ dopust, držati se je tega reda, da se dopust dâ domovincem tujih okolišev brambovskih teritorijalnih poveljstev, — po tem domovincem iz lastnega okoliša brambovskega teritorijalnega poveljstva, naposled domovincem iz lastnega črnovojnega okraja — in da se v vsaki kategoriji začne pri najstarejših letnih
razredih.
b)	Gledé teritorijalnih bataljonov
volja za prihajanje samo načelo prebivališča in samo y posebnih izimnih slučajih, kjer bi tega treba bilo, Uravnava se jim stalež na podlogi poročil črnovoj-n'h okrajnih poveljstev po ukazu brambovskih teri-terijalnih poveljstev.
195.	Kadar je sestava bataljona dovršena, naznaniti je to črnovojnemu okrajnemu poveljstvu 'n brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, na slu-®aj tudi podpovelitelju, ki je uže postavljen, — °bema poslednjič omenjenima na ravnost — sè »staležnnim izkazom“ po vzorci v prilogi 40. Staležnemu izkazu je priložiti vdružbenico oficirjev P° vzorci v prilogi 19, v kateri je poočititi:
dokončno vdružbo v bataljonski štab in v kom-Panije,
došle črnovojne zavezance,
ne dobre za službo in
ne došle, s povedbo morebiti znanega vzroka, Zakai niso prišli.
črnovojno okrajno poveljstvo naj ta stalež ni *az z vdružbenico vred, pristavivši morebiti kake j*Pomnje v pojasnilo zglasila in vdružbenice, pred-žl naravnost ministerstvu za deželno bran.
196.	Kar ostaja časa do odhoda, oziroma do uPorabe bataljona, naj sé rabi za vojaške vaje po
poukih in programih, ki jih izdadö brambovska teritorijalna poveljstva, in za uredbo notranje službe.
Pouki in programi naj bodo kolikor se dâ preprosti in z ozirom na to, da se ima malo časa za izučbo bataljona, naj obsezajo posebno :
a)	korenito ravnanje s puško,
b)	da se ustrelja nekoliko krat v tarčo,
c)	stopanje (marširanje), izučbo v rojnem boji,
d)	vaje v bojnem streljanji in
e)	najpotrebnejše iz bojne službe.
Uporabljati se morejo, ako so na razpolaganje, tarče vojstva.
197.	Kadar se v slučaji posebne in silne potrebe črnovojniki prve napovedi odberö iz črnovojnih 'bataljonov ter uporabijo v nadomestilo vojstvu in deželni brambi, naj se oni znotraj kategorij po §. 29 v nadomestilo določenih izberö iz najmlajših črnovojnih letnih razredov.
Pisanje staleža.
198.	Črnovojniki, kateri so bili kot podoficirji ali razvodniki (patrolovodniki itd.) odpuščeni iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva, prevzemajo se na častni stopinji, na kateri so prej bili, v črnovojne čete (stežere), ako z vojaškimi izkaznimi listinami ali kako drugače nedvojbeno dokažejo, da so takrat, ko so prejeli odpust, imeli neko čast (šaržo) in katero; predpolaga se, da niso izgubili pravice do vnovične podelitve prejšnje častne stopinje (točka 41); — kompanijski poveljniki zastavljajo (popolnjujejo) mesta uredbi primerna s takimi od-puščenci — ali, ako jih ni, s podoficirji in razvodniki, katere je treba imenovati in ki naj se v to predlagajo bataljonskemu poveljniku.
Nekdanji oficirji in vojaški uradniki, ki niso zadobili prenamembe za take službe v črni vojski, naj se kot črnovojniki najnižjega plačnega razreda vzamejo v stalež.
199.	Črnovojniki se jemlje v stalež in pridejo v erarno preskrbo z dnem razgleda.
V vseh pismenih izdatkih, v katerih je izraziti služno razmerje črnovojnikov, naj se njih častni stopinji vselej od spredaj pridene oznamenilo „črnovojni“.
200.	Črnovojniki, vdruženi v nadomestilne čete vojstvu, vojnemu pomorstvu ali deželni brambi, jemljô se v stalež in imevajo v staleži ondukaj po propisih, ki veljajo za te dele oborožene moči.
§. 39.
Sestavljanje oddelkov iz črnovojnikov, določenih v posebno službo za vojne namene.
201.	Pri črnovojnih krdelnih in nadomestnih četah (stežerih) prejemljö se črnovojniki v stalež na podlogi imenskih popisnic po vzorci v prilogi 37, ki se vsak dan završujejo in s predstavnim pristavkom opravljajo.
Na mesto glavnoknjižnih listov služijo od raz-gledovalne komisije prejete imenske popisnice, v katerih razpredelek „Opomnja“ je vpisovati vsako premeno, ki se prigodi, — kot prvo premeno vpisati je predstavo (prezentacijo).
Štabni oddelek in bojne kompanije naj sestavljajo imenske popisnice o svojem skupnem staleži takö, da bode v razpredelek „Opomnja“ moči še kaj vpisati, ter naj jih predlagajo bataljonskemu poveljstvu, kjer jih je imeti na razpregledu.
Isto tako se jernljô v stalež tudi oficirji.
203.	Take oddelke sestavlja dotični poveljnik (voditelj) na mestu, kjer se uporabljajo; razdeliti jih je v skupine staniščem in delališčem primerno.
Natančneja sem mereča določila so v „propisu za dobavo ob vojski potrebnih delavcev“.
Ako odkazane nadzorne šarže ne zadostujejo, moči je črnovojnike, kateri dokažejo, da so bili kot podoficirji ali Zavodniki (patrolovodniki itd.) odpuščeni iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva, zopet imenovati na njih l poprejšnjo častno stopinjo ter uporabljati, da nad-j zorujejo skupine delavcev.
204.	Črnovojniki se jemljö po določilih za črnovojne čete (stežere) v §" 38 v razpreglednost ter se pišejo v nji.
Črnovojni okrajni poveljniki in njih oficirski sluge imevajo se pri prvih črnovojnih odhodnih bataljonih, polubrigadni poveljniki in pobočniki (adjutanti) in njih oficirski sluge pri bataljonu polu-brigade v nadpolnosti (čezkompletni).
§■ 40.
Dobrovoljno vstopanje v črno vojsko.
205. Moški, ne zavezani v črno vojsko, ki so dobri za službo z orožjem in vojaško izučeni, rejo kot dobrovoljci vstopiti v črno vojsko.
ino-
Za črnovojne osebe iz staleža gažistov, ki niso vdružene med črnovojne čete ali oddelke, a dobé
službe v okoliši črne vojske in imajo pravico	„	„	...	....
,,	...	n v •	......	Dolžni so ah s črnovoimmi zavezanci njih pre-
zahtevati, da se lim odkažeio nficirski sluge, nai . . ,	, v.
,	.	,	, i ...... ° J bivalne občine — v tem slučaji ob vpisavanji
sluge po ukazilu brambovskega teritorialnega po-	,	.	•
v	,	.°,	..	, ‘	; v imensko popismco — po točki 169. priti na raz-
VPMSiVïî frnnvmno naHnmnctno knrrmnnuo nrocvrhn	ir	i	i
veljstva črnovojne nadomestne kompanije preskrbé ter imevajo v nadpolnosti.
gled in pred razgledno komisijo izreči, da jih je
volja dobrovoljno vstopiti v črno vojsko, ali pa
z imensko popisnico, ki jo je posebe izdalo župan-
v. . v	, i stvo po vzorci v prilogi 37., oglasiti se pri prvo-
gaziste v črnovojni službi, nai se, ako ob prihodu i ...	f. • , ,	„ „
.	,	. J	, v, ......	! mestniku razgledne komisije ali pri kakem črno-
7ivUKP SVAin ndcnmmnnncl vo elnvhr» oli cn im im
Vojaške in nevojaške osebe, namenjene za
zglasé svojo nesposobnost za službo ali se vidijo, da so nesposobni, dokler se ne ne yzemö v dejansko službo, nego naj se to naznani, predloživši vojaško (brambovsko, črno !
svojo	“ “i“''"” ““ ° j/‘"i”’ j vojnem okrajnem poveljstvu ali pa pri poveljstvu
nesposooni, dokler sc ne ukrene drutruce, y	, . <•	< ,	•
JL I crnovojnega bataljona, v katerega nameravajo
vstopiti.
vojno) zdravniško pričalo brambovskemu teritorijal- j (je so (j0bri za službo z orožjem,prevzamejo se nemu poveljstvu ; to bode o njih — tudi ko bi bile i v grno vojsko in storivši črnovojno prisego vzamejo iz pokojnega staleža ali v razmerji „zunaj službe“ na se dolžnost črnovojne službe za ves čas, dokler vojstva ali vojnega pomorstva, samostalno ukrenilo J [raja napovedba. razloko.
202.	Ako se kak črnovojnik pozneje preoddii drugemu oddelku, v bolnico itd., naj se to zgodi z enakšno imensko popisnico ter pové, da je bil prehranjen in katere erarne stvari, — ki naj se mu vse popolnem dajö, če je na bojnem polji, — ima pri sebi.
206.	Tudi moškim v črno vojsko zavezanim, kateri ne spadajo med poklicane kategorije ali letne vrste, pa voljo je pod istimi predpoložki in uveti dobrovoljno vstopiti v črnovojne čete.
Oddelek XII.
§. 41.
O novojna služim žandarstva, finančne straže
in osebja državnih gozdov.
207.	Čim prigodki v času vojske žandarstvu, finančni straži in osebju državnih gozdov branijo vršiti svojo službo po odkazanem služnem področji, imajo ti stražniki in nadzorniki (pazniki), ako ni na to stran nikakih posebnih naredeb, dolžnost — ne lakaje posebnega povelja, — oglasiti se pri najbližjem oddelku črne vojske. S tem stopijo oni v službo črne vojske in pod povelja dotičnega oddelnega poveljnika, kateri — če je kam odposlan (detaširan), ~~ poroči to svojemu bataljonskemu poveljniku
Možje iz finančne straže in državnih gozdov Prisezajo črnovojno prisego a ne razgledujejo se.
208.	Iz oseb žandarstva, finančne straže in državnih gozdov treba je — ne pomešujoč ene 2 drugimi — sestavljati v njih uniformi, opremi in oborožbi oddelke, odkazovati jih štabom črnovojnih krdel ter izročati jim. kakor poznajo ljudi in Svčt (obližnje zemljišče), različne posebne naloge, službe slov (potov) i. dr. t., a žandarske in finančno-stražne oddelke uporabljati je tudi pod. vodbo njihovih oficirjev, odnosno uradnikov.
siceršni služni propisi uporabljajo se zmislu primerno na črnovojne osebe, namenjene za službe pri teh delih oborožene moči, ter pri črnovojnih četah in oddelkih.
Črnovojne osebe so ves čas svoje dejanske službe nasproti osebam drugih delov oborožene moči in žandarstva v enakem razmerji nadred-nosti in podrednosti, kakor osebe vojstva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
Pred vsemi črnovojnimi osebami, in to med oficirji in uradniki tudi onimi, ki so ob enem oficirji in uradniki pokojnega staleža ali v razmerji , zunaj službe“ ali „razpreglednosti“, imajo osebe enake častne stopinje vojstva. vojnega pomorstva ali žandarstva prednost.
211.	Ko se imenujejo po točki 114. oficirji in uradniki v črni vojski, določajo se činovni dnevi. Kjer ni činovnih številek, ustanovi bataljonski (od-delni) poveljnik činovni red (predstveni in zad-stveni čin) novo imenovanim oficirjem vsake častne stopin je enakega činovnega dné po načelih „propisa za določilo čina osebam vojaškega staleža c. kr. deželne brambe“.
Po tem takem naj bodo, ko se določa činovni red, merodajni:
a) Pri nekdanjih oficirjih:
209. Kadar se sovražnik umakne s pravilnega kužnega ozemlja Žandarstva, finančne straže in usebja državnih gozdov, treba je te oddelke precej Opustiti ter naj se dotične osebe poprimejo vnovič sv°je prave službe.
Oddelek XIII.
^jaško-služna in osebna razmerja črno-v°jnikov. Sodnja oblast in strahovalno-kazenske stvari.
§. 42.
' ojaško-služnn in osebna razmerja.
v . 2lo. Pravilniki (reglements), veljajoči za Jstvo, vojno pomorstvo in deželno hrambo, tor
Prejšnji čin in činovni red (činovna številka) na isti častni stopinji, — če se ne more ustanoviti ta činovni red — prejšnji red na prvi nižji častni stopinji, pri enakem činu v ti oficirske službe čas, pri enakem času oficirske službe skupni služni čas:
b) pri nekdanjih podoficirjih:
nekdanji kadeti nove sestave, ki so imeli — če tudi samo za naslov — podoficirsko šaržo, vrste se pred vsemi podoficirji enake šaržne stopinje;
drugače je merodajna prejšnja višja ali nižja, dejanska ali naslovna šarža ter daljši ali krajši služni čas v nji;
c)	pri drugih nevojaških osebah
imajo oni. ki so služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni hrambi prednost pred onimi, ki niso služili, med le-temi po letih življenja stareji pred mlajšimi.
Kar se tiče prejšnje vojaške šarže, in pri nekdanjih oficirjih tudi gledé prejšnjega čina, ravnati se je po vdružbenici.
Ako treba, iskati je za določilo činovnega reda višje razloke.
Činovni red čmovojnim oficirjem enake častne stopinje in enakega čina različnih črnovojnih sestav naj se ustanovi, ako treba, po enakih načelih.
Zgornja določila se uporabljajo prilično na črnovojne oficirje, ki niso iz vojaškega staleža, in na čmovojne uradnike; — med pomočnimi (asistent-nimi) zdravniki imajo gradovani zdravniki prednost pred diplomovanimi ranocelniki.
212.	Za črnovojno službo namenjeni oficirji in uradniki pokojnega staleža in v razmerji „zunaj službe“, in pa oficirji in uradniki v razmerji „nepreglednosti“ deželne hrambe nimajo zaradi služne namembe v črni vojski nobenih posebnih zaveznosti.
Dolžnosti imajo oficirji in uradniki v razmerji razpreglednosti deželne brambe, z namembo za črnovojne službe — razen orožnih (služnih) vaj — iste, kakor öni iz nedejanskega staleža v deželni hrambi.
K vélikim poročilom (raportom), ki se imajo vsako leto, ne privzemajo se praviloma; o kakem slučaji privzemati take oficirje in uradnike iz kakega posebnega vzroka, daje se na voljo pristojnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu.
Za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjeni moški civilnega stand imajo té dolžnosti, da si razširjajo svoje znanje vojaških služnih, eksercirskih in drugih dotičnih propisov, da se spodobno vedö in da izpolnjujejo dobrovoljno prevzeto dolžnost, poročati, kader stalno premené svoje prebivališče. O nekdanjih oficirjih in uradnikih, kateri niso bili na svojo prošnjo, nego vsled svojega izstopa iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva prenamenjeni za oficirska ali uradniška mesta v črni vojski, predpolaga se, da bode v oziru na svojo morebitno služno namembo in na važnost redovite razpreglednosti, enako dolžnost za samoumevno spoznavali in izpolnjevali.
213.	Vloge za razpreglednostne namene so proste kolka, — in ako imajo té vloge na sebi oznamenilo: „Na uradno vel jen j e“, tudi poštnine. Prostost od poštnine je utesnjena samo na dopise, ki se dajo na pošto in oddajajo v mejah avstro-ogrske monarhije, a v lokalnem prometu nima mesta.
Drugim vlogam, ki se tičejo lastne koristi dotičnikov, ne gré prostost od kolkov in poštnine.
214.	Oficirji v razmerji „razpreglednosti“ deželne brambe, z namembo za črnovojne službe, in za j
oficirska mesta v črni vojski prenamenjeni moški civilnega stanu morejo ob svojih troških udeleževati se praktičnih poukov (kurzov) za črnovojno-oficirske aspirante.
Taki pouki denejo se v dejavnost ob vélikih orožnih vajah deželne brambe pri onih brambovskih bataljonih, pri katerih se na oklic, razglašen vsako leto v uradnih listih, oglasi dovoljno število deležnikov.
Moški civilnega stand dobivajo obleko, opremo in orožje iz črnovojnih zalog. Oni, ki so v svoji prejšnji vojaški službi imeli oficirsko ali podoficirsko šaržo, dobé odlikovalna znamenja podoficirske šarže.
V ostrogih (taborjih) nastanjajo se deležniki takih praktičnih poukov tako kakor črnovojne osebe; — v drugih staniščih deželne brambe morejo se nastanjati samo toliko, kolikor je v njih razpo-ložnega prostora in kolikor to ne prizadeva nikakih troškov brambovski blagajni.
Moški civilnega stand podstojé sicer civilni sodni oblasti, a morajo, ko se vzprejmd v pouk, nase vzeti dolžnost, za čas vojaških vaj nositi vojaško uniformo in — slično kakor civilni poslušalci šol za oficirske aspirante za nedejanski stalež c. kr. deželne brambe — podvreči se nepogojno vojaškim in disciplinarnim ukazom. Oni, kateri bi ne izpolnjevali svojih dobrovoljno prevzetih dolžnosti, videli se nevoljni ali bi drugače kazali svojo nepripravnost, odstranili bi se iz pouka.
Prošnje*) za vzprejetje v te praktične pouke obračajo se v teku meseca julija na poveljstvo onega brambovskega bataljona, pri katerem dotični želi udeleževati se pouka.
215.	Oficirji v razmerji „razpreglednosti“ deželne brambe, z namembo za črnovojne službe, morejo tudi ob svojih troških udeleževati se vaj brambovskih krdél, kolikor to dopuščajo služne razmere.
Dotične prošnje*) je obračati na poveljstvo tiste čete, pri kateri kdo želi udeleževati se vaj.
§• 43.
Sodnja oblast in strahovalno-kazenske stvari.
210. Črnovojniki podstojé s tistim dnéin, ko se pokličejo, vojaškim zakonom v kazenskih stvaréh in
?) l’rošnje in priloge so kolka proste.
strahovalmm (disciplinarnim) propisom v istem ob- j Poveljniki črne vojske naj strahovalne kazni, segu kakor osebe c. kr deželne brambe, in to:	i katere so komu naložili, zabeležujejo tako, kakor
1 se pišejo kazenski zapisniki, oni. ki so poklicani z razglasili, s tistimi dném, ko so dolžn: priti v občino svojega prebiva- [ hšču, oziroma zbirati se;
oni. ki so poklicani s pozovnimi listki, s tistim dném, ki je določen, da naj poklicani pridejo k dotičnemu oblastvu (poveljstvu, krdelu, za-v°du i. t.); ako se je pa dotični zglasil prej, tisti dan, ko se je zglasil.
Za osebe od finančne straže in državnih gozdov, katere je privzeti v črnovojno dolžnost, jemlje se, da Je tisti čas. o katerem so oni po določilih v točki 207. dolžni, oglasiti se v črnovojno službo, tudi dan po-Kuca, in z njimi je torej ravnati kakor s takimi, ki s° poklicani v črnovojno službo.
Oni črnovojniki. kateri se rabijo v nadomestilo v°jstva (vojnega pomorstva), stopijo gledé tega za as’ dokler traja ta njihova namemba, v isto raz-Irierje, kakor drugi udje vojstva (vojnega pomorstva).
Oddelek XIV.
Dajanje dopusta. Razpust črne vojske. Pismeno potrdilo službe v črni vojski.
§. 44.
Dajanje dopusta.
219. Dopust (urlavb) se komu podeljuje sto-prav po tem, ko so oficirji in črnovojniki vzprijeti v stalež pri črnovojnih ali nadomestnih četah (ste-žerih), odnosno po tem, ko so dotičniki pri oddelkih j določenih posebnim službam v vojnë namene vzeti I pod razpreglednost.
21 7. Kar se tiče vršenja vojaške sodnje oblasti ° črnovojnikih, uporabljajo se prilično določila za-°^a od 2. aprila 1885, o vršenji sodnje oblasti za i °želno hrambo.
Izvesti sodnje preiskave proti črnovojnikom v Povojnim osebam) zvana so vojaška sodišča C' kr. deželne brambe, oziroma na njih mestu po-'Ujoča vojaška sodišča vojstva in vojnega pomorstva.
Sodnje-oblastne pravice o črnovojnikih vrše i .° zvani poveljniki prilično tako, kakor je to pro-P‘sano v slučaji mobilizacije o brambovcih.
... 218. Strahovalno-kazensko pravico o črnovoj-hjk" ■Vr^ Povetin'ki črne vojske, dalje oni povelj-1 vojstva (deželne brambe), kalerih poveljem tisti as podstojé črnovojne čete.
Vel' .ktataljonski in kompanijski in pa oddelni ] str n * ^rne V0Jske imajo do svojih poddanikov i; e ^°valno*kazensko pravico, kakoršna je da gjj °'°blastnim poveljnikom deželne brambe gle „ Pod.tojuih brambovcev ob vojski po oddelkuX ni .<:ine8a pravilnika za c. in kr. vojstvo, I. dela, 2_l V|‘1 dopolnil v njegovi uporabi na c. kr. i n° hrambo.
Dopust se podeljuje ali kot kratek odlog črnovojne službe (dovoljenje, pozneje nastopiti službo) ali pa kot kratek prestanek dejanske službe.
Dopust iz osebnih ozirov.
220. Iz osebnih ozirov sme se črnovojniku dati dopust samo v res izimnih slučajih in v sosebno nujnih okolnostih, kolikor korist službe dopušča, tako, da je zagotovljena ta korist.
Za dajanje dopusta takim, ki so vdruženi v vojstvo. vojno pomorstvo ali deželno brambo, veljajo dotični tem delom oborožene moči dani pro-pisi, — a za dajanje dopusta črnovojnikom, ki stojé na bojnem polji pri vojstvu, veljajo propisi gledé njih veljavni.
V oziru na kak dopust oficirjem in črnovojnikom črnovojnih čet ali nadomestnih čet (stežerov), ki niso vdružene vojstvu na bojnem polji, in v od-delkdi določenih kaki posebni službi za vojne namene, naj dotični poveljniki, propis o dajanji dopusta za c. kr. deželno brambo zmislu primerno uporabljaje, razločajo, odnosno obračajo se na višje mesto za razloko.
Dopustnikom naj se dajö navadne potrdnice o dopustu.
Pove1ČrnOVojno-°krajni Povelin'ki imajo gledé njih sh'al/e,n riaravnos*' podstojnih črnovojnikov tisto i0valno-kazensko pravico, ki gre črnovojno-
hataljo
nskenm poveljniku.
Dopust iz služnih ozirov.
221. Dopust iz služnih ozirov daje se, kadar je črnovojnikov čez število, kadar se jim stalež zni-

žuje ali kadar se čmovojna krdela ali nadomestne čete (stežeri), odnosno oddelki časno ne potrebujejo.
222. Podelitve dopusta zaradi staležne čezšte-vilnosti o sestavljanji črnovojnih odhodnih bataljonov ukazujejo in izvajajo se po določilih v točki 194.
Pri stežerih dâ se nepotrebovanemu osebju dopust, kadar ne kaže, da bode v kratkem postaviti bataljon. Dotično naredbo izda ministerstvo za deželno bran.
V obeh slučajih dobodo dopustniki dopustne potrdnice.
226.	Razpuščenje črnovojnih čet in oddelkov izvaja se po zaukazu brambovskih teritorijalnih poveljstev ali v brambovsko-bataljonskih ali pa v drugih sestavljalnih postajah ter se začenja z razpremo moštva kompanij. potem z odpustom moštva in oficirjev. Kompanijski poveljniki, računski podoficirji in podoficirji in črnovojniki, vzeti iz najmlajših letnih razredov, kar jih je potreba za redno odpravo, vzdržbo in razredbo (razvrstitev) obleke (monture), opreme, bojne priprave, orožja in streliva in drugih erarnib predmetov, morajo ostati dotle, dokler ne bode razpuščenje kompanije po vsem zvršeno.
Bataljonski štab naj se razpusti na zadnje; ne-I potrebne osebe njegove utegnejo se uže tudi poprej 1 odpustiti.
223. Kadar je pri črnovojnih krdelnih ali nadomestnih četah moči znižati stalež. ukaže to znižanje ! Črnovojnike, ki služijo v vojstvu. v vojnem p°" na ozemlji delujočega vojstva vojaški povelitelj, ! morstvu ali deželni brambi, odpošiljajo njihove sta-a drugače ministerstvo za deželno bran.	' ležne čete na ravnost v domovino.
Kadar cele črnovojne krdelne ali nadomestne čete postanejo časno nepotrebne, ukaže jih z dopustom razpustiti tudi vojaški povelitelj, odnosno ministerstvo za deželno bran, na slučaj, velevaje ob enem sestavo stežerov (kadrov).
V obeh slučajih vrši se razprema in podelitev dopusta v brambovsko-bataljonskih ali drugih sestavljalnih postajah.
Dopustniki tù ne dobivajo dopustnih potrdnic ter jim je dati na znanje, da bodo v slučaji potrebe vnovič poklicani z razglasi.
224.	Znižanje staleža ali podelitev dopusta v oddelkih, določenih kaki posebni službi za vojne namene, ukrepajo ter na samem mestu, kjer se delo vrši, izvajajo ona oblastva ali poveljstva, katera so ukazala njih sestavo.
Tudi v tem slučaji ne dajo se dopustne potrdnice.
Razpust črne vojske.
225.	Delovito — na posamezne dežele omejeno — ali vseobsežno-razpuščenj e črne vojske, kadar prestanejo razlogi, s katerih je bila sklicana, ukazuje cesar.
Ali' služna dolžnost črnovojnikov ne končuje se uže z dnem. katerega se razglaša razpuščenje črne vojske, nego stoprav tisti dan, ko se dokončno odpuste iz črnovojne službe.
227.	Vsi oficirji, ki so služili v črni vojski, m drugi gažisti, tudi taki oficirji in vojaški uradniki vpokoji ali v razmerji »zunaj službe“ ali „razpregled-nosti“ povračajo se v svoje prejšnje razmerje.
228.	Listine (pisma), ki se odnašajo na osebe iz črne vojske, dopolnjene in završene pododdelne glavnoknjižne liste, imenske popisnice (nominalne konsignacije) itd., naj staležne čete vojstva in vojnega pomorstva po domovinskem dopolnilno-okrajnem poveljstvu pošiljajo nazaj poveljstvu domovinskega črnovojnega okraja, a brambovske in črnovojne čete in oddelki naj jih izročajo na ravnost poveljstvu črnovojnega okraja, katero jih v red dene in hrani-
Makularne istopise kvalifikacijskih spiskov nekdanjih oficirjev iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne hrambe in žandarstva, dopolniti je — a ne vpisati v razpredelek 12. ter po črnovojno-okraj-nein poveljstvu poslati brambovskemu-teritorijal-nemu poveljstvu.
§. 46.
1'isineno potrdilo službo v črni vojski.
229.	Kdor je v črni vojski opravljal službo, prejme o nji, ko se črnovojne čete konečno razpuste', primerno uradno potrdilo, v obče od svojega posleo-njega staležnega oddelka (bataljona, oddelka i- W-
Črnovojne osebe od stotnika (ritmeštra) nizdoH prejemajo potrdnicč o službi v črni vojski p° ^ vzorcih v prilogah 41 in 42; dotičnih golic hod" 4' brambovska teritorijalna poveljstva na podlogi stale*" nega izkaza (točka 195) pošiljala primerno števil0
poveljstvom črnovojnih okrajev, da jih razdadö črno-vo.jnim četam. Poveljnik črnovojnega bataljona jih Po tem dä porazdelili med kompanije, in kar bi ostalo golic, odpravi jih po poveljstva črnovojnega okraja na brambovsko teritorijalno poveljstvo.
230.	Potrdnice izdajo naslednja oblastva in po-stavljenci, odnosno njihovi namestniki ali nasledniki:
1.	Ministerstvo za deželno bran imenovanim črnovojno-okrajnim in črnovojnim polubrigadnim ter bataljonskim poveljnikom, zaradi česar so brambov- , ska teritorijalna poveljstva po razpuščenji črne vojske dolžna ministerstva predložiti imenik prej omenjenih oseb, ter povedati domovinsko občino in okraj ter j r°jstveno leto, in pa v kateri lastnosti in koliko öasa je služil v črni vojski.
2.	Brambovsko teritorijalno poveljstvo vsem oficirjem črne vojske od stotnika in konjiškega stotnika nizdol, na podlogi dotičnih imenikov, katçre so mu črnovojne čele pošiljati dolžne, in v katerih je Pn črnovojnih oficirjih, imenovanih iz civilnega stanu, povedati tudi njih poprejšnje civilno stanje v življenji, in vsem ostalim črnovojnim osebam.
3.	Črnovojni bataljonski poveljnik in črnovojni kompanijski poveljnik, odnosno črnovojni oddelni poveljnik sam, vsem ostalim črnovojnim osebam.
4. Ono moštvo, ki je črnovojno službo odslužilo pri deželni brambi, dobode služno potrdnico od pristojnega bataljonskega poveljstva deželne brambe na podlogi glavno-knjižnih listov, ki mu dohajajo od pododdelkov, a onim, ki so svojo črnovojno dolžnost odslužili pri vojstvu (vojnem pomorstvu), dolžna so izročiti potrdnice ondukajšnja poveljstva.
Potrebne za to golicč naj se dobavijo od brambovskih teritorijalnih poveljstev.
Oddelek XV.
§. 47.
Gospodarstveno-n pravna določila.
231. Propisi o pristojbinstvu, upravstvu in računstvu, veljajoči za c. kr. deželno brambo, uporabljajo se s premembami, omenjenimi v točkah 184, 201 in 202 (z ozirom na rabo imenskih popisnic po vzorci v prilogi 37 namesti nabornih spiskov, glavno-knjižnih listov, zglasovalnih in preglednih spiskov) tudi v črni vojski.
in	Opomqjtt. Priloge 6, 7, 8, 9, 13, 15, 1C, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 30, 36, 39
j	ki se tičejo deloma vojaških oblastev in poveljstev samih, deloma obsezajo vzorce za namembnice
P°zovnice, niso vzprijcte v državni zakonik.
Priloga 1
Čmovojni okraj I. št.
k§. 9.
Politični okraj
Občina
Orno voj niški imenik
letnega razreda (rojstvenega leta) 18
b)
c)

Dpomnje. a) K razpredelku 2. Pri enakih priimkih in imenih naj se v tanje zaznamenanje dotičnega zavezanca navede kak pridevek, če katerega ima, ali očetovo ime ali kaka druga oznamenilna okolnost.
iv	razpredelkom 2, 3, 6 do 12. Kadar se kak zavevanec odpiše (izbriše), treba je v razpre-delkih 2 in 3 imena, a v razpredelkih 6 do 12 v njih obsežene vpise izbrisati: (tako prečrtati, da se bode še brati moglo, kar je bilo zapisano).
K razpredelkom 5, 10 do 12 in 15. Premenljive podatke o tem, kje kdo prebiva (razpre" delki 5, 10 do 12), v katero službo so namenjeni zdravniki, farmacevti, inženirji, arhitekti, stav-binski mojstri, živinozdravniki, konjski zdravniki in drugi imenoma določeni zavezanci ali da je kdo odvezan od službe (razpredelek 15) vpisovati je samo sè svinčnikom.
K razpredelku 6. Pri zavezancih, ki so službo v liniji in reservi dosluŽili v vojstvu ter so samo
v	poslednjih dveh letih svoje dvanajstletne vojne službe spadali v stalež deželne brambe, vpisovati je čete in zavode vojstva.
Kadar vojaška četa ali zavod ni na tanko znan, naj se začasno vpiše samo orožna (krdelna) vrsta ali branša (peštvo, lovci, konjiki v vojstvu, bojno, trdnjavsko, tehnično topništvo, inženirsko krdelo, železniški in telegrafski polk, zdravstveno, pratežno krdelo, kobilar-stvena, monturna (vojaško-opravna), oskrbstvena branša — brambovski pešci, konjiki).
K razpredelku 6. Kdor je plačal takso, poočiti se kot tak.
ej






















Tekoče število	Priimek in pridevek, če ga ima	Ime	Stan, značaj, delo ali posel, ki ga živi	Stanovališče in hišno število v domovinski občini	Služil je v vojstvu (vojnem pomorstvu, ali deželni brambi, (tudi v njih nadomestnih reservah) pri katerem krdelu in na kateri častni stopinji (šarži)
	črnovojnega zavezanca				
1	2	2	4	3	6
1	Ales	Simon	neoženjen, ključaničar		v polku peštva, št. desetnik
2 3 — 4	Brodar	Tomaž	oženjen, trgovec		v bojnem topništvu, predstrelec
	Debeljak	Janez	neoženjen, zdravnik	I. ulice 56	
	Koder tudi Pečnik	Martin	vdovec, dninar	I. ulice 4	v brambovskem bataljonu št.	, patrolovodnik
5	UllHtree	rV	neoženjen, gostilničar	I. ulice 15	
6	MÙNçar		oženjen, pismonosec		v trdnjavskega topništva bSndjonu št.	, vodoVndnik
7	Milič	Lovre	oženjen, knjigovodnik		pri konjištvu vojstva, dragonec
8	Novak tudi Sitar	Andrej	oženjen, mizar		v vojnem pomorstvu, košnjak
9	Obreza	Jernej	vdovec, mlinar	Novi mlin	v inženirskem polku št. razvodnik
10	Vrhovnik	Anton Vinko	oženjen, grajščak	Stari Dvor	v bojno-lovskem bataljonu, lajtnant (poročnik)
11	Jančar	Filip	oženjen, kramar	I. ulice 3	v polku pešcev št.	, računski podoficir
12	Hosta	Matija	neoženjen, poštni oiicijal	I. trg 1	
			*		


Stoji, odnosno je bil pod razpre-glednostjo		Za črno vojsko brezuvetno nepri-praven in zakaj	Za stalno iz doma			Razlogi, zakaj je število i		Opomnja
O it ji § *	ž I 1 1 8		v kateri do mačiti dežel	na vnanjem	-S. M ÿ t g	večje	manjše	
			v kateri deželi, katerem kraji					
7		9	10 11		12	13	14	15
—			na Ogerskem v Gjuru					
				na Bavarskem v Pasovu				
	1							Na slučaj mobilizacije določen za službo v deželni brambi
4 1		Otrplost desnega kolena. Ne da si ga ogledati						
		nima leVe roke	v dolnji Avstriji v HimbWgu				prejel potrdnico oproščenja	
							15. dne maja 18. . V I. umrl	
								
			na Štajerskem v Ptuji					
								
								
						z doslužnim listom odpuščen		
						Preselil se iz I.		Odveza od službe dovoljena do konca marcija 18..
								


Priloga 2
HTmT'
I. Pregledna razpredelnica črnovojne dolžnosti
rojenih od leta 1847 do vštevno 1876.
Rojeni v niže stoječih letih	do vrše v niže stoječih letih		ter pridejo s 1. dnem januvarja niže stoječega leta	
	18.	42.		
	leto svojega življenja		v črnovojni imenik	iz črnovojne dolžnosti
1847		1889		1890
1848		1890	■	1891
1849		1891	'	1892
1850		1892	J §	1893
1851		1893	J	. C/}	1894
1852		1894	i	►*	1895
1853		1895	j 00	1896
1854		1896	2 j-	1897
1855		1897	O g	1898
1856		1898	1 e	1899
1857		1899	l	1900
1858		1900	/	g §	1901
1859		1901	g g	1902
1860		1902	o >o	1903
1861		1903	k.	1904
1862		1904	°* O	1805
1863		1905		1906
1864.		1906		1907
1865		1907	S	1908
1866		1908		1909
1867	1885	1909		1910
1868	1886	1910	/	1911
1869	1887	1911	1888	1912
1870	1888	1912	1889	1913
1871	1889	1913	1890	1914
1872	1890	1914	1891	1915
1873	1891	1915	1892	1916
1874	1892	1916	1893	1917
1875	1893	1917	1894	1918
1876	1894	1918	1895	1919
II. Pregledna razpredelnica
razredov, od leta 1889 do 1895 vvršcenili v črno vojsko.
ci
JZ
s
s
s,ov«ni*ch.
109
Priloga 4
k 8"
Črnovojni okraj I. št.
----------------------.——----------------—--------
Politični okraj
Sodni okraj
----—------------------------------
Občina
Posnetek iz črnovojnih. imenikov.							
		Od teh					
		so služili		S	0		
Letnik	črnovojnih zavezancev	v vojstvu (vojnem pomorstvu)1	v deželni hrambi	1 .2	brezuvetno nepripravni	0 p o m n j a	
		tudi v njih nadomestnih reservah		1 C/3			
1847							
1848							
1849							
1850							
1851							
1852							
1853							
1854							
1855	10	7	1	4	1		
1856							
1857							
1858							
1859							
1860							J2	
1861							
1862							
1863							
1864							
1865							
1866							
1867							
1868									
1869									
1870								
Vsota .					,		
V I. dné.........................18 . .
I. 1„ župan.
Ime združbe Stajališče združbe
Priloga .j k §u 11.
Spisek
združbenili udov v črno vojsko zavezanih.
! *2 1 1	Priimek	Ime	Častna stopinja (čin, urad) v združbi		I IS, I	Stan, značaj, delo (posel, ki ga živi)	Stanovališče in hišno število I	Je pod vojno dolžnostjo, v vojstvu, vojnem pomorstvu (deželni hrambi) (krdelo in častna stopinja)	Služil je v vojstvu, vojnem pomorstvu ali deželni hrambi (tudi v njih nadomestnih reservah) (krdelo in častna stopinja)	Stalno iz doma in kje		Opomnja
	udov v črno vojsko zavezanih											
				c Rojstveno leto	Domovinska obči dežela)					v kateri domači deželi	na vnanjem	
	2	3	4		6 1 7		8	9	10	11	12	13
1 2 3 4 0 : Ho												
												
												
												
												
	Drugi udje											
												
H5	Skupaj .											
I- dne........................18 . .	Podpis poveljnika (načelnika):
Poninja; Izmed čel meščanskih stražnikov in strelcev naj se oficirji, podoficirji, poddesetniki (patroljo-vôdniki), izmed vojaško-veteranskih društev udje načelništva vpišejo imenoma, — vsi drugi udje skupno.
V točki 138 propisa omenjeni udje naj se ne vpisujejo kot čmovojni zavezanci.
Priloga 10
-
k §om» g in 11-
Spisek
napak (nakaznosti), ki delajo človeka nepripravnega za vsako crnovojno službo.
Te- koče število	Napake — po spisku D
podpriloge 2. k , Propisu o zdravniškem preiskovanji vojnodolžnih“ (Priloga III k vojnim propisom, I. delu)	
4	Ako ni nekih bistvenih čepinjskih kosti.
8	Gluhost na obeh ušesih.
14	Močno znižana ostrovidnost (slabovidnost).
18	Progasta patvorba vezne kožice razsežna na obéh očesih.
23	Sivi pêrec (bel) na obéh očesih.
24	Oslepèlost na obéh očesih.
27	Nadvidnost z močno znižano ostrovidnostjo.
28	Močno kazeče patvorbe na nosu, kar jako ovira govor in dihanje; čisto brez nosü.
29	Obraz jako kazeče zajčje škrbine, prostrano zrasle ustnice ali! zrasla lična sluznica, ako se ob enem govori nerazumno in se težko jé.
36	Velika gruša (krof), ki dela da se težko diha.
38	Pijavke o jabolku in dušniku.
43	Kazeča grba na prsih ali na hrbtu.
44	Razklana hrbtenica.
47	Protinaravna zadnica.
48	Hude otekline na modi (jajcih).
51	V oči bijoča nepodoba, pokvečenje ali pomanjkanje kakega uda (roke ali noge) ali znatnega déla njegovega.
52	V oči bijoče sušenje, kakor tudi močno odebelenje kakega uda (roke ali noge) tako, da ga je težko prav rabiti.
53	Če se je koinu zlomljena kost zacelila tako, da je ud (roka ali noga) močno skrajšan in kazi človeka ter se ne more prav rabiti.
54	Kronično vnetje členkov, zastarelo izvinenje, zrastenje, sključenje, napačni členki, tako da človeku čisto ne služijo več ali pa jako slabo.
56	Mrtvoudnost kake roke ali noge.
57	če ni enega palca na roki.
63	Jako napačno zrastla noga, nepripravna za hojo (kopasta [kruljava], kljukasta, konjska noga).
65	Pritlikavost, pokvečenost ali nepodoba vsega života.
69	Očitno debele, neozdravne otekline in izrastki ter vsi hudi novotvori.
70	Vse otekline na žili utripaluici
73	Vse bolezni na duhu.
74	Gluhonemost.
	


Prilog:« 11
’ k §u uT'
Politično okrajno oblastvo.
Potrdnica oprostitve od črne vojske.
Za črnovojnega zavezanca I. I----------------------------------------------------------
'lornovinstvo imajočega v občini I.....................-...-...........rojstveno leto 18..... ,
značaj, (delo, s katerim se bavi, zaslužek).—.......—......................... , kateri se po
3 ( sklepu stavne (naborne) komisije v 1...................od.... dne.............18
S)
9 sklepu popregledne komisije v 1......................od......dne................— 18
gj
sklepu nadpregledne komisije vi....................od...—dne.....-.............18.......
cela oproščuje dolžnosti črne vojske, ker je zarad nakaznosti brezpogo rio nepripraven izpolnjevali jo.
V I.........-..**..........dne..................-........— 18......
545
Priloga 12
k §u 15.
Oblastvo, prometni zavod, osrednje mesto (oblastvo), vrhovni dvorni urad.
Spisek
v ^rno vojsko zavezanih oseb, katerih odveza od črnovojne službe za slučaj vojske se po ' zakona o črni vojski predlaga za to, ker so neogibno potrebne, da oskrbujejo
reci javne službe ali koristi.
Opomnja. a) K razpredelku 1. V spiskih (imenikih) nižjih oblastev naj se tekoča števila ne vpisujejo; ta števila se vpostavljajo stoprav pri deželnih oblastvih.
bj K razpredelkoma 2 in 6. Razpredelek 2 vzprijemlje se samo v spiske, ki jih je posebe sestavljati o olicirjih in vojaških uradnikih v pokoji in razmerji .zunaj službe“ ali „razpregled-nosti“.
V teh spiskih ostaja razpredelek fi prazen.
c)	K razpredelku 3. Imena onih zavezancev, katerih odvezo od črnovojne službe predlagajo sicer nižja oblastva ali prometni zavodi, a ne tudi deželno oblastvo ali osrednje mesto, treba je v spisku prečrtati z rudečim črtnikom.
il/ K razpredelku 14. Pii črnovojnih zavezancih, ki ne spadajo v kategorije in poklice, omenjene v točki (i2, lih A in se predlagajo za odvezo, ker so osebno namenjeni za službe v vojne namene in so prejeli črnovojne namembnice, — povedati je njih namembo za črnovojno službo.
kr. brambovsko poveljstvo v 1.
-—' ki', ministerstvo za deželno bran.
Za c. kr. poveljstvo črnovojnega okraja I. št.
12 sPiska
Posnetek
° osebah v črno vojsko zavezanih, ki so od črnovojne službe do konca marcija 18 . . odvezane.
1 •£	Šarža	Ime (krstno) in priimek in kak pridevek, če ga ima		Domo- vinska občina, okraj	Služil je dejansko: prvotno	E	Grajansko (civilno) nameščenje	
% 1 1	(značaj) in vojaško služno razmerje v ne-dejanskern stanu ,		Rojstveno leto		v vojstvu; v vojnem pomorstvu, deželni brambi (tudi njih nadomestnih reservah); v žandarstvu; — krdelna vrsta; častna stopinja	Rili prenameujen oficirsko mesto v vojski	Oblastvo .S,, ~ (železno-1 ^ 3 j g cestno alijUi ^ paro- ~ g -Pl°v-	£ aj a stveno 1 § 's*' ^ podjetje) 35 m,j So	Opomnja
— j Tekoi
Ž
v/.
O
>o
Sarža [ (značaj) in vojaško služno razmerje v ne-dejanskem stanu
Ime (krstno) in priimek in kak pridevek, če ga ima
o
3!
o
O)
X
Domovinska občina, okraj, dežela
Dej ansko služil, izprva v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni hrambi, (tudi njih nadomestnih reservah) ; v žandarstvu.
Krdelna vrsta ; častna stopinja
■S3
s-S
C >0
II
s
Grajansko
Oblastvo (železno-cestno ali paroplov-stveno podjetje)
Stotnik vojstva v pokoji
Poročnik vojstva zunaj službe
Fregatni zdravnik vojnega pomorstva v pokoji
Stotnik deželne hrambe v pokoji
Podintendant deželne brarnbe v pokoji
Nadporočnik žandarski v pokoji
Peštvo, poročnik (lajtnant)
Bojno topništro, vodovodnik
Vojno pomorstvo mornar (matroz)
Deželna bramba, desetnik
Žandarstvo
postajovodnik
Poskrbstvo,
nadomestni
reservnik
(civilno) namešženje		V lanskem letu je bilo dovoljeno, da sme na slučaj mobilizacije ostati na svojem mestu, kjer služi (bil je odvezan od črnovojne službe)	Razlogi, s katerih je vsak posamez neogibno potreben v službi, ki jo opravlja	Splošna ali osobitna pripomnja brambovskega teritorijal-nega poveljstva, odnosno rninisterstva za deželno bran	0 p o m n j a
Stanovališče (kraj namešCenja)	Služna lastnost				
8	9	10	11	12	13
		1			
					
	'				t
		1			
					
					Namenjen za društveno reservno bolnišnico v I.
—-		1			
					
		1			
					
—					
		1			
		1			

(Slov,
«nl.oh.)
110

'■. •
Priloga 14
k §u 15.
Deželno oblastvo, osrednje mesto, vrhovni dvorni urad.
Potrdnica odveze od črne vojske
Za črnovojnega zavezanca 1.1...............................................-.........—..................
domovinstvo imajočega v občini I..................................okraj I......................-...—....
dežela I.............rojstveno leto 18...... (značaj, s čim se bavi, zaslužek)............•.............),
, _ .	brambovskega poveljstva v I...............................................
kateri je po privoljenji c. kr.——------------	— ---------——
ministerstva za deželno bran
od............................dne..............................18......., št..............bil do konca
službe.
Warcija 18....... odvezan od službe v črni vojski, da oskrbuje reči javne -———•
J	koristi.
V I
dne
....18
Podpis.
Oblastvo.
Veljavnost podaljšana do konca mar-
brambovskega
L1Ja 18......vsled privoljenja c. kr. —7-;--------
ministerstva za
Poveljstva v I.
'kfcelno bran
Em..............is......
št............
V 1..............dne
Podpis.
18
Pravilni
crnovojnih cet
In to:
Se-
stavlja
Od štaba

nižji
oficirji
1
0
1
I
1
I
>5
zdrav-
niki
M !
'S
CÖ
rd
N
nd
rt
O
M
t
s
5
rt
M
1
I
s
S
rt
'öl
'V.
M
bata-
ljonski
î
I
ï
1
S.
1
I
I
t
Ï
I„
“I
•Ig.
P? rn
črnovojni
bataljon
Bataljonski štab in
4 bojne kompanije
l! 1
1 1
Il 11 1
1 2
2 6
Nadomestna kompanija
Stežer (kader) čmovojnega bataljona
1 1 .

Prilog
k §» 23.
s t a 1 e ž
io oddelkov.
Od štaba					Od k o m p a n i j																Skupna vsota			Boje- vitih	
kônj		vsota			oficirji		moštva											vsota							
j lastnih oficirskih jezdnih	1 kramarskih	oficirjev	moštva	J			brez puške	s puško				brez puške													
					stotnik	nižji	narednik	vodovodniki	desetnikov	0 ? 1	črnovojnikov	računskih podoficirjev	bobnarjev	trobcev	pijonirjev	nosilci ranjenih	oficirskih služabnikov	oficirjev	moštva	'5° S	oficirjev	> X/7 O B	kônj	oficirjev	moštva
	8	2	6	19	10	1	4	1	4	12	18	180	1	2	2	4	3	5	5	232	1	26	947	14	22	894
					5		1	214				17						273							
10		25			4	16	4	16	48	72	720	4	8	8	16	12	20	20	928	4	973			916	
					20		4	856				68						948							

1	4	2	6	18	30	300	1	3	3			5	5	368
	5	2	354				12						373	
														
1	1	1	5			4	1	1	1			2	2	15
2		1	9				5						17	
5	5	5	25			20	5	5	5	■ _		10	10	75
10		5	45				25						81	
5 368
373
5 362
367

13| 80

Op o m n j e.
1.	Pravilni stalež bataljonskega štaba velja za vse bataljone.
2.	Pomočnik je namenjen krdelnemu računovodniku (računskemu oficirju).
3.	Pri črnovojnih četah iz črnovojnih okrajev št. 79 do 82. ni bataljonskih in kompanijskih bobnarjev, nego nadomeščajo jih trobci.
4.	Od štabnih vodnikov opravlja eden službo profosa, drugi vozarskega mojstra.
5.	En mesar je desetnik drugi, ki naj služi kot pomagač in gonjač, pa razvodnik ali čmovojnik.
6.	Krčmar je lahko podoficir, razvodnik ali čmovojnik, a pomagač — če je zavezan v črno vojsko — sme biti samo iz najnižjega razreda. —- Krčmarji ni da bi se morali vzprejemati.
7.	V pogorski vojski vzeti je dvojni stalež podoficirjev za nosilce ranjencev in tudi teh nosilcev samih.
8.	Nosilca obezil odkazana sta zdravniku načelniku.
9.	Pri vsaki kompaniji naj dva črnovojnika s puško služita kot kompanijska čevljarja.
10.	Računskih podoficirjev sta dva razreda; podoficirji 1. razreda stojé na častni stopinji narednikov a podoficirji 2. razreda na stopinji vodovodnikov.
11.	Pravilni stalež bojnih kompanij in nadomestne kompanije velja za odhodne bataljone.
12.	Pri teritorijalnih bataljonih naj najmanje število ene kompanije o času sestave, ako je mogoče, ne pada pod 150 mož — in največe ne seza čez 3(i0 mož.
Vodovi naj štejejo po 50 do 60 mož vsega skup, iz česar se podaje podrazdelba kompanije na neko primerno število vodov.
Na vsak vod prihaja poleg 1 oficirja: 1 vodovodnik, 3 desetniki, 4 razvodniki, 1 igralec, 1 pijonir, 1 ranjeno-nosec in 1 oficirski sluga. Število igralcev (trobcev), pijonirjev in ranjenonoscev se ravna v ostalem tudi po številu za to pripravnih črnovojnikov in po njihovi potrebni opremi.
število kompanij sme po različnosti razmer iznašati tudi samo po 3 ali do 6, vendar tako, da naj — ako j® mogoče — stalež moštva v enem bataljonu o sestavi ne obseza manj nego 500 in ne čez 1.200 mož
»


ÏO

11. s s 1 8.
.= ! ?l o
-i«i -p
: p
î:i
I *
°* ü
>■
C
—
©
a
s
u
rt
k «N
#©
• Mri
©
>n
•S
©
©
©
rt
rt
©
rirt
‘S
rt
04
©
CQ
•rH
Ph
02
'rt
rt
tž
rt
fcD
©
rt
rt!
.£
©
"P
©
-g
rt
H
'rt
©
'rt
n
2	a
a x
® -rA
3	§
'S a
% > — a
a a
© (► © 'Cö
c ©
a 'S
St N
© a
F— -2
a •-
>N
st
>
©
a
_©
[g.
>■
©
a
eS
►
©
a
^©
[S.
2 I
£ jr
’S g n £
— X
š 'f
s a
© —
p*a •— « -* © « te a
a f
a «
S « 2 .3
rt
NJ
©
M
•SL
>■
©
rt
©
>©
Opomnja					Od črnovojne službe odvezan do konca marcija 18. .	cn
Kaka namemba za črnovojno službo v prejšnjem letu		Za črnovojnega zdravnika pre-namenjen	Pri rudečem križi	Za črnovojnega ] oficirja pr ena- j menjen		O dri
Grajanski stan, poklic, (značaj, posel, delo)		Praktičen zdravnik	Mesten zdravnik	Arhitekt	Okrajni živino-] zdravnik.	
Kaka prejšnja vojaška šarža		Nadzdravnik		Poročnik	Podživino- zdrâvnik	
	dežela					
i >o >OT i "3 *o3	okraj					
Oh	občina i					
0	dežela					
ej n o e	okraj					
c	občina					s 5
0')0[ OU3A}sfo\J						a Q
Ime (krstno) in priimek						
il
ii
ji
:if
it
•Jo cö
lï
*3
ll
-sf
i; I
It &
1	o^-g-
.5,3 'E..ÏÏ
liti
|fp
sgs3
|3'|°
2	sf §
lf*t
Hll
S is's
;J1 î
s-S s •“
g-S-S o 1 S ■§’|Si
m
Uit
g ;?= f
-S -s g. 5
s M
a c-Ë®
lip
Isti
«It»
fill
p-Stt
•j
I
C3
O
a.
'o
p-
S
c
:&
g
s
>
i
S
■§
!
‘f
ï	■G. 'S
g-	5'ïï t
f	o s s rs- r
.g.	S-g- &
g CO	3 F- F §E E
4* Ci	fs 3
s	H f
î S	l|| III.
•e
S*
<	S
NK *“'*
P h* C3 < 25
i'&N
S- (Ir!“
<	O
'S' --03
- S£.
ÏÎ-
I
c« o'
S- & g 3'
3 3-
s 1
o o
< u
S“ o p <
I
I
1
I
•ÎT
Ï
I
5'
I
I
I
S
«
C-
i
I
f
5' S' £
£
P
!
s
5.
!
1.
1
g-
■p
I
a
s<
I
*č/3’
C
S
3
(b
I
0
a
c
e*
cd
NK
«rt
g
er
1
er
r—i 1 S.
O
p
cu
0
3
CD
C/3
g
CD
03
CD
*-5
1
f
t
*f H
§•■3
Ff
I s-
oS
I	S-
Es.
âi’
II
5? 's S 3 •S g
#!•
ti
:$
2" s » ^
fs
*1
t
ï
I
03
CD
03
8
Q-
*0
I
I
£
!
1
I.
f
v
f
&
o
P
d
*0
â
03 ’
		H* £- 2* c Pf 2 «Z.
	te	Kovači
	cc	Ključaničarji
	4*	Puškarji
	Oi	Zidarji
	Ci	Kamnolomci
	*<1	Tesarji
	00	Mizarji
	CC	Kolarji
	t—k	Sodarji
	-	Sedlarji
	S	Jermenarji
	5	Čevljarji
	(—k	Krojači
	5*	Peki
	s	Mlinarji
		Kamenotiskarji
	a>	Bolniški strežniki
	s	Opomnja
!
I
V»
I
sr
o
=
1'
S
g'
Ë
CQ
i*
d
«
d
«<
•-ï
o
-ï
s.
05
*-
o
N
P
◄
»
N
»•r
— •
o
C
P-
2-
«
o
-ï
P
ts
P?
P
tsi
O
cd
s
0
o
o
?r
J.
d
o
o
£
P
w
o
f
Črnovojni naročni pasek.
Vs pr. vel.
Ta poveza je 45 cin dolga, 16 cm (vsaka proga 4 cm) široka, in na krajih obrobljena. Na vnanji strani levega k°nca nameščene so v 3 vrstah po 3 petljice iz koncev (sukanca), in na notranji strani desnega konca po 3 zaponci Wedci), s katerimi se pasek na gorenjem oblačilu okoli nadlehti ovija in po potrebi voljneje ali tesneje Pritrjuje.
Zaznamenanje nameščati je na gorenji rumeni progi s črnimi številkami in začetnimi črkami dotične čete, n' Pr. 26/2. Čv. B.
(si
'•»«»hrt.)
111
Crnovojna izkaznica.
(Piirodna veličina.)
			občina :	
Čmovojni bataljon št. Ljubno 40/2.				
4. kompanija	1. vod	rt		
Črnovojni desetnik		Cfl	okraj :	
				
		> O S		
Janez brom		o Q	dežela:	
				
Rojstveno leto: 1851				
				
Opomnja: 1. Golice naj se popisujejo po zgornjem primeru.
2.	V kraljevinah in deželah, kjer se govori po več jezikov, treba je nemškim besedam pridodati tudi prevod v dotični materni jezik.
3.	Izkaznica je iz močnega, od zunaj barvovitega papirja ter se dvakrat zlaga v gube.
4.	Ako bi „domovinstvo“ katerega črnovojnika ne bilo znano, naj se ta beseda izbriše, namesto nje zapiše „Stanovališča“ in zraven stoječi razpredelki popišejo po prilogi 37.
5.	Vse, kar je tiskano ali pisano, bodi tiskano ali pisano z latinskimi pismeni.
Napoved črne vojske.
Njegovo ces. in kralj. Veličanstvo je blagovolilo zaukazati, da se napové črna vojska.
(Obseg napovedi — po posebnem ukazu.)
Napovedani črnovojni zavezanci se opominjajo: bodijo pripravljeni, da bodo mogli 24 ur potem, ko Se skliče črna vojska, sè svojimi izkaznicami, odriniti v kraj, kamor so namenjeni.
Za oficirje, zdravnike in vojaške (pomorstvene, brambovske) uradnike, ki so namenjeni za črno-v°JQo službo; za osebe civilnega stanu, prenamenjene za oficirske, zdravniške ali uradniške službe v črni v°jski in za druge čmovojne zavezance, namenjene za opravila v vojne namene, kateri morajo po svoji naniembnici priti ali najpozneje 48 ur ali določen dan po razglasu napovedi črne vojske, velja t>apoved tudi za poziv (poklicanje) v črnovojno službo.
Ostali črnovojni zavezanci se samo po potrebi s posebnimi pozivnimi razglasili ali *>0zivnimi listki privzemajo v črnovojno službo.
Črnovojni zavezanci so z dném, ko se pokličejo, do dné, ko se jim dâ dopust, pod vojaškimi kazen-k‘ini in strahovalnimi propisi.
Napovedani, a ne še poklicani črnovojni zavezanci smejo v kâko vnanjo deželo popotovati samo, če dovoli politično okrajno oblastvo njih prebivališča, in to se sme dovoljevati samo takim, ki se izkažejo, •niajo svoje redno stanovališče v inozemstvu (vnanji deželi) in se iz tehtovitih vzrokov vračajo tja, ali izjemno takim popolnoma zanesljivim osebam, ki hočejo za nekaj malo določenega časa po ime-'n opravkih popotovati v katero vnanjo deželo v Evropi, a se zavezujejo, da pridejo vselej kader bi se ^ klicali v črno vojsko, v svoje stanovališče.
1 ake podeljene dovolitve je dokazati s potrdnicami.
Napoved obseza tudi avstrijske črnovojne zavezance, ki bivajo v deželah ogrske krone in tudi mai aystro-ogrske monarhije.
nih Zuna' rnonarh'je stalno naseljeni ali nekaj časa bivajoči zavezanci naj se pri c. in kr. zastop-°blastvih (poročništvih, poslanstvih, konzulstvih itd.) osebno ali pismeno zglasijo in na tanko povedô °j° adreso ter čakajo ukazov, ki bi jim utegnila prili po njih.
!•> dne
Politično okrajno oblastvo.
Priloga 34^
k §'* 33.
Politično okrajno oblastvo.
Potrdnica
niže imenovanemu crnovojniku, kateremu se je dovolilo odpotovati iz svojega
prebivališča v . . .
Ime (krstno) in priimek.............
Rojstveno leto......................
Rojstveni kraj......................
Domovinska občina...................
Stanovališče : občina...............
Stan (neoženjen, oženjen, vdovec)...
Značaj, delo, s katerim se bavi (živi) Postava
Lasje...............................
Oči.................................
Obrvi...............................
Posebna znamenja....................
Popotuje v: kraj....................
Čemu potuje.........................
Veljavna za čas
okraj
...okraj
....okraj..
Obličje
. Nos..
Usta Brada..
okraj
dežela....
...dežela
..dežela..
deželo
V I.
dne
18...
Podpis.
Sklicanje Srne vojske.
Po najviše zaukazani napovedi črne vojske za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, sklieujejo se tu niže oznamenjeni črnovojni zavezanci v črnovojno službo.
K dopolnilno-okrajnemu poveljstvu št...........vi...........zbiranje v občini
prebivališča dnč................18 . .
(Obseg sklica — po posebnem ukazu.)
K brambovsko-bataljonskemu, oziroma crnovojno-okrajnemu poveljstvu I. št. • • , v. I...........zbiranje v občini prebivališča dné..................18 . .
(Obseg sklica — po posebnem ukazu.)
Ne za oficirska mesta v črni vojski prenamenjeni nekdanji oficirji vojaškega staleža vseh r°žnih (krdelnih) vrst in nekdanji krdél ski računov odniki najstarejšega letnega razreda, erega sploh zadeva klicanje, in vseh mlajših letnih razredov — in ne za oficirska ali uradniška ^esta v črni vojski prenamenjeni nekdanji avditorji, oskrbstveni, zdravilstveni in stavbora-imajo pred koncem tekočega leta 37 let, in mlajši, dolžni so priti z ostalimi na svoje mesto.
u,»ski uradniki, ki 8kllcanimi črnovojniki
Uie °^lc'rje’ zdravnike in uradnike, namenjene v črnovojno službo, za osebe civilnega stanu, na-^ene v službe črnovojnih oficirjev, zdravnikov ali uradnikov in drugi črnovojniki, namenjeni v opravila *>ic b 06 namene’ veliai0’ har se hče Pohoda v črnovojno službo, napotila, ki so obsežena v njih namemb-’ ako niso prejeli pozneje izdanih pozivnih listkov.
^ sklicane služne kategorije in letne razrede (rojstvena leta) spadajoči udje v črno vojsko zave-1 združel>: meščankih stražnikov in strelskih krdél ter vojaških veteranskih društev so tudi e^°ni v sklicu, ako na to stran ni ukreneno drugače in se to ni posebe na znanje dalo dotičnikom.
^oloč ^*can*m črnovojnim zavezancem, brez razločka domovinstva (pristojnosti) ukazuje se, gori ne zbrati se točno v občini svojega prebivališča ter sè seboj prinesti svoje vojaške (brained ^ °^Pl>ste, odvezne potrdnice, vojaške (brambovske) potrdnice, invalidno-pokojninske listine in kake an Kazn*ce, ob tisti uri, ki jo določi občinsko županstvo in na določenem mestu, od koder jih žu-
Panstvo
°dpošlje v tisti kraj, kamor so namenjeni.
Dobro bode, da se črnovojniki preskrbé z živežem na dva dneva, in ob mrzlem letnem času kolikor moči tudi z gorkim spodnjim oblačilom (perilom). Črnovojnikom, ki se najdejo, da so pripravni za službo, povrne za lastno preskrbo ob prvih dveh dnevih črnovojno okrajno poveljstvo 50 kr. na dan.
Vsi v črnovojno službo poklicani so z dném, ki je določen za prihod, oziroma za zbiranje v občini svojega prebivališča, pod vojaškimi kazenskimi in strahovalnimi propisi.
Tisti, ki se morejo izkazati s črnovojno-odveznimi potrdnicami, in oni v črno vojsko zavezam železnocestni in paroplovstveni služniki, katerim se je izrecno podelila odveza od črnovojne službe, č* ta odveza še velja, odvezani so prihoda.
Črnovojni zavezanci sklicanih kategorij in letnih razredov, kateri nimajo domovinstva v svojem prebivališči, dolžni so, ko se razglasi sklicanje, takoj ^zglasiti se pri županstvih svojega prebivališča.
Avstrijski državljani, kateri redno stanujejo v deželah ogrske krone, imajo svojo črnovojno dolžnost po svojem domovinstvu, ako je to dolžnost izpolniti v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi ali v oboroženih črnovojnih četah. Oni so dolžni, ako spadajo v kategorije onih, ki so poklicani v nadomestilo vojstvu ali vojnemu pomorstvu, priti k dopolnilno-okrajnemu poveljstvu " a drugače k črnovojno-okrajnemu poveljstvu onega okoliša, v katerega spada njih prebivališče.
Izmed onih črnovojnikov, ki niso prejeli posebnih namembnic in bivajo zunaj avstro-ogrske monarhije, dolžni so oni, ki so sklicani in pripadajo prvi napovedi čme vojske, to je oni, ki imajo pred koncem tekočega leta 37 let in mlajši, brezpogojno odriniti tja, kamor so poklicani po svojem domovinstvu — a staréji čakati ukazov, ki jim morebiti dojdejo po c. in kr. zastopnih oblastvih (poročništvih, poslanstvih, konzulstvih itd.) — v Bosni in Hercegovini po tamošnjih oblastvih. Dobro bode za take črnovojne zavezance, če jim tudi njih v domači deželi bivajoči svojci priznanijo, da se kličejo v črnovojno službo-
Vsak črnovojni zavezanec, ki ne pride, ko je poklican, kaznuje se, če ni izrecno in pravokrepn0 odvezan dolžnosti, po vojaških kazenskih zakonih.
V 1. dne.......................18 . .
Politično okrajno oblastvo.
Priloga 37
k §»»i 35, 36. 38 in 40.
Politični okraj I.................................
Sodni okraj I.....................................
Občina I..........................................
Imenska popisnica
° niže imenovanih črnovojnikih, kateri odhajajo k dopolnilno-okrajnemu poveljstvu
St. . . y I...................(k brambovsko-bataljonskemu, oziroma črnovojnemu
°krajnemu poveljstvu I..........................št. . . v I....................).
« i 1	Častna stopinja	Priimek in pridevek, če ga ima	Ime (krstno)	Rojstveno leto	Stan, značaj, delo (zaslužek)	Domovinska občina, okraj, dežela	Stonovališče in hišna številka, okraj, dežela	Služil v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi (tudi v njih nadomestnih reservah)j četa častna stopinja (šarža)	Opomnja
									
									
									
									
O p o m n j a.
hnenske popisnice (nominalne konsignacije) po tem vzorci uporabljajo se tudi kot naborni, predstavni, pre-vodovni in tovarišijski imeniki namesto glavnoknjižnih listov in dopustnih popismc.
«adpis imenskih popisnic naj slove primemo različnim namenom.
Nakaznica
za brezplačno vožnjo po železnici (paroplovnici) proti temu, da c. in kr. vojno upravstvo pozneje povrne voznino, za
....................................................čmovojnike
.................................................... . prevozovodnike (načelnike ali odposlance občinske)
v.................................................................................... kamor morajo odriniti
po sklicu črne vojske.
Opomnju: Ta nakaznica je natisnenana rudeč papir. Župan naj število črnovojnikov in prevozovôdnikov vpiše (s pismeni), kakor tudi kraj, kamor morajo odriniti črnovojniki v nakaznico, ter nanjo udari občinski pečat.
Potrdnica o službi v črni vojski.
S katero se potrjuje, da je gospod
I. I.
1. ...
st°tnik
V	...
b>tev
V	..
V°i«ke
................... okraja I.........................., rojen v letu 18....... kot črnovojni
razreda*) in poveljnik....kompanije.......ega črnovojnega bataljona I. št.*) od.............
18...... (pred sovražnikom zvesto in junaško) služil, (udeležil se
Pr‘	dné.............................in pri.........................
............................. , ter prejel za odlično junaštvo, v poslednjič omenjeni bitvi križec za
rasluge z vojno odliko).
Vl..........................dné...........................18....—
(L. S.)
Brambovski poveljnik (ali njegov namestnik):
^iutant^ ' ° ®as,ni stopinji (šarži) in služni uporabi naj se prenaredi, n. pr. kot črnovojni poročnik in bataljonski

1‘riloea 42
k 46.
Potrdnica o službi v črni vojski.
S katero se potrjuje, da je
I. 1.
*	' i
iz 1.......................... , okraja I.	, rojen leta 18	.kot črnovoj
vodovodnik*) pri ..konipaniji črnovojnega bataljona I. št.*) od	do	18
(pred sovražnikom zvesto in junaško) služil, (udeležil se bitvc pri
dné........................ ter zarad odličnega junaštva v nji prejel srebrno hrabrostno svetinj
I. razreda).
V I„ dné.................:..........
Črnovojne kompanije poveljnik: I. 1.
črnovojni stotnik. Črnovojnega bataljona poveljnik:
1. I.
črnovojni podpolkovnik.
) 1’ri oddelkih naj se priležno preuaivdi.