Katollšk cerkven Ust. Danic« i*haja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti ta celo leto 4 gld. 20 kr., ca po leta 2 gld. 20kr.. ta Četert lota 1 eld 16 kr V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr.. ako zader.r na ta d«n praznik, i.ide Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 1. kimovca 1871. List 35. Egiptovski Jožef. Igra v petih dejanjih. Spisal Radoslav. (Daljo.) Peti prizor. Sluga. Hej, Hebrejec, urno vstani! Moj gospod tako velčva, Križi tvoji so prestani; Hiti, hiti, koj da grčva. Oj, radiij se svoje srčče, Putifarjeva soba kakor prej. Putifar eedčč Ki necoj bo zasijala, pri mizi. Sluga, potem Jožef. Sluga (priSedši). Kakor li gospod naročil, Sem na vse stopinje pazil In povsodi za njim lazil; Ta mladenič je pravičen. Drugi sužni le mermraje Gotovijo vsako delo , On pa dela zmčr veselo In do dlake vse natančno. Glej, še cčlo v tmini nočni, Ko krog njega vse počiva, Cuje on, solze preliva Mnogokrat v molitvi vroči. Putifar. Urno hiti po mladenča, Berzo mora k meni priti, Le nikari se muditi, Naznaniti mu povelje. Sluga. Kar ukažeš, bodem storil, Moj gospod, po moči svoji , Da le vstrezam želji tvoji. Putifar. Torej urno ga pripelji! (Odide.) Šesti prizor. Lopa taka kakor prej. Jožef. Sluga. Jožef (zagledavši sluga od daleč). Kdo se semkaj bliža neki ? Čas sedaj je počivanja, Vidim, v lepi je obleki; Al bedim, al se mi sanja ? (Zdaj ga spozni.) T6 je gospodarjev sluga, Oh, že spet me zalezuje, Nova mi nevarnost žuga, Kd6 vč, kak naklep da kuje ? Ti privoščim jo goreče, Da pri tebi- bi ost41a ! Čuj! gospod te bo povišal, Službo imaš nadzornika, Čez vse sužnje, kot sem slišal, To je čast zarčs velika! Jožef (sklenivši roke obernjen proti nebu). Božja volja je gotovo Tudi zdaj se izpolnila; Vedno usmiljenje Njegovo Moja duša bo slavila. (Odideta.) Sedmi prizor. Prejšnja soba Putifarjeva. Putifar, pozneje Jožef in sluga. Putifar (»»m). Srečnega se moram šteti , Da sem kupil sužnja tega, Kaj nek bilo bi brez njega Čas sedanji mi početi ? Opravil imam čez glavo , Dobre mi dajo obresti, Nisem pa se imel zanesti Do sedaj na serce pravo. (Bolj tiho.) Kje nek sluga zdaj sc klat' mi, Da tak' dolgo ž njim ne pride, Pač tovaršev ima snide ? (Čuje se boja). No, zdaj sta lopnila z vratmi. Osmi prizor. Prejšnji. Jožef. Sluga. JoŽef (priklonivSi se). SreČo, zdravje Bog dodeli Tebi, moj gospod dobrotni, Došel semkaj sin sirotni Jaz po tvojem sem povelji. Putifar. Da si se lepč obnašal, To jc dobro znano moni; Zdaj odkrij in razodeni Vse. kar bodem te popraš&l: Al si upal bi prevzeti Nadzorništvo v moji hiši, Opravila vse najviši, In za vie lepo skerbeti ? Dobro se ti bo godilo, Modro, skerbno gospodari, Le preširnosti se vari, Ko ti bode vse služilo. Glej, jaz prišel že sem v leta, Torej bodi mi desnica; Tvoja modra mi glavica Serce blago, up obeta. Jolef. Naj zahvale ti čutila Bodo v dar, gospod predragi , Naj nameni tvoji blagi, Nada tvoja se spolnila. Jaz slovč^no obljubujcm, Za tvoj blagor res skerbeti , Vbogljiv biti kot očeti. Samo t6 ti sporočujem : Nikdar mi nikar nc brani Bogu pravemu služiti , Ga moliti in Častiti , Kot som učil se v Kanani, Tam v deželi nezabljivi, Kjer mi mater grob pokriva, V kteri ljubi oče biva In žaluje starček sivi. Putifar (ginjen). Vse naj bo ti dopuščeno; Bodi meni zvest in moli Boga kakoršnegu koli , Jaz te čislal bom vse eno. (Slugu.) Zdaj pa pelji nadzornika Tjekaj v stransko • pokaže) stanovanje. Da vterdslo ga bo spanje, — Čez -nje ga storim lastnika. (Jožefu.) Jutri pa, ko prisijalo Bode solnce zlato-milo , Sužno bo se vse združilo , Da te dobro bo spoznalo. Jožef. Bog poverni ti stot^rno Milosti , dobrote tvoje , Vedno tebi seree moje Bod pokorno fse priklonej, spavaj mimo ! (Odideta s slugom. > (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. I>ve veliki prasanji ste zdaj na dnevu za narode. V širokem svetu in zlasti v Evropi rudečkarsko mavtarstvo, in doma v Avstriji sprava med raznimi narodi. Rudeče mavtarstvo pod imenom ,.internacijonalci^ hoče pokončavati tudi drugod s petrolejem in drugimi morijami in klanjem, kakor je delalo nedavno v Parizu. Ti černi sovražniki človeštva so te dni sklenili v Genfu, da bližnje polje njih dela bode Bruselj, Rim in Madrid. Znano je, da teče zdaj v Verzajlu sodba zoper rudečkarsko morivce v Parizu in da je bilo kacih 30.000 zatoženih in nekaj glavarjev je bilo že v začetku vsmer-tenih. Odbor središnih rudečkarjev ter internacijonalcev v Londonu je zavoljo tega strašno razdražen, tiste mo-rivske klavce imenuje „svitle glave socijalnega gibanja" in piše vsem svojim pododborom, da so uni glavarji namesteni že z drugimi, — in francoska vlada je menda dosti nespremišljena, da jih zopet brez strahovanja pusti rojiti v samem Parizu. Ti hudodelniki tedaj pišejo »v o jim ubijavskim pomočnikom tole: „Mi za po vemo vsim svojim udom vsih dežel, da na j podžigajo ogenj sovraštva in maševanja, ki je že zapaljeno zoper vero, oblast (gosposko), bogate in meščanstvo." *) Ti tolovaji pravijo nadalje, da ni pokoja v sercih in v njih duliu, da bodo prav kmali napravili silovite in strahovitie izbruhnjenja, ter bodo razdjali s sekiro, s pušo, če bo treba, vse kar je dandanašnji na nogah v deželskem in verskem redu. Da so ti gospodje potepuhi kaj tacega zmožni, so pokazali v Parizu. Divjaštvo, ki ga žugajo, bi utegnilo precej doseči, če ne preseči unega, ki so ga svoje dni napravili turki in seldšuki. In pri takem novem jani-čarstvu v sredi Evrope in pri belem dnevu se vlade pečajo t tim, kako bi Cerkev vklenile, katoliške dogme tlačile, pobijale večne resnice, ktere edine so zmožne človeško družbo osrečiti! llohenuartu, ki kaže dobro voljo in iše med narodi mir v znotranjem napraviti, da bi se ložej branili potlej zoper zunanje sovražnike, temu ministru neka stranka vse mogoče krepeli pod noge meče, in to je tista stranka, ki bode naj več terpela, ako se mir ne stori ter rudečkarji prevladajo. Ti sovražniki se ne bodo prilizovali ne Bizmarku, ne Beustu, ne Lanzu in ne Kvintinu Sellu, oni sami tega ne tajč ; temuč so naravnost naznanili, da so ,,ogenj vpalili zoper vero, oblast, zoper bogate m meščanstvo ali gospodo" (borghesia). Tako počenjanje je sad oropanja, ki so ga veljaki dopustili zoper Rim in papeža, in čiato gotovo je, da ne bo bolje z deželskim redom in mirom, dokler se oblast rimskega stola na novo ne vstanovi. Od kcr*kes;a. — 13. avg. sem bil priča prav znamenite slovesnosti v Leskovcu. Ondotni domačin č. g. J. Plevanič je obhajal častitljivo in slovesno svojo novo mašo. Znano je, kako se zlasti pri novih mašah sijajno razodeva prelepa lastnost našega ljudstva, nam- ') Ali si bodo koli ljubljanski liberalni bogataši to za nšesa zapisali. reč njegovo pobožno-verno čutje. Nad teden poprej je bila nova maša skor edini veseli razgovor med ljudmi, ne le domačih, ampak tudi oddaljenih sosednjih dubovnij. Kdor le količkaj more, ne zamudi pričujoč biti pri novi maši. Dokaz temu je bila brezštevilna množica vernih pri tej slovesnosti ukljub ^deževnemu vremenu, ki pa je bilo pozneje prenehalo. Čim bolj ae je bližala deseta ura, tim gosteje so bile verste od vseh strani prihajajočih praznično oblečenih častilcev dneva Gospodovega in no-vomašnega veselja. Mogočni strel in veselo zvonenje je oznanjalo zbrani množici zaželeni trenotek. Novomašnik v bliščeči opravi se prikaže med velikim spremstvom iz duhovne hiše in oberne se v cerkev. Naprej pomenljivo počasno vihrajoče bandero, za tem družice in dalje z zastavo dolga versta belo oblečenih in ovenčanih deklic, ki so po modri vravnavi domačih duhovnov ta dan prejele pervo sv. obhajilo, poslednjiČ precejšno število duhovnih in svetnih gospodov, med njimi Videmski gospod dekan, okrajni glavar grof Ko-rinski — to je delalo pogled velikansk. Pot med du-hovšnico in cerkvijo so zaljšali mično ovenčani mlaji; pred cerkvijo je bil narejen veči, umeten slavolok s primernima napisoma; ob levi in desni se je pa gnjetla ginjena množica, v dveh gostih verstah stoje kakor dva zidova. Z obličja ji je sijala neka pesebna radost iu sveta resnost, dih in izraz notranjih pobožnih čutil. Ko smo stopili v cerkev, zadone krepke in lepoglasne orgije, ki so, spremljevaje vbrano petje kerškega moškega zbora, zdatno poveličevale cerkveno slovesnost. Okusno okinčana cerkev je bila kar natlačena pobožnih vernih. Čateški g. župnik so imeli govor, jedernat, pa kratek, kar mu daje posebno prednost in odličnost pri taki priliki. Dostojin sklep slovesnosti je bilo kosilo pri gostoljubnem gosp. dekanu, soljeno s petjem in napitnicami. Slišali smo preslavljati v napitnicah tudi dobrote blagih novomašnikovih podpornikov, ki se ne čutim pooblaste-nega imenovati jih po imenu; smem jih vendar zagotoviti, da bodo ostali v hvaležnem spominu nam vsim, ki Brno vešči njih dobrotljivosti. Sklenem naj s klicem na novomašnika: Slavljen novomašnik bodi, Božja roka naj te vodi! R. B. Kočevje. Nemila smert pokosila je zopet pridnega delavca v vinogradu Gospodovem. 18. t. m. je v Gospodu zaspal č. g. Peter Prijatelj, bivši duhovni pomočnik na Berdu, poslednjič zdravja iskaje v Trebnjem pri svojem dobrotniku g. Zoretu. Pa Vsemogočnemu je dopadlo svojega zvestega služabnika k Sebi poklicati in mu podeliti zasluženo krono večnega življenja. Kdor je raujcega g. Petra poznal, častil in ljubil ga je; kajti njegovo prijazno in ponižno obnašanje pridobivalo mu je serca vseh, ki so bili v ožji dotiki ž njim. Sin revnih kmečkih staršev ribniške fare, podal se je v Ljubljano v šolo, da bi spolnil svojo in ranjcih staršev pre-serčno željo in postal mašnik. Podpiran po dobrotnikih končal je gimnazijo, zadnje 3 leta v Alojzevišu. Z dobrim napredovanjem in prijaznim obnašanjem pridobil si je ljubezen svojih učenikov, spoštovanje svojih so-učencev. Zlasti se je odlikoval s prelepo čednostjo ponižnostjo, postregel je vsakemu, kar je le mogel. Po dokončani gimnaziji se je podal v semeniše, kjer se je Gospodu popolnoma posvetil, zvesto se pripravlja je na sveti pa težavni duhovski stan. Kakor v šolah bil je v semenišu prijazen in ponižen in marsiktero prosto uro smo pri njem bili, pogovarjajo se o prihodnjem našem stanu. Ran j ki Peter nam je večkrat pravil, kako se boji tiste ure , ki ga bo popolnoma Gospodu posvetila, ker v svoji ponižnosti se je imel nevrednega in nesposobnega posvečen biti Bogu in Njegovemu al-tarju. Pa poklican od Božje previdnosti bil je mašnik posvečen 31. julija 1869 in 15. avg. je pervokrat ne-kervavo daritev Bugu daroval v svoji rojstni lari. Perva, pa tudi zadnja služba je bila na Berdu, kjer je bil, se ne leto, duhovni pomočnik. Zvesto, nevtrud-ljivo spolnovanje vseh dolžnost, njegova gorečnost za zveličanje neumerljivih duš priklonila mu je kmalu liu-bezen in spoštovanje vseh tarmanov. Njegova nevtrud-ljivost mu je pa tudi naklonila bolezen; premrazii se je, jel bolehati in o binkoštih je moral pustiti službo. Podal se je v Trebnje, kjer se je zdravil, pa božja volja je bila, da ni več ozdravel. Se v bolezni je bil vesel in imel je terdno upanje, da bo še zdrav; ali o veliki noči se je ulegel in ni več vstal. Umeri je 18. avgusta, pokopan je bil 21.; pri pogrebu je bilo 21 duhovnov, med njimi 8 sošolcev, ki so ranjkerau zadnjo čast ska-zali. Ranjki g. Peter je bil tudi priden maiar; pripotoval je po Nemškem, celo v Monakovem je bil, da je tam razgledoval mojsterske slike ulovečih malarjev in sebi tako prilastil veče umetnosti. Več cerkev zaljšajo njegove podobe. Mikavno in spodbudno je zvediti o njegovih zadnjih trenutkih. Čuteč, da se zadnja ura približuje, poprosi še enkrat presv. zakramentov. Okrepčan podal se je popolnoma v božjo voljo. Večkrat je svojim dobrotnikom obljubil, da bo za nje v nebesih prosil, da tudi oni tje pridejo, kamor priti ima on vse zaupanje. Nje govo prav posebno tolažilo pa je bila Marija preč. Devica , in že precej slab je molil sam litanije Matere Božje. Ko se enkrat prav slabega čuti, zakliče k Mariji in moli: „0 Marija, hiti mi na pomoč!" in svoje še čisto oko vpre proti nebu - sladko se nasmehljaje. Kmalo potem umre smerti pravičnega. Naj v miru počiva! Iz Stranj v kamniški dekaniji, 28. vel. serp. — Ljuba Danica, naznani tudi po svetu prav žalostno do-godbo iz naše doline. Umeri namreč nam je 28. dan vel. serp. mladeneč v 31. letu svojega življenja. Bil je ta mladeneč naj lepši nade gosp. Tomaž Goltes, ki je letos bogodovske šole, vse štiri leta bogoslovja, sicer zunaj duhovskega semeniša bivaje doveršil; pa vojaščine ne oprosten s svojimi gg. tovarši ni mogel posvečen biti. Ze leta 1866 se je pri Kustoci za cesarja in domovino vojskoval, in zavezan še z vojaško obljubo se je podal vender v duhovski stan z upanjem , da bo oprosten in se bo kdaj ravno tako hrabro potegoval tudi za vero in pravo nebeško domovino in ravno neki je došlo iz Dunaja dovoljenje, da sme posvečen biti, ali glejte čudne pota previdnosti božje: ta hip ga v večnost pokliče. Pred 14 dnemi je bil pri slovesnosti neke nove maše, vsled prehlajenja ga napade vročinska bolezen; 26. vel. serp. je bil previden a ss. zakramenti za umirajoče, in dans je že pred sodbo Božjo. Poganjal se je za duhovski stan in veselil se ga je, pa reči je mogel svojim gg. tovaršem, kakor Mojzes Izraelcem: „Glejte! jaz m«»ram v tej pušavi umreti in ne pojdem v obljubljeno deželo (duhovski stan). Vi pa pojdete vanjo in bote prejeli lepo deželo v last. Ostanite zvesti Gospodu svojemu Bogu" itd. (V. Mojz.) Kvatre manj kot leto je, kar mu je umeri oče, ki je tudi že tri leta veselo upal, da bo morda vender tudi kdaj svojega Tomaža kot Gospodovega mašnika vidil pred altarjem. Naj bota oba posebno gg. tovaršem rajn-cega priporočena, da bi se še v lepši kot obljubljeni deželi zemeljski vidila in veselila v nebeški domovini. R. I. P. Iz Gorice je dne 19. avgusta prevzv. naškofijstvo razposlalo čast. duhovščini vabilo na duhovne vaje. Poslanica omeni, da so bile zadnje vaje za duhovne mesca septembra 1. 1869, in naznanja, da bodo zopet letos od 18. do 22. septembra v tukajšnem semenišči , ter vabi vse čast. gospode duhovnike, naj se duhovnih vaj vde- leže v prav obilnem številu. Vodil jih bo v latinskem jeziku Jožef Sneider, teržaški prošt Gospodje duhovniki, ki se žele vaj vdeležiti, naj svojo željo naznanijo po preč. gospodih dekanih, ali pa naravnost premil. nadškofijskemu ordinarijatu. Seboj naj priuesejo talar, roket, breviarij, ter se oglasč 18. sept. do 3 popoldne pri preč. gosp. semeniškem rektorji. Važnost in živa potreba duhovnih vaj, pa sloveče ime v. č. gospoda voditelja je porok, da bode vdeleževanje obilno. Iz Gorice, 23. avg. — V bližnji vasi Lučniku je bil pret. nedeljo dopoldne ob 11. uri nanagloma ondotni vikarij g. J. K. poklican k nekemu bolniku, kterega so bili dobrotni ljudje po zgledu usmiljenega Samarijana poleg ceste ležečega, razterganega pod streho vzeli, nekoliko oblekli in z rjuho pokrili. Sirota se res spove ; bil je še živo ginjen in objokan. Želel je tudi vsaj obhajan biti. Ker pa duhoven ravno nevarnosti ne čuti, ga tolaži, mu obljubi proti večeru ga obiskati, in če bo sila ga s sv. popotnico previditi. — Pa ka) nezgodi! Ni minilo pol ure čez poldne, ko omenjeni bolnik zdrav, terden, po ulici teče vzemši sabo, kar je imel na sebi in okoli sebe. Vaščani se za njim spuste in ga v roke dobe. Na vprašanje, zakaj je to storil? je odgovoril: „C. si fan dugg i desperaz" tako delajo obupniki! Nesrečnež je Furlan, človek v naj boljših letih. Skoda, da so ga ljudje iz rok pustili, in šel' je! — Ta prigo-dek naj bo marsikteremu na pomislek ! — S Kranjskega, o. vel. serp. — F. Ks. B. — Danes obhajamo praznik Marije D. Snežnice. Ker pa mi je ena sama cerkev M. D. Snežnice znana na Primorskem, toraj prosim drage bralce „Zg. Dan.", dovolite, da nekoliko povem o tej lepi cerkvi pri Kanalu na Goriškem. Ta cerkev je četert ure od Avče (Auzza) na prav lepem hribu, med vinogradi in travniki. Hrib je gosto porašen, da se cerkev iz drevja malo vidi. Okrog cerkve so velikanske lipe, Slovencev veselje; ena meri na okrog več sežnjev. Med lipami je mnogo lepšavnih dreves, da poleti si človek prijetnejšega kraja misliti ne more. Zvonik se iz velikih lip prav malo vidi.*) Zvonovi imajo kaj prijeten glas, če tudi niso ravno veliki; človeku vse misli na višavo vzdigujejo, ko zasliši te zvonove. Cerkev je velika, in iz samega izdelanega kamnja, pokrita pa s skalami, kar kaže starodavno delo. Ko v to cerkev stopiš, si ob enem ves prerojen, neko lahkoto in veselje na serci občutiš, kar ni mogoče popisati. Včlik altar M. D. je iz samega mr.rmorja, in prav krasno izdelan. Podoba M. D. v osebi , ki so jo izdelale neke samost^nke na Laškem, je prav ginljiva, da marsikoga 8olze poli jejo. Pa tudi slika je prav lepa in umetno narejena. Sedaj so tudi trije stranski altar ji vsi novi, pa leseni, in nova prižnica, ki so jo pred letom č. g. vikarij Juri Pervanje dali narediti Orgije imajo 21 spre-menov, so prav dobre, še le kakih 10 let stare. Maše se berejo vsako pervo nedeljo vsacega mesca, in vse praznike M. D. od g. vikarija iz Avče, zraven tega pa tudi vikarij iz Levpe ima opravljati 12 sv. mas v*ako leto. Mn<»go ljudstva priteče vsakokrat k svoji Materi Mariji, posebno pa pervo nedeljo po godu M. D. Snežnice na tisuče. Božjo službo ob 1". uri opravljajo g. dekan iz Kanala, in več gg. duhovnikov se vd*deži te slovesnosti. Naj omenim umerlega č. g. Komata, vikarija v Avči, kakošno veselje in ljubezen je imel do te cerkve; veči del vsak teden po 3 — 4 s v. maše je bral pri Mem grede naj opomnimo, da ikrop cerkev nasajeno -lrevje je lenuhom prevelika skusnjava. da ne hodijo po It-ti v c*»rk« v, in iz tega ozira take vravnave niso hvale vredne. Vr. tej pridružnici. Rekel mi je mnogokrat : „To je moje naj večje veselje, da k M. D. pridem sv. mašo brat; dan sem potem zadovoljen in vesel." li terzaške škofije so ti le čč. gg. novoposvečenci imeli nove maše odmenjene, kakor nasleduje: Al. B rožo vič, 15. avg. pri sv. Jakopu v Terstu. — Fr. Bukovec, 27. avg. v Soteski na Dolenskem. — Dominik Balo, 20. avg. v Kopru. — Jak. Daris, 20. avg. v uršulinski cerkvi v Terstu. -- Blaž Dekleva, 27. avg. v Ternovem na Notranjskem. — And. H rova t, 20. avg. v Novakih v Istri ji. — Ferd. Kogej, 27. avg. v Žirih. — Edv. Legat, 3. sept. v Kamnika. — Jožef Novak, 3. sept. v St. Vidu nad Ljubii^no. — Simon Sfečič, 20. avg. v Momiani v Istri. — Vinko Zamlič, 3. sept. v Kastvu. V teriaških mestnih šolah, kakor piše „Ankora," delajo prav velikanske skoke v napredku. To leto že niso več šol sklenili z zahvalno sv. mašo, kakor dozdaj zmiraj. Pa še nekaj novega. Ne s cesarsko pesmijo, ampak z nekako v-paljivo vojaško, imenovano „rataplan," so sklepali šole. Tako tedaj se vadijo otroci pozabljati Boga in cesarja! — Ali imate dosti? — Na avtonomni realki v Terstu so bile v začetku avgusta zrelotne spraševanja. Pri vesoljni zgodovini je c. kr. svetnik g. Ant. Stempel kar neprevidoma spraševanje ustavil, ker so bili odgovori preveč prosti (libe-raluhovaki). Našlo ae je po iakanji vzroka, da je bil profesor prašanja lesičje pripravil, učenci pa odgovore. (Ancora.) Iz Tersta naznanuje 13. avg. izverstni časnik katoliškega društva „L' Ancora," kako liberalno ter-žaško srenjsko svctovalstvo priserčno akerbi za dušni blagor katoliških Teržačanoy, kakoršno je skoraj celo mesto. Poklical je neki iz Švice luteranko, da bi mu „reformirala" otročje vstave (a3:li infantili) po Froe-beluovem kalupu. Časnik po daljši obravnavi vpraša modre gospode mestne očete: kako da so v nemar pustili poštene teržaške učenice in so iz tujstva poklicali luteranko i Govori se, da so to storili zato, da bode lu-teranka te naprave t-:ržaške očistila verskih vraž. Luteranka ni mudila delati po tem namenu mestnih očetov (če jc bil res taki). V napravi ste bile dve veliki britki martri: obe je odstranila. Bile ste ondi dve lepi postavi (štatvi) Matere Božje; tudi ti ste odpravljeni. V obednici je zginila cela versta vrezanih slik, ki so kazale staro in novo zavezo; zginil spodbudljiv grob Zvcličarjcv. Tako je očistila luteranka stanovanje, da se ne razloči več, če je stanovanje kristjanov ali turkov. Časnik pristavlja še hujši reči o luterankinem pokanji, ki jih pa nočemo rešetati , zlasti ker se je slišalo, da je pete odnesla, in le če zopet pride, hoče ,,Ankora" te počenjanja radaljc razodevati. Ker naslednji list 27. avg. o tein molči, ne mara luteranka po Švicarskem preganja križe in podobe Marije D. Ce jc luteranka sama tako p čenjala, je prašanje, kdo jo je k temu pooblastil? — Iu če je srenjski odbor to ukazal, sc praša, kdo mu je dal oblast čez versko čutilo mestnih otrok V Je mar mesto zato može volilo, da bodo postali verski „ikonoklasti" — podobo-klestniki?! — V Lipniri s.* čč. oo. kapucini štajersko provincije imeli 23. t. m. kapitel ali obnovljrnje volitev, v kterem je bil za provincijala izvoljen dosedanji provincijal prečast. P. N o r b e r t B r i x. Za definitorje so bili izvoljeni prečastiti očetje: 1. P. Angel Albreht, bivši provincijal in gvardijan v Celovcu; 2. P. Ambrož Brecelnik, gvardijan v Loki; 3. P. Kerubin ilofer, bivši provinci|al in gvardijan v Svanbergu ; 4. P. Ciril Miiller, gvardijan v Lipnici. Prestavljeni so preč. oo.: Iz Celja: P. Konstantin Skodnik za gvardijana na Kerško ; P. Sigismund Bohinec, ostane v Celju ko vikarij. Iz Wolfsberga: P. Rafael Oblak v Švanberg. Iz sv. Križa: P. Al-fons Krašovic ostane ondi ko gvardijan. Iz Ker-škega: P. Celestin Iglič pride za gvardijana v Celje. Knittelfeld: P. Severin H (igli n ger je gvardijan tega samostana; P. Erhard Frank je prestavljen v Ird-ning. Irdning: P. Honorij Ho m ostane ko vikarij; P. Ludvik Lehnerje prestavljen v Knittelfeld. Celovec: P. Irenej Pokoren je prestavljen v \Volfsberg. li Marija-Zvezde pri Banjaluki v Bosni. (Procesija sv. Rešnjega Tele8a. — Hrepenenje po zvonu. — Žganjarski škrat v Bosni.) Naj berže je bila letos perva procesija sv. Reš. Telesa, odkar je bilo preganjanje kristjanov v Bosni. Sicer proceaij nimamo zunaj pod milim nebom, ampak znotraj samostana po mostovžih. Ker so pa te znotranje hodiša le po eni strani dodelane, smo to pot šli s procesijo ven na prosto. K temu izhodu me je gnala tudi misel in želja po skazovanji ali demonštracijah vkljub tolikim demonštracijam sedanjega časa; hotel sem svetu pokazati, koliko prenašljivši so turki, kakor pa lučnjaki sedanjega stoletja. Morebiti letos ti svoboduhi samemu sv. Očetu niso pustili toliko zemlje v Rimu, da bi bil zamogel s Kraljem vsih kraljev na prosto v procesiji; zato naj se mu pa na Turškem kosec zemlje zopet pridobi k obhajanju častitljivega zmagoslovja. Na vse zgodaj že so naši sosedje tergali cvetlice po travnikih in po polji, in prinašali so jih nam ko jutranji dar, radovedni, kaj bode iz tega; zakaj rekli so: kaj tacega še niamo vidili. Naši delavci in rokodelci so plezali na hraate in bukve ter ao naamukali polne jerbase listja, da se je po poti stlalo. Bila je tako na vse zgodaj pot pripravljena in gremo: naprej naš močni hlapec s križem, vsim ga kazat — prijatlom ali neprijatlom; za njim so sli naši rokodelci in hlapci z gorečimi svečami in v evropejski obleki; za temi pa naši bratje in očeti s svečami in kadilnicami ravno pred sv. Rešnjim Telesom, nad kterim sta dva tirolska zidarja v svojih sivih suknjah nebo deržala. Za sv. Reš. Telesom so korakali obuti in bosi Bošnjaki, z veliko pobožnostjo in očitnim veseljem moleči svoj „Očenaš." V naš enoglasni „Sanktus, S.inktus, Sanktus," „Gloria Patri" itd so slavci iz bližnjega loga v dolgih gredeh (skalah) vbirali svoj veličastni „koral." In nam visoko nad glavami, nad nebom sv. Reš. Telesa, nad samostansko veršino , pa nad Verbovsko reko, v kteri se je solnce ogledovalo, so pa škorjanci svojo jutranjo hvalo veselo godli, — in po pravici, ker že davno davno Gospoda vojenstev ko Sinu Božjega tukaj niso vidili v toliki slavi pod milim nebom. K vsemu temu se jc pogrešalo samo še lepo vbrano zvonilo; toda tega nismo krivi ne mi in ne turki, — ne kakor da bi mi preleni bili zvoniti, ali pa turki pre-nesterpljivi to dopustiti, temuč: brona ni. Ako bi si številni bravci Vašega čislanega lista mogli misliti, kako lepo bi tukaj med turki klenkal zvon ženim centom (večih ali ne dosti večih ne smemo imeti), bi se pač našel kdo, ki bi nam daroval taki zvon. Ta zvonček bi imel resno nalogo, vsak dan prestopiti Verbovsko reko in dolino iu tam v mestu turkom na uho zvoniti še veliko bolj zarano kot oni iz minareta (stolpa) svoje džamije (molitvišnice ali tempeljna) k jutranji molitvi kličejo, in večkrat po dnevi kot turek moli in k molitvi kliče, bi zvon pričal, da kristjan moli še pogostiše. Sej turkom je všeč, ako se moli, in toraj tudi tukaj do katoličanov več derže kakor do razkolnikov, ker katoličani več molijo, zato jim je naše življenje posebno všeč, ker tolikrat po dnevi slišijo, da v naši kapeli mo- limo ia psalme pojemo. Od tod utegne tudi izhajati, da ljudje, ki imajo delanje železnice tukaj v rokah, so si dozdaj se malo zaupanja pridobili ; slišijo namreč turki, da ti ljudje „so veči del iz tiste ločine ali sekte, ki ne moli," tako tukaj protestante zaznamnujejo. Po procesiji je bilo sv. R. Telo v naši kapelici 8 ur izpostavljeno... Mesec majnik je bil tukaj skoraj merzel in moker. Send je dokaj; že pred 8V. J ur jem smo imeli deteljo, da so bosanski kmetje debelo gledali in turki stermeli. Zakaj deteljo imajo tukaj že za tujo travo. Za letos ae kaže tukaj veliko sadja, akoravno je bilo tudi lani veliko češpelj. Koliko bo pa spet „rakije" (žganja) za ubogo ljudstvo in njegovo nesrečo! Žganje je tukaj eden velikih trinogov, ki podira ljudstvu dušni in telesni blagor. Če kaka treznostna družba te povodnji ne ustavi, bo ta trinog podavil turke in kristjane. Koruza, tobak in ,,rakija" — to so vse dobrote Bošnjakove, in če sta perva dva na bazaru (tergu) draga, 8i grede domu privzame dober zalijaj žganjčka za tovarša. Tudi turčin žganjček toliko bolj časti, kolikor ojstreje se vina zder-žuje. Kako marsikteri spahi (veljavniši posestnik) a ster-ganimi hlačami in bos hodi, ker ai je polno dolgov pri-žganjčkoval. Kdo pa bo pomagal? Le samo keršanstvo je zmožno take otekljine v korenini celiti. Bog daj, da bi že skoraj v Bosni veči moč dobilo! Da bi pač tudi mi mogli kaj pripomoči! Iz dosedanjega sadu smemo upati. Iz Sedmograškega. (Dalje.) Očetje te provincije preskerbljujejo v Škofiji 31 fara. Te duhovnije imajo pa prav majhne dohodke; 3amo kjer duhovnijski oskerb-nik tudi šolo preskerbljuje, dobi nekoliko več. Od ljudi sploh dobivajo toliko ko nič. Splošni jezik v provinciji je ogerski; več se šteje, da jih tudi rumunsko govori, ali prav dobro ne; latinsko stareji očetje gladko govore, mlaji pa le za silo; sploh govorim latinsko, pa me marsikdo Še ne razume; niso namreč vajeni. Frančiškanski samostani so tukaj veči del po manjih mestih, ki štejejo 5 — 8000 duš in imajo veliko cerkvd, zakaj vsaka verska ločina ima svojo cerkev. Kolikor mi je do zdaj znano, se nahajajo tukaj: I^imski katoličani, greški katoličani, armenski katoličani, greški ne-zedinjeni (Rumunci), razni protestantje, judje, arijanci, armenci, nezedinjeni sabotarji, kteri saboto praznujejo in ob nedeljah skriti po gojzdih delajo, ker jim katoličani ta sveti dan ne puste očitno delati; nazareni, ki dele vse svoje premoženje po zgledu pervih kristjanov med seboj, kadar pa jim zmanjka, beračijo ali pa kradejo; nihilisti ali nihil credentes (ničverei). Cigani nimajo 8kupno-stalne vere; so kristjani in sicer veči del katoliški, ali pa tudi nezedinjeni greški. In vendar žive ljudje vseh teh različnih verskih ločin prav mirno skupaj. Bolj zložni inenda ljudje v nobeni drugi deželi niso, kakor tukaj, posebno kar se tiče pokopališ; v večih krajih so saj nekoliko razdeljene po različnih vernikih, v mnogih krajih pa imajo vsi eno samo pokopališe, s plotom zapleteno, revno z deskami zagrajeno ali pa brez vse ograje. Obzidanega pokopališka na Sodmograškem še nisem videl. V teh rečeh je vender pri nas bolje. Binkoštne praznike sem obhajal v tordiškem samostanu ; Torda je terg, ki ima gotjvo več pod seboj, kot Ljubljana. Prebivalcev pa je 10.000 in so vseh različnih gori imenovanih ver. Rimsko katoliških kristjanov je v Tordi 1125. Karlsburg (erdelski Belgrad), kjer ima škof svoj sedež, ni nič lepo mesto in ima s terdnjavo vred samo 8000 prebivalcev. Skof ima dobre letne dohodke. Njegova palača z lepo stolno cerkvijo je iz temnorujavih voglatih kamnov, 8emeniše, veliko vojašnic in mestnih poslopij je v terdnjavi, ki je 14 ure od spodnjega dela mesta oddaljena. Ta terdniava je naj veči na Sedmo-graškem in tudi naj lepši del mesta. Kološ (Klausen-burg) je v prav lepem kraju med goro, ki se proti jugu steza in na severni strani ga obdajajo vinske gorice, ki ae po celi dolini razprostirajo. Ima eno katoliško, pa več nekatoliških cerkev, do 25.000 prebivalcev, med kterimi je okoli 9000 katoličanov. Katoliška duhovnija je aamo ena, moški samostani trije: piaristi, minoriti in frančiškani; tudi nekaj nunskih samostanov je. Mesto ima nektere velikanske poslopja, pa veliko prav majhnih hišic. Zavoljo različnih tukajšnih verskih ločin nosijo kat. duhovni sv. popotnico skrivaj k bolnikom (štolo pa vendar duhoven vselej seboj vzame) in kjer so v hiši sami katoličani, se tudi čisto cerkveno tam obleče in tako presv. zakrament podeli. To zahteva pastirska previdnost, da se presv. zakramentu ne dela nečast. (Se ve, da k temu je treba posebnega cerkvenega privoljenja.) Podnebje na Sedmograškem, do kamor sena sedaj prišel, je zelo tako, kakor na Dolenskem in na Štajerskem; po aolnčnih homcih se nahaja vinska terta. Po nekterih krajih je prav dobro vino, sploh pa priproato in ima okus po apnu, ker je zemlja po vinogradih zelo apnena. Kar se tiče krajev samostanov, ktere imam obiskati, sem bil že enkrat na meji Valahije. Zdaj pa potujem z božjo pomočjo proti severni meji ogerski in gališki; od tu zopet po sredi Sedmograškega proti jugu do Si-binja (Ilermanstadta) (Nagy Szeben), kjer upam, da bom pozdravil vis. čast. o. Janeza Pavliča, spovednika pri gospeh uršulinaricah. Nadalje proti južno-vzhodnji strani do Braševega (Kronstadta), potem proti severno-vzhodnji strani do raoldavske meje, in nazadnje v samostane, kteri so bolj na severni moldavski strani ; do Mikhaze blizo Mar oš Vašarh el j a. V samostanu Mikhazi bode kapitel. Wabashau, Minnesota, 2. avgusta 1871. Da se svet res obrača, so se v zadnjih 10 mescih eelo tisti lahko prepričali, ki dozdaj še tega niso verjeli. Francoska zvezda je otemnela, in kdo ve , kdaj bo zopet tako svetila, kakor popred. Rim, slavito mesto vesoljnega katoličanstva, je v rokah roparjev. Napredki pro-stomiselcev in nevernikov, ki povsod zoper katoličane hujskajo, so zmiraj očitnejši. Toliko novic, eno bolj žalostno, ko drugo, smo v kratkem času slišali, da se skoraj odahniti nismo mogli; ko smo eno prebrali, že je druga došla. To je tudi posebno vzrok, da Vam toliko časa nisem nič pisal, ker mislil sera si: sej imate več ko obilno novic. Zgodaj v spomladi se.u dolgo pismo na Vas čez m««rje poslal, pa se je berž ko ne zgubilo, ker niste nič o njem omenili. *) Letos smo zopet vsi misijonarji te škofije imeli duhovne vaje v št. Pavlu od 12. do 1>. julija. Vodili ao jih v angleškem jeziku v. č. gosp. \Viesel, iz reda re-demptjristov, kaj učen, pobožen in 1 jubeznjiv mož. Ime se jim poda, kakor nalaš. Kakor živali, ki se ji po nemško ^NViesel" pravi, po manjših Ijuknah lahko leze, ter vse razpokline in skrivne kota stakne , — tako so tudi slaviti misijonar naj skrivnejši kotičke naših sere našli, ter marsikaj obernili iu na dan spravili, na kar še popred mislili nismo; na tanko so vse pota slabega nagnjenja našli in nam pokazali. — Sledeči je bil red premišljevanj — Pervi del: 1. Namen človeka; 2. uamen duhovna; 3. greh sploh; 4. greh duhovna; 5. smert zanikernega duhovna; 6. zanikerni duhoven pri sodbi; 7. duhoven v peklu. Drugi del: Jezus, zgled pravega *) Prav škod«; res se je moglo igubiti. ker vse, ki pridejo, «<> V Dan. razglašene. Vr* dulovna, in sicer 1. Zgled ponižnosti, 2. zgled gorečnosti, 3. zgled pokorsine, 4. zgled pohlevnosti, 5. zgled ljubezni do križa. Število duhovnov vedno raste, že jih je okoli 75 v tej škotii. Ko smo mi sem prišli, jih je bilo samo 24. Tri in petdeset se nas je duhovnih vaj vdeležilo, ker benediktini, ki jih je veliko v Minesoti, imajo svoje sami za-se po samostanskih pravilih. V nedeljo, IG. julija, je bila slovesna pontitikalna velika maša, pri kteri smo vsi azistirali. Med mašo sta bila dva mašnika posvečena, kar je slovesnost še posebno povzdignilo. Prečast. gospod \Viescl so pridigovali, čemu se je duhovnu odpovedovati, posebno tu v Ameriki, — in v kaki prid je ljudstvu itd. Kaj serčno, prepričavno, vender pa prav po domače so govorili. — V torek, julija, o poldne smo duhovne vaje dokončali, in po kosilu so v. č. gospod Pire mil. škofa in vse zbrane duhovne za slovo v latinskem jeziku nagovorili. Popoldne tistega dne so nas še mil. škof skupaj povabili, da smo se zarad važnih reči pomenili. Posebno znamenito je, da smo pomočno družbo vstanovili med saboj. Vsaki u l plača 10 amerikanskih tolarjev na leto v denarnico, in ako zboli ali sicer zarad kterega koli vzroka svojih dolžnosti spolnovati ne more, pa od družbe podporo ••leče. Skof sami so predsednik te družbe. — Tudi smo oklenili, da bomo v posebnih časih skupaj prišli, ter bolj potrebne vprašanja v veroznanstvu in nravstvu pretresali. Tisti, ki se ne morejo tega posvetovavnega zbora vdeležiti, morajo pa na vprašanja pismeno odgovoriti. Za duhovne v št. Pavlu in okolici je odmenjen 4. okt, vender so tudi drugi duhovni povabljeni, ki daleč od št. Pavla stanujejo. Tele vprašanja se bodo obravnavale na prihodnjem /.boru: 1. Matrimonium. — De impedimento ligaminis. Qualis resis, licet siot peccati capaces? (^ualis sit pastoris •)b! g«»t'"o de parvulorum confessionibus audiendis ? <,Juo-naoi appatatu celebranda sit prima communio, ut ejus-i memoria alte puerorum mentibus imprimatur? 3. Qu.i<'nam sit in foro conscientiae obligatio istius jura-m«"iti, i)onarji slišala. Tako jim je stregla, da so jo včasi p'kregali, rek< č, ako bodo tako dobro jedli (ali hitro živeli, kakor g. Pire pravijo), bodo kmalo umerli. Kdor koli jih je prišel obiskat, so mu kake lepe nauke dali, po besedah aposteljnovih: Pridigovaj besedo Božjo, bodi si pripravno ali nepripravno itd. Dvakrat so tudi v nemškem jeziku pridigovali, enkrat tudi v Vabašah, enkrat pa v Minejoki, 18 angl. milj od tod. Rekli so mi, da me bodo kmali zopet obiskali, in berž ko ne tukaj ostali, kadar ne bodo mogli misijonskih dolžnost več opravljati. Zdaj v „Rich prairie" (bogati, ali rodovitni planjavi) pri Nemcih stanujejo. Pred petimi leti še nobenega človeka ni bilo v tistem k-aji, zdaj jih je že blizo 50 družin, in že majhno leseno cerkev in šolo delajo. — Katoliške šole so tu posebno potrebne, ker se otroci v prostih šolah ') čisto spridijo. Mi tudi tu pripravljamo za šolske sestre, ki naj lepše mladost odgojiti znajo, in ljudstvo jim je naj bolj vdano. Skušal sem že na vse viže, učitelje prebiral od slabih do naj boljših, pa ljudstvo nima nič zaupanja v posvetne učitelje, — sestre morajo biti, ali pa otroke v splošno, brezbožno šolo pošiljajo. — Letošnjo jesen bomo imeli tu misijon; slaviti misijonar Veninger ga bodo vodili. Že so v Minesoti in ostali bodo tukaj, dokler bodo kam povabljeni. Upam, da bo ljubi Bog njih delo blagoslovil tudi tukaj, kakor povsod, kjer koli misijon imajo. O, da bi pač naši odpadeni katoličani tu v mestu pri tej priložnosti saj oči odperli, ter svojo slepoto spoznali! Jaz imam zdaj zopet malo več opraviti kakor popred, obiskovati moram tudi misijon v ,,Red Wing-u," 12 ur od tod, ker je duhoven šel za 4 mesce na Nemško. To je sreča, da so ljudje zdravi v tem času , ker, ko bi bolehali, kakor včasi v jeseni ali spomladi, bi bilo pač težko za me tako daleč hoditi. Telegratira se, se ve da, prav lahko teh 12 ur daleč, še deset minut ne vzame, ko se pa s konjičkom na pot napraviva, pa ne gre ravno tako gladko in hitro, posebno kadar je vreme neprijetno. Pa kaj bi tožil, Redving bo kmalo blizo, v dveh tednih se bo že po železnici od tod lahko tje peljalo, že slišimo hlapon piskati blizo mesta. Meni bo železnica misijone jako polajsala, posebno pozimi. Draga vožnja tudi ni, ker duhovni se za polovico vozimo. — V mojih misijonih ni nič posebno novega, samo cerkve smo nekaj bolj okinčali. Zdrav sem, hvala Bogu, kakor riba; nobene reči mi nc manjka in prav zado-voljin živim pri strežbi svoje sestre (ki je lani šla v Ameriko). Mica ae je tudi Amerike že privadila, angleško že precej dobro klati, orglati se prav pridno uči itd., vedno ima dovolj dela. Samo z moskiti (amer. komarji) se ne more sprijazniti, akoravno jo vedno božajo, — vso oteklo glavo ima včasi, tako io okoljejo po noči. Ko se jih človek enkrat privadi in se koža vterdi, se pa ne meni dosti za nje. — Nihče si ne more domišlje-vati, v kaki prid je za misijonarja dobra sestra tukaj. Gospod Buhova sestra je pa umerla, kakor 3te že berž ko ne slišali; komaj je Ameriko vidila, že je mogla na uni svet; kdo pač vč, kdaj in kje ga 3mert čaka? — Ravno moram pismo na pošto dati, da še danes odide, naj tedaj sklenem. Molite za svojega vdanega J ako pa Tro bec-a. Zitifi letniki ali prečkanje za eelo leto. (Nabral F. K.) (Dalje.) 27(J. Kakor te zapeljivci radi imajo, dokler z njimi grešiš, tako te sovražili bodo, ako jih opustiš. *) Ali slišite hvalivci uove šolske ••rc t Proste -o ravno tiste deržavne brezverske šole. Vr. 280. Kdor na svetu ne terpi, naj se večnosti boji (sv. Avguštin). 281. Hočeš na sveti brez greha živeti, moraš sodbo božjo v spominu imeti. 282. Le greha naj bo tebe strah; vse drugo je le dim in prab. 283. Kmetič! tvoja dobro obdelana zsmlja več sreče za te ima, kakor čast in bogastvo vsega sveta; lahkejši je z motiko kopati, kakor kraljevo palico v rokah deržati. 284. V nebesa se oziraj vse svoje žive dni; da srečno tjekaj prideš, le to te naj skerbi. V nebesa najdeš pot, naj si kmetič al gospod. 285. Naj ptica le za majhen kremplic na zanj ki obvisi, ali se za eno samo pero limanc prime in vlovi, — ne more več zletčti, že mora umreti. Taka se grešniku godi, ki malih grehov se ne boji. 286. Kdor pošteno in sveto poje, ima angele to-varše svoje; kdor pa ljubi posvetai krič, mu prijatel je peklenski brič. 287. Se hočeš smertnih grehov prav var'vati, se moraš skerbno malih grehov tudi bati. 288. Kdor pridne rad opuša, h kersanskim naukom rad ne gre, bode Boga pozabil, in hitro zgubil se: on na nebeške vrata tud' enkrat terkal bo, al vsim gluhim ušesom one zaperte so. Jezus njemu poreče tako: „Jaz tebe ne poznam, k' se nisi dal učiti mojim namestnikam. 289. Le kdor zna prav moliti, ve tudi prav živeti. 290. Če ptica ne bo pela, ni vredna da živi; če sveča ne gorela, denarja vredna ni; in človek? ki molit1 neh&, Boga in sebe ne poznd? 291. Pokrižat' in moliti naj te ne bode sram; Bogu lepo služiti čast mora biti nam. 292. Za vsako: „Bog ti plačaj (lonaj)" si lahko prav vesel, ker svoje povračilo bodeš od Boga prejel. 293. Le pridno v cerkev hodi, poslušaj prav zvesto, in kar v cerkvi slišiš, po tem tud' živ' lep6. 294. Ni čudo, da na poti onemagaš, ki sveto obhajilo rad odlagaš. Brez ljubega Jezusa boš mladika suha v ogenj veržena. Hazgieii po svetu. Bizmark, kakor pišejo, bode odpravil zistemo kon-fesijonskih ali verskih šol. Kaj Bizmark stori med protestanti, to naj sam gleda, akoravno je tudi to ena stopinja k njegovemu pogrezu; to pa je gotovo, da v Avstriji so se že dozdaj brezverske šole skazale za škodljive veri, deržavi in občinskemu miru, akoravno še niso tako mnogo segle v življenje. Dosedaj jc bilo tako, da smo mi pobirali, kar so Prusi odvergli; ne mara se reč oberne in bodo Prusi lavkali za Avstrijani. Mi nikakor več za njimi. Prav lepo pravi spodnje avstrijanski katoliški vo-litveni klic: »Glasnejše in živejše ko kdaj se iz vsih domovinskih vasi in krajev razlega klic po prenaredbi vstave tako, da v nepristranski pravici daje Bogu in Cerkvi, kar je Božjega in Cerkvenega, Cesarju, kar je Cesarjevega, deželam, kar je deželskega. — Za Boga in našo vero, za cesarja in domovino! Tedaj ne za »deržavo brez Boga;" ne za zakon, der-žino in šolo brez vere in verstva; ne za vladarja zunaj avstrijanskih mej, ampak za starodavnega ljubljenega cesarja habsburške hiše..." Kdor ni zadovoljin s tim, da naj se narodi lepo sprijaznijo in zedinijo s tim, da se vsakemu svoje da, tisti naj zveže culo, pa naj gre tje, kjer ga ni; tukaj ga ni treba, da bi nepokoj delal in Pruse v deželo klical. Kolera na Ruskem strašno razsaja. V Petrogradu in v Moskvi je že precej ljudi pobrala, pa tudi po druzih mestih vedno kosi. V tombovski guberniji je v 8 dneh zbolelo izmed 33.000 prebivalcev 917 ljudi in umerlu jih je polovica. V vasi Kostantovsku je v 3 tednih od 1000 prebivalcev umerlo njih 300. Kolera se vleče od vzhoda proti zahodu, tedaj proti Nemškemu. Pariz me vsi dosti tepcu! Rudečkarji „internaci-jonali," kakoršni so nedavno Pariz požigali in ljudi klali, se zopet v Parizu zbirajo in imajo svoje shode ! In nova francoska vlada to dopusti. Poslanci rudeč-karjev iz Londona in iz Drezde so tem poiigavcem 18. avg. prišli srečo vošit, in žalujejo, da se sami niso mogli na njih strani vojskovati za svobodo, namreč ljudi klati in moriti, hiše s petrolejem paliti! — Ako so Francozi res tako butasti, naj pa na novo redč v svojem naročji gade, ki jih bodo morili, ne mara še huje, kakor mesca majnika! V Rimu se je vstanovila družba za posvečevanje praznikov. Odkar je namreč tuja derhal prihrumela v Rim, t. j. od 20. kim. 1870, se »sveti svobodi" na čast prazniki očituo skrunijo s hlapčevskim delom. Tako jih skrunijo zlasti judje, ki pa hočejo, da naj se sabota praznuje, in pa vlada sama, ki bi bilo čudno, ako bi 3. zapoved spoštovala, ker 7. tako gerdo tepta. Udje te družbe se zavežejo: Ne delati o prazničnih dnevih; ne dajati in ne naročati del o nedeljah in praznikih ; v svojih potrebah le takih delavcev si najemati , ki praznike posvečujejo. Natisnili bodo zapisnik vsih delavcev , štacunarjev, tergovcev itd., ki se podpišejo za posvečevanje praznikov. Skrunivci svetih dnevov so veči del tujci, toraj bo družba zmožna veliko pripomoči, da se skrunjenje zmanjša, ali celo jenja. — Kako potrebne bi bile enake družbe tudi drugod! Soliioigraškcimi katoliško-domorodneuiu odboru je deržavni zavetnik dva volitvena klica pod klop spravil, še le tretji je milost našel. Ta klic spominja katoliške domorodce, da je svitli cesar deržavnega in veči del deželnih zborov razrešil, ker liberalci ne sprave v politiškem oziru in ne miru s Cerkvijo niso dognali. (Storili so ravno nasprotno v obeh ozirih in v škodo Cerkve in deržave.) Ministerstvo upa z novimi volitvami dobiti tacih poslancev, ki bodo za pravice vsih narodov, in pa za to, da se več Cerkvi škodljivih postav spremeni. Liberalci, pravi klic, hočejo veči del ravno na-sprotuo tega, kar je potrebno za domačijo in domovino. Avstrija potrebuje sprave posameznih dežel, kraljestev in narodov, tako imenovani nemški liberalci pa hočejo le sami gospodovati in druge zadej staviti. Avstrija potrebuje take vstave, ki je vgodna in pravična za vse; liberalci hočejo le decerabersko, njim samim vgodno vstavo. Avstrija, da bo srečna, potrebuje katoliških po-stiiv za šolo in zakon. Liberalci hočejo ločitev šole od cerkve in s tim veči davke za ljudstvo. Pod gospostvom liberalcev mora naša domačija in naša domovina v nič iti, toraj potrebujemo kouservativnih (ne liberalnih) poslancev itd. Kakor res je to, n. pr. kar šolo tiče, pričajo ostudne dogodbe, ki se zmiraj bolj pogosto gode, odkar so nove šolske postave. V llernalsu, kakor se piše v »V ti d.", je kateket otrokom neki petek razlagal zapoved, ki prepoveduje ta dan mesno jesti. Precej ko odide duhoven, pa učitelj tistega razreda pošlje šolarja po slanine. Neki drugi je bogoskrunsko čebljal otrokom o sv. lieš. Telesu. Kar je neki neslanež deklicam kvasil, se sramuje pero pisati. Dve materi ste klafača tožile pri vodju, ker pa niste nič opravile, ste svoji hčeri iz šole vzeli. Se več tacega pripoveduje le samo list 27. avg. Kdo bi tedaj ne želel, da se postave spremenč, če ima 'e iskro prave ljubezni za mladino in njeno srečo? Dr. Jan. Kinanvel Veith, znani spreobernjenec, pisatelj in pridigar, je imel 27. avg. svojo zlato mašo. Rojen leta 1788 v Kutenplanu na Češkem, je 1. 1812 postal doktor zdravilstva in profesor na živinozdravil-skem učilišu na Dunaju. Prestopivsi v katoliško Cerkev se je izverstno izučil bogoslovja in posvečen je bil 26. avg. 1821 pri sv. Štefanu na Dunaju. V Rimu bo rudečkarji vladi začeli tako ostre roge kazati, da so 25. avg. popoldne mesto že v Dekak obsedni stan djali. 26. je neka derhai klicala: Živi petrolej, živi Garibaldi, živele bombe Orsi-nove! Sv. Oče so 23. avg. spolnili tudi dneve bv. Petra in brali tisti dan sv. maso za blagor italijanskega ljudstva, obhajale so se tridnevnice itd. : znano je pa, brez-božniki molitev sovražijo, in zato se zbirajo ob cerkvah, kjer je ljudstvo zbrano ter hrup delajo. Iz Ljubljane. Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol. Spisal Jan. Jesenko. Pervi del. Stari vek. — To novo delo obsega 154 strani v veliki osmini in je lična knjiga z večim in manjšim tisom. Gosp. pisatelj je zgodovino zastavljal na zemljepis ter je pri vsakem narodu ob kratkem popisal, kodi je bil naseljen. Tudi je gospod pisatelj, kakor piše v predgovoru, djansko se prepričal, koliko lože si učenci ta nauk pri-lastujejo v znanem maternem jeziku. Kar se tiče obsega in jedra, se ne moremo v natanko presojo spustiti, na nektere reči pa naj gospoda pisatelja opomnimo, da bi jih pri kakem novem natisu blagovolil primerniše izraziti. Na 8. str. n. pr. je rečeno: „Ker se (Savel) bistroumnemu Samvelu ni hotel v vsem vdati, se je moral zadnja leta s puntarji vojskovati. Med temi je bil tudi David" itd. Tukaj je hud mahljej po Samvelu in Davidu. Svetopisemska resnica je : Ker Savel besedi Gospodovi ni bil pokoren in je stregel po neomejenem gospostvu, je Samvel po novem Gospodovem povelju mazilil bogoljubnega Davida. — Precej dalje je rečeno: „Ko je (David) vse moške potomce Savlove pokončal, se je dežela pomirila" itd. Tukaj je čitatelj skušan o Davidu ravno nasprotno tega misliti, kar je v resnici bil, namreč pohleven in pri-zanašljiv do svojih nasprotnikov. Ukazal je David celo Amalečana vsmertiti zato, ker je bil Savla končal. Grajal je tudi Joaba, ker je bil umoril Davidovega nasprotnika Abnerja in močno je žaloval po njem, kakor poprej po Savlu. Takih zgledov je še več, da ravno tiste David s smertjo kaznuje , ki so morili Savlovce z lažnjivo mislijo, da bodo Davidu vstregli. Kako veliko-serčno se je David do Savla samega obnašal, je sploh znano. Kes je, da je bil David izročil Gabaoncem sedem Savlovcev na njih prošnjo, ki so jih končali, pa to se je zgodilo po postavi kervnega maševanja, ki je bil«> v stari zavezi dopušeno, in Gabaonci so na to ti-šali, ker je Savel svoje dni njih narod moril in zatiral. Tedaj j:h ni prav za prav David pokončal, in tudi niso bili čisto vsi moški pokončani (II. kralj. 21, 7). — Na str. 9: »Preroki so bili navdušeni možje" — bi bil želeti izraz „od Boga navdušeni." - V precej obširni obravnavi „Kerščanstvo" str. 147 je o Škotih nekako nedoločno rečeno: „Po razdjanji Jeruzalema se je med nadškofi posebno odlikoval rimski kakor naslednik sv. Petra. Z njim so se za prednost poganjali oni v Anti-johiji, Aleksandriji, Efezu in Carigradu ter se tudi pa-trijarhi zvali." Tu bi si učenec utegnil misliti, da si je rimski papež le nekako po naključji pridobil pervaštvo. Cversto v nekterih versticah po evangeliju posneta zgodovina Kristusa in keršanstva, kakor ima n. pr. Welter (str. lo7;, bi bilo primerno, in tak6 dobro de kat. bravcem. Kar se tiče oblike, se nekako čudno poda imeni bog (kadar je od pravega, edinega Boga govorjenje), k ris t (Kristus) — z majhno začetno čerko. Cversti naš zgodovinar bode gotovo na enake oko- lišine imel ozir in tako se bolj koristil naši mladini in sploh slovenskemu narodu. Znani blatar v spisu »die Maske ist gefallen" prav s turškim fanatizmom vdeluje, ker je »Vtld." neki opomnil, da katoličanu je dosti, ker je namestnik Kristusov de-cemberske postave obsodil. Naj bi raji malo podučil tiste, kteri precej s Prusom žugajo, ako ne bodo sami za mizo sedeli in vsi drugi njim pri nogah čepeli; za zvestobo katoličanov pa naj ga nikar nič ne skerbi, zakaj če tudi njih Bog ni kaki »staatsgott" in njihova malikinja ne kaka vatava, ki se že jutri utegne spremeniti, vender se nikoli ni bilo zanesljivših podložnih, kakor so zvesti katoličani. Kdor pa danes cerkev in njenega poglavarja brezvestno izd& in gerdi, bode jutri ravno tako brezskerbno izdal vstavo in vladarja, samo če mu bo kazalo. Tudi ni nič manj neslano tisto ustenje za nekako doelingerjansko »staroverstvo" (?!) pri ljudčh, ki s svojim počenjanjem kažejo, da nimajo dosti več kakoršne koli vere, kakor suha smreka volne. »Stari verci" so hodili z nevarnostjo življenja celo v podzemeljske votline k Božji službi, k spovedi, k obhajilu; vi še nad zemljo ko je brez nevarnosti, ne hodite. »Stari verci" so se za vero dajali terpinčiti, preganjati, moriti; vi jo sami preganjate. »Stari verci" so papeže Petra, Lina, Kleta, Klemena itd. kakor namestnike Kristusove spoštovali in so rekli: »kjer je papež, tam je Cerkev;" vas papež je Doliinger in vaš apostelj vsak odpadnik. Pojdite se toraj solit s svojim pretvezanim »staroverstvom" in ne mislite, da je Slovenec res tako vertoglav ter bi verjel vašim čenčam, ki tolikrat hinavsko in lažnjivo pišete, kolikorkrat pero pomočite. Na p rasa nje vi s. č. g. Da v. Terstenjaka v 33. 1. Zgod. Dan. zastran Marka Križevčana smo dobili pismo od g. Šabota iz Štajerskega, da je Marko Krisiensis že med blažene prištčt, kar g. pisatelj želi, pa da je »Katol. list" že dovolj pisal o Marku Križevčanu. Duhov8ke spremembe. V ljubljanski škofiji. Prestavljeni so naslednji ČČ. gg.: Jak. Vindišar, duh. pom. v Velesovem, za administr. k sv. Magdaleni na Gori ; — An t. Tramte, novoposv., za duh. pom. v šentRupert; — A nt. Lena si z Iga v Vreme; — Jan. Skvarča iz Drage na Ig5 ~~ Ključevšek z Loškega potoka v Drago; — Fr. Avguštin, novoposv., v Loški potok ; — Ign. Gregorič, kapi. v Idriji, za administr. na lok. Ter-etenik. — Umeri je 14. avg. g. Jak. Kapelj, duhoven v pokoju pri sv. Jakobu pri Savi. R. I. P. Dobrotni darovi• Za sv. Očeta. Priloženih 6 gl. a. velj. so podelili Ajdovski farmani za sv. Očeta Pija, kteri ponižno prosijo Njih. blagoslova. — Duhoven in ovčice pri sv. Lenartu sv. blagoslova za zadnjo uro daruje sv. Očetu 4 gl. 50 kr., 2 gld. in 1 mali križavec v sr. — Tri dekleta iz Poljske fare: 8 starih desetič in 1 gl. 60 kr. v nov. denarji, da bi jim Bog dodelil tistih gnad, kterih naj bolj potrebujejo. — Za pogorelce v Vižmarjih. Od sv. Lenarta na Gorenakem P. P. 2 gl. Iz Ljubljane. Shod kat. pol. besednice. To nedeljo 3. sept. bo 5. mesečni shod kat. pol. društva. vProgram je naslednji: 1. Šolske zadeve; — 2. politični pregled; — 3. predlogi posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju vabi Ravnateljstvo. Odgovorni vredni k: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.