DELAVSKA POLITIKA
lakaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In aprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ntfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. <-> Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje to socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para.'— Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 19.—, ca inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Itev. 64.
Sobota, 12. avgusta 1933.
Leto VIII.
Amerikansko zdravilo za krizo.
Amerikanska avtarkija.
Precejšnjo pozornost je zbudil v gospodarstvu in tudi med delavstvom načrt predsednika Roosevelta glede odprave gospodarske krize in nezaposlenosti. Načrt je vsaj nov problem;, o katerega praktičnem pomenu sedaj še ni mogoče govoriti. Vsekakor pa je načeto vprašanje in predsednikov eksperiment bo pokazal, koliko utegne taka operacija v kapitalističnem* gospodarstvu izboljšati gospodarske in socialne razmere ter za koliko časa.
Roosevelt je zahteval zase pooblastila za dve leti. Za to dobo hoče uvesti namesto liberalističnega kaotičnega gospodarstva diktatorsko vodstvo gospodarstva.
Rooseveltova pooblastila so da-lekosežna. Pooblaščen je, da sme svobodno med delavci in delodajalci sklenjene pogodbe glede mezd in delovnih pogojev, delovnega časa; množine produkcije, cen itd. asiliti industrijam, ki bi pogojev ne hotele sprejeti. Kjer ni kolektivnih pogodb, Roosevelt lahko prisili delodajalce in delavce, da jih sklenejo. Upirajo se pa temu diktatu farmerji in težka železna industrija. Diktator Roosevelt pa jim grozi z represalijami'.
Roosevelt hoče organizirati gospodarstvo po načrtu, to je, ogniti se nadprodukciii. Kot podlaga pa naj služi načrtu zvišanje cen in kupne moči z zvišanjem mezd, olajšanje kreditov in razvrednotenje dolarja do 50 odstotkov. Nesposobne banke je treba zapreti, druge banke pa morajo dobiti potrebno zaščito in lastniki hipotek olajšave. V kmetijstvu se mora izvesti predvojna paritetna produkcija z ozirom na konzum. Za javna dela se izda 3.3 milijarde dolarjev kredita. V državnemi gospodarstvu se izvede najstrožja štednja.
Ta načrt se nanaša večinoma na notranje gospodarstvo, ker zunanja trgovina Zedinjenih držav itak ni pomembna.
Roosevelt pa dobro ve, da je gospodarstvo mednarodna zadeva. Kapitalistično gospodarstvo sloni poleg na izkoriščanju! tudi na medsebojni konkurenci. Zato namerava Roosevelt skleniti pogodbe z ostalimi ameriškimi državami zlasti v južni Ameriki. S tem; hoče preprečiti sosednjo konkurenco in pridobiti te države za enak načrt, kar bi pomenilo amerikansko avtarkično gospodarsko politiko.
Ne dvomimo sicer, da bo skrajšanje delovnega časa, dalje večji konsum, vsaj deloma olajšal današnje razmere. Ni pa mogoče misliti, da bi se kapitalizem odrekel dobičku. konkurenci. Mednarodni kapitalizem' te morale nima. Zato bo nadaljeval svoj boj proti omejitvam1 ali kvečjemu skušal si osvojiti po teh direktivah in načrtih diktatorsko oblast, kakor se to že dogaja v evropskih fašističnih državah.
Zadnje dni je Roosevelt razglasil še gospodarski mir, ki prepoveduje izpore delavstva delodajalcem!, delavcem1 pa stavke. _______________
NemSki faSizem divja
Talci! Talci! Policijski oblastnik v Lubecku je odredil: za vse prestopke mlarksistov in drugih opozi-cijonalcev bodo morali bivši marksistični voditelji odgovarjati. Za dejanja, katerih storilci so znani, vendar
Delavci in nameščenci, bodimo
pripravljeni!
Pred novelo k obrtnemu zakonu.
Novi obrtni zakon, ki je stopil lani v veljavo, je povzročal podjetnikom1 silno mnogo preglavic, Mislili so, kako bi ga obšli, da bi delavci in nameščenci ne prejemali po zakonu zagotovljenih dobrin. Po navodilih svojih delodajalskih organizacij so odpovedovali službe in sklepali nove pogodbe, mislec, da se na tak način zakon lahko obide. Prav značilna je bila v tem primeru borba ljubljanskih trgovcev proti novemu zakonu, ki so hoteli na nezakonit način sabotirati določbe zakona. To gibanje smo opažali po vsej banovini. Poročali smo že tudi, kako reakcionarne zahteve glede na izoremembo zakona so stavile delodajalske organizacije.
Novi obrtni zakon je kopija avstrijskega obrtnega zakona z edino razliko, da so bile v tenu zakonu: marsikatere ugodnosti, ki jih ima avstrijski zakon poslabšane oziroma izpuščene. Skoraj vse bistvene določbe novega zakona so veljale že prej po služabniškem redu in po name-ščenskem redu. Nove zahteve delo-
dajalcev se torej tičejo pravzaprav samo obstoječega varstva nameščencev in delavcev.
Trgovinski minister je naročil, da se zakon izpopolni, da se ugotovi jasno in precizno pravno stanje. V svrho enotnega izvajanja zakona ni potrebna novelizacija, če ne bi se hotelo vnesti bistvenih izprememb, marveč bi zadoščale potrebne izvršilne naredbe. Vlada se je pa odločila, da izda k zakonu novelo, kar pomeni, da hoče zakon bistveno iz-preminjati. Minister sicer pravi, da nove dopolnitve ne smejo prizadeti bistvenih načel, na katerih temelji zakon, prav tako pa ne sme biti v njih novih omejitev svobode gospodarskega delovanja. V tem; navodilu je izražena vsa tendenca noveliza-cije.
Za zbiranje potrebnega materija-la za zakonsko novelo so bila pozvana prizadeta ministrstva, banske uprave ter delodajalske in delavske zbornice. Bojimo se, da podpira to novelizacijo reakcionarni duh.
Revolucija na Irskem?
Katoliška in fašistična diktatura v boju.
Predsednik irske vlade se je že desetletja boril za neodvisnost Irske. Anglija pa je rešitev tega vprašanja zavlačevala. Danes je Irska angleški dominijon s samoupravo. Proti De Valeri pa nastopajo modro-srajčniki ali irski fašisti, ki groze z
revolucijo. Napetost med vlado in opozicijo je tako velika, da bo opozicija, če ne bi mogla izvojevati zmage v parlamentu, ki je bil odgoden, nadaljevala borbo izven parlamenta. Fašizem zahteva popolno neodvisnost Irske in — diktaturo.
Nemiija pred inflacijo?
Zlato so fašisti zapravili.
Ko je bil socialni demokrat Herman Miiller nemški kancler, je znašalo kritje nemških bankovcev 65 odstotkov; pod kanclerstvom Brii-ninga (katoliški centrum) je padjo kritje na 25 odstotkov. Danes znaša kritje papirnatega denarja le še 5.1 odstotka, kljub temu, da je takrat, ko je Hitler prevzel oblast, znašalo
še 30 odstotkov. V treh mesecih svojega vladanja je Hitler zagospodaril pet šestin kritja. Hitler dela to po navodilih dr. Schachta in drugih kapitalistov in veleposestnikov.
Taka je perspektiva »tretjega cesarstva«, ki pripravlja za delavstvo in nameščence silno kritičen socialni položaj.
Indija dobi novo ustavo.
Prišel bo čas, ko si bodo Indijci sami krojili ustavo.
Indijski narodi se bore že par stoletij za svoje pravice. V zadnjem času se je največ poročalo o Gandhi-jevih akcijah. Neizprosni angleški kapitalizem! pa ne popusti ter hoče obdržati vodstvo Indije v rokah angleškega režima. Izdelan je načrt za državo Burma. Dežela bo imela guvernerja kot zastopnika angleškega kralja z ministrskimi svetom;. Parlament bo imel1 dve zbornici, senat s 36 člani in zbornico. Polovico teh bo imenoval guverner, polovica bo voljenih. Vojaštvo, zunanja po-politika, kulturne in valutne zadeve, kakor tildi kovanje denarja spadajo v področje guvernerja. Guverner je odgovoren britski vladi in parlamentu. Obenem! je vrhovni vojaški poveljnik. — Taka bo nova svoboda Indijcev.
jih ni mogoče ujeti, bodo vsi njihovi svojci aretirani.
„Delavski“ voditelj Hitler govori.
Ako te gospod udari po desnem licu, nastavi mu še levo.
Hitler je spisal knjigo z naslovom; »Moj boj«, in sicer leta 1923, ko je bil zaradi puča proti republiki
v	zaporu. V tej knjigi je ta »delavski« voditelj napisal tudi ta-le stavek:
»Sluga in služkinja iz kaste ubogih se morata učiti molčati, ne le, če sta opravičeno grajana, marveč, se morata tudi učiti, da prenašata krivico molče.«
Ta stavek je napisan na 155. strani knjige. Hitler je že tukaj povedal, da je njegov socializem — suženjstvo. V toliko je pošten. Obžalovati je samo tiste ljudi, ki smatrajo takega človeka za voditelja. Žal, imajo danes skoraj vse stranke v svojih programih besedo socialen in socialističen, ne povedo pa tako odkrito, kakor je to povedal Hitler v svoji knjigi, da je to samo firma, ne pa resna točka programa v interesu delavstva, oziroma socialnih razmer.
Ustavni boji in delavski razred v Jugoslaviji.
Piše Jovo Jakši č.
Sodbonosno vprašanje za državo in našo stranko.
Gibanje za obnovitev socialistične stranke je izzvalo med delavci nove velike nade na boljšo bodočnost. S tem mora biti vprašanje ustanovitve stranke za nas rešeno. Ker za to: ali je treba stranko obnoviti, ne morejo biti merodajni ne zakonski predpisi, ki se kakor znano vsak čas menjajo, niti mišljenje teh ali onih meščanskih krogov, nego izključno samo to: ali bodo delavci našo iniciativo za obnovitev stranke odobrili in ali se bodo stranke oprijeli. O tem danes ne more biti nika-kega dvoma. Dogodki v svetu volje delavcev do obrambe niso oslabili, ampak so jo nasprotno še pojačali. Delavci ne vodijo desperaterskih razgovorov o gotovih pogreškah nem ških socialistov; delavci instinktivno čutijo, da so se vsi njihovi nasprotniki združili proti njimi baš radi tega, ker je njihova politika v jedru bila delavska in pravilna. V obnovljeni stranki vidijo delavci močno sredstvo obrambe. Vse kar stoji na razrednem' stališču;, brez ozira na dosedanje frakcije, je za obnovitev stranke. Z ostalimi deli delavstva, ki je izgubilo pravo pot izpred oči, za enkrat ne moremo računati: naj obnovljena stranka skrbi za to, da jih bo pridobila za se.
Važno je vprašanje, kakšno ime naj damo stranki — jaz sem; za to, da jo imenujemo socialno-demiokra-tično — in kakšen program' naj ima
—	jaz sem za to, da bo v njem! predvidena zaščita vseli onih, kateri žive od svojega dela in ki drugih ne izkoriščajo. Vendar pa to oboje ne bo odločilno vplivalo na to, kakšna in zlasti še kako velika bo stranka. Kakorkoli se bo tudi stranka imenovala in kakršenkoli programi bo imela, iz vrst malomeščanstva, inteligence in kmetov ne bo imela nobenega dotoka vse dotlej, dokler jo delavci ne bodo napravili jako in vplivno. Nekoliko javnih sestankov, ki so se vršili v poslednjem času, je to že pokazalo. Ti sloji, v kolikor ne gredo z onimi, ki imajo sedaj oblast v rokah, se naslanjajo na one, o katerih mislijo, da bodo prišli na oblast jutri ali pa pojutrišnjem!. Delavci se radi dogodkov v Nemčiji niso razočarali nad socializmom; — za socialno zdra-
vi	del proletarijata socializem ni intelektualno prepričanje, katero more človeka razočarati, ampak živ-ljenska potreba, za koje uresničenje se on bojuje v vseh okoliščinah — pač pa oni prej našteti sloji! Le-tem imtponirajo samo oni, ki so v sedanjem; trenutku močni. Mi naše stranke ne moremo ojačati s pomočjo teh slojev, ampak bomo mogli te sloje šele pridobiti s pomočjo že ojačene stranke. To prvobitno, osnovno, snujočo silo more dati stranki le povprečen delavec v naši državi. Tega povprečnega delavca. — razume se tudi privatnega uradnika — dobiti in zaposliti za stranko — v tem leži jedro .vprašanja.
Ali kako? Po mojem mišljenju pri tem ne bo igralo odločilne vloge niti ime stranke, niti to, kako če biti sestavljen njen programi Veliko važnejše bo to. kakšen splošen značaj bo imela stranka, kakšna bo. da se
tako izrazim, ona l>o svoji prirodi, po svojem bistvu. Ena in ista točka v programu se z načinom* agitacije, z jačjim ali slabšim podčrtavanjem tega ali onega mesta, z zunanjim nastopom, lahko različno, da celo pro-tivno tolmači. Vendar, ako hočemo ustvariti stranko z zdravo mentaliteto, potem bomo morali poskrbeti za to, da ona ne bo niti slabša, niti boljša kot pa je naš delavski razred.
(Dalje prihodnjič.)
Poljska diktatura se izpopolnjuje.
Pilsudski osvaja vse vajete,
V	nedeljo se je vršil v Varšavi dvanajsti kongres poljskih legijonar-jev. Pred 25. leti, torej še pred svetovno vojno je Pilsudski osnoval to tajno vojaško organizacijo. Drugi dan kongresa je poročal o ustavni reformi, ki jo je izdelal sedanji, vladni blok, ministrski predsednik Šlawek. Slavvek je poudaril, da je pred letom 1926. vladal na Poljskem sistem- političnih strank, ki pa, kakor meni fašistični govornik, niso čuvale interesov države kot celote. Leta 1926. je Pilsudski proglasil diktaturo, ki je stremela za temi, da dobi oblast predsednik republike. Leta 1926. pa se jejta poizkus le deloma posrečil, današnji načrt ustave pa bo izročil vso oblast neposredno predsedniku republike.
Bodoči senat bo sestavljen iz elite naroda. Prvi senat, ki se bo konstituiral po sprejetju ustavne reforme, bo obstojal do dveh tretjin iz odlikovancev z redom »Virtuti militari« in križa neodvisnosti, ker so to ljudje ugleda in zaslužni za državo. Ostale člane senata pa bo imenoval predsednik republike.
Z nameravano izpremembo ustave bo zavladala nad ubogimi, zatiranim in versko fanatičnim; poljskim narodom »legalna« brezpravnost, ki zbuja tudi po slovenskem časopisju vidno veselje.
Poljska je pa tudi precej industrijska država, dežela, v kateri vlada klerikalna fevdalna žlahta še neokrnjeno. kakor je vladala ob neodvisnosti Poljske in tudi v oblasti rilske despotije pred vojno. Tako kakor drugi narodi tudi Poljaki absolutnega despotizma ne bodo dolgo in tudi ne radi prenašali.
Gandhija so na njegovem pohodu angleške oblasti zopet aretirale
in obsodile na 1 leto zapora, ker sc ni hotel odpovedati nadaljni agitaciji. Gandhi namerava začeti z novo gladovno stavko.
Ali si 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost!
Letna skupiti n a Delavske zbornice.
N«volil|ivl nasprotniki tulijo s volkovi.
(Konec.)
Premoženjsko stanje zbornice.
O denarnem poslovanju in bilanci za leti 1931 in 1932 je poročal s. Celešnik. Bilanca izkazuje pribitek 32.000 Din. čeprav je članstvo vedno padalo. Vse premoženje zbornice znaša nad 7 milijonov Din.
S. Ošlak je predlagal v imenu finančne kontrole zaupnico upravnemu odboru, ki je bila brez debate in soglasno sprejeta. — Najboljši dokaz, da je vsa kritika opozicije le pesek v oči, preračunana na nevednost ljudstva, ker so bili še doslej vsi proračuni in bilance vedno soglasno sprejeti. Opozicija sama je do dna duše prepričana, da bi ona vsega tega ne znala in ne zmogla, ali nevoščljivost in volilna groznica ji ne dopuščata, da bi to javno priznala, zato goni mline na veter.
Novi proračun in kritika krivcev.
Takoj nato je poročal s. Celešnik še o proračunu za leti 1932-1933. Za tem poročilom je spustil narodno-socijalistični vodja grafikov, Kosem, volilni govor in to deloma celo v imenu grafičarjev, kakor da so oni že res čisto narodno-socijalistična organizacija, ki bi ga pa bil moral razlagati kje v parlamentu ali pa svojim prijaznim poslancem.
Vsa Slovenija ve, da je Delavska zbornica često preveč inicijativna, da posega s svojimi nasveti in uspehi celo v zakonodajno delo, za Kosma je pa premalo inicijativna. ker njegova organizacija bojda ne ve, kako se rešuje brezposelnost. In zbornica ji pa tega ni povedala. Ker je govoril v imenu kluba, mu je na to narodni klub ploskal.
G. Silvester je na kratko izjavil, da bodo krščanski socijalci glasovali za proračun.
Obračun s Kosmom.
G. Kosmu sta odgovarjala ss. Uratnik in Svetek. Hud in pravičen je bil obračun z naročeno demagogijo. Kakor mrzla prha so leteli argumenti na presenečena ušesa improvizirane opozicije. Sodrug Svetek mu je povedal, da naše organizacije prav dobro vedo, kaj hočejo, v čem je vzrok krize, kako jo je rešiti. Saj so to šele pred kratkim jasno povedale. Če tega Kosmove organizacije ne vedo, je to le znamenje, da so si člani izbrali ideološko napačno, ali sploh neusmerjene ljudi, z desničarsko-eko-nomkimi nazori. Ideologije pa zbornica ne vzgaja.
S. Uratnik je rekel, da se mu je zdelo neokusno pri poročilu o inicijativnosti zbornice navajati posamezna dejstva, ker pa g. Kosem to izrecno želi, in je mnenja, da se ni v tem pravcu nič delalo, potem naj ta dela kar po vrsti slede:
1. Dali smo v zadevi brezposelnih pobudo za pomožno akcijo, ki je rodila zadovoljive uspehe.
2. Bednostni sklad, ki predstavlja najnovejši in najizdatnejši socijalno-politični akt, se je rodil v Delavski zbornici. Povabil sem na razgovor banovinska poslanca Golouha in Tavčarja, dal misel za uvedbo tega fonda m danes je to zakon, le žal ne povsem tak, kot smo želeli.
3- Kcmisijo, ki se je pred kratkim vršila v I rbovljah in rešila 2 milijona za rudarje, dala pobudo za veliko nabiralno akcijo, smo predlagali mi.
4. Berite strokovno literaturo pred iz-danjerri obrtnega zakona, pa jo primerjajte z novim in modernim obrtnim redom' in opazili boste, da so v zakonu cela poglavja prepisana iz naših predlogov. Če Vam spravlja skromen tajnik brez vsake politične moči cela poglavja svojih predlogov v obrtno zakonodavstvo, ki velja za celo državo, potem naj pride nekdo in dokaže, da je zbornica neinicijativna.
5. V državi se ni pripravljalo delavstvu koristnih zakonov, h katerim bi zbornica ne bila stavila svojih predlogov.
Tako bi lahko, našteval še dalje, vendar sem mnenja, da bodo zadoščali že ti argumenti, da se ovrže trditev govornika o naši neinicijativnosti.
Burno ploskanje je sledilo tem* Urat-nikovim izvajanjem.
Volilni red.
Med zasedanjem! skupščine je delal odsek na volilnem redu, in je sodrug Jakomin na koncu poročal o rezultatih tega dela ter prosil skupščino, da naj volilni red v predloženi obliki sprejme. Z volilnim redom1 se ni strinjal narodni klub, on bi rad imel volitve po občinah in okrožnih uradih, zato je izjavil dr. Bohinjec, da bo glasoval proti.
Pri glasovanju o volilnem redu je glasovalo 11 delegatov proti, vsi ostali pa za. Delegatov je v celem 60.
Takoj nato je bila skupščina zaključena. Delegati so se že popoldne vračali zopet v svoje kraje.
NemSki delavci rebe-lirajo!
V	zmešanih glavah se svita.
Pozno prihajajo take vesti iz Nemčije, ker jih režim' zatira in prepoveduje širiti.
Takole je bilo:
Osobje založniške tiskarne Ha-mel v Charlottenburgu je imelo v četrtek, dne 18. maja obratno zborovanje. Poročevalec je govoril o — liberalizmu — marksizmu in nacionalnem socializmu. Že med govorom je delavstvo delalo medklice. Ko je poročevalec končal svoj govor, je hotel oditi, zborovalci so pa zahtevali, da se o referatu debatira in da mora referent ostati na zborovanju. Kot drugi govornik je govoril voditelj obratne fašistične celice. Ob temi govoru so zopet nastali razburjeni medklici: mast je postala dražja, maslo
je dražje. Odstopite! Poberite se! Sami hočemo govoriti!
Zborovanje je bilo tako razburkano, da ga je moral predsednik zaključiti. Na zborovanju so bili sami organizirani fašisti!
Ta primer dokazuje, da nemško delavstvo še ni izgubilo čuta demokracije ter se že zaveda prevare.
Francoski učitelji proti sedanji vladi. V Parizu je bil 3. avgusta t. 1. otvorjen kongres socijalistično organiziranih učiteljev. Od 120.000 francoskih učiteljev jih je 90.000 socialistično organiziranih. Že prvi govornik je ostro napadel sedanjo vlado Daladiera. Generalni tajnik učiteljskega sindikata je stavil kongresu predlog, da se prekinejo vsi stiki z vlado in da na dan zopetne otvoritve parlamenta stopi vse učiteljstvo v polurno protestno stavko. — Predlog je bil z navdušenjem- sprejet.
Doma in po svetu.
Bednostni banovinski sklad. V
dravski banovini se je ustanovil poseben bednostni sklad, katerega prejemki so proračunjeni na devet milijonov dinarjev. Sklad se ne bo porabljal le v pomoč onimi, ki so v potrebi zaradi krize, marveč se bo tudi porabljal za prirastek ljudi na deželi, ki ne morejo dobiti tam kruha. Davščine v ta nameni se bodo pobirale predvsem pri industrijskem delavstvu, industriji in obrti, dočirn veleposestva ne prihajajo v poštev. Sklad se bo porabljal za mesto in deželo. Če mali kmet in služinčad ne moreta nositi takih novih bremen, nosi jih pa lahko in je moralno dolžna veleposest.
Občinske volitve v podeželskih občinah v dravski banovini se bodo vršile dne 17. septembra t. 1. Volitve v občine so v zrni slu zakona javne!
Zagrebški peki sabotirajo občinsko anketo. Zagrebška obrtna oblast je sklicala anketo, če niso morda cene kruhu z ozirom na pocenitev moke še vedno previsoke. Pekovskih mojstrov ni bilo na anketo. Poslali so pismeno pojasnilo, češ, da so že dovolj znižali krušne cene. Na podlagi ugotovitev pa je kljub temu anketa določila cene kruhu takole: belemu 3.50 Din, polbelemu 3.25 Din in črnemu 3 Din za kilogrami. Cene za fino pecivo ostanejo: določena je pa teža za mlečno pecivo najmanj 5 dkg, za ostalo pecivo 7 dkg.
Litijskemu tekstilnemu delavstvu so zopet znižali plače. Litijska tekstilna tovarna Mautner d. d. je zahtevala, da se delavstvu znižajo plače za 12 odstotkov. Pri pogajanjih se je sklenilo, da se pripusti znižanje povprečno za 7 odstotkov. To je zopet nov dokaz, kako nesocialno nastopajo podjetništva proti delavstvu. Tekstilna industrija pri nas cvete. Prvič so delavske plače tako nizke, da v nobeni drugi stroki ne tako, in drugič ja konjunktura v tej stroki razmeroma dobra. Razen tega v splošnem draginja narašča. Radovedni smo, če je neprimerno izkoriščanje res patent tujih družb?
Koroški sodrugi iz Avstrije (14) so v soboto, dne 5. in v nedeljo, dne 6. avgusta t. I. obiskali Ljubljano, da so si ogledali miesto. Delavsko zbornico, prostore strokovnih organizacij ter zlasti tudi zdravstveno opremo ambulatorijev okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ob krasnem dopoldnevu so naši prijatelji obiskali tudi ljubljanski grad s prelepim razgledom.
Menih je izvršil samomor. V samostanu Gornji Kovilji v Vojvodini se je v svoji celici ponoči ustrelil s pomočjo ogledala s samokresom v sence 60 letni menih oče Lavrencij. Arhijerejski sinod je namreč odredil, da se mora samostan v Gornji
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humorisilcno-satirične zgodbe.
55
»Kako križ,« je pomislil blagajnik. »Zakaj križ? Odkod ta križ, če je pa analfabetizem) enkrat za vselej in za večno likvidiran in se znajo vsi podpisati ?«
Blagajnik je gledal in kaj je zagledal? Da je stal križ v vrsti z imenom Hlebnikov.
Blagajnik je skočil h knjigovodji — radi križa namreč. Knjigovodja k tajniku. In tajnik zopet dalje,
V	tovarni se je začelo med ljudmi šušljanje: kakšna trojka je to? V taki dolgi dobi, so govorili, ne morejo analfabetizma likvidirati?
Predsedniki tovarniškega odbora je skočil k blagajniški linici in si ogledal plačilno polo. Tudi trojka sc je zbrala pri blagajniški linici. Gledajo
—	resnica. Nasproti Hlebnikovu, stoji križ.
»Kdo je ta Hlebnikov,« so vprašali. »Zakaj Hlebnikov ni likvidiran? Zakaj so vsi pismeni in prosveščeni, samo edini Hlebnikov tava v mraku in temi? In kako je to dopustno? In kaj je delala trojka ves ta čas in s katerimi delom telesa je mislila?
In trojka je sedela tu in skomizgala z rameni.
Pozvali so Hlebnikova. Je kvalificiran strugar. Nerad je prišel.
Vprašali so ga:
»Si pismen?«
»Da,« je rekel.
»Ali se znaš,« so ga vprašali, »podpisati s priimkom?«
»Da,« je rekel. »Tri mesece so me likvidirali.«
Predsednik ni vedel, kaj si naj misli. Trojka je samo skomignila z rameni. In blagajnik je prinesel plačilno polo.
Pokazali so jo Hlebnikovu in ga vprašali:
»Kdo se je podpisal s križem?«
Hlebnikov je gledal in gledal.
»Da,« je rekel, »to je moja pisava. »Jaz sem napisal križ. Bil senu pijan, pa nisem mogel pripisati priimika.«
Ljudje okrog so se začeli smejati.
Vsi so čestitali trojki, razumljivo, ker ni osmešila cele tovarne. Hlebnikovu pa so stiskali roke.
»No,« so rekli, »kamen se nami je odvalil od srca. In mi smo že mislili, da ti, Hlebnikov, še vedno tavaš v mraku in temi...«
In v drugi polovici meseca je Hlebnikov, kljub vsej svoji znanosti, zopet napisal križ in nikdo se ni več nad tem čudil. Navadili so se ta-korekoč na to.
9. Zadeva z žganico.
Že zgodaj zjutraj se je začela slavnost v vasi Maksimovka.
Najprej so šli ljudje v gručah po vasi okrog z zastavami, prepevali »Internacionalno«, na to pa so se zbrali pri požarni straži. In shod se je začel.
Predsednik je stopil po stopnicah na oder in zamahnil s čepico.
Gruče ljudi so se odkašljale, vseknile temeljito in obmolknile. Le tu in tam so kmetice z zobmi tiho luščile jedra podsolnčnic.
»Torej, bratje,« je rekel predsednik. »Občina naj odloči, ali se naj zadeva z žganjico zapiše ali ne.«	,	„	,
»Dobro bi bilo,« je odgovorila občina.
»In če, da,« je rekel predsednik, »je zadeva takšna... Vsa občina naj pove, ali ima Ivan Iva-; liovič Gusjov konja ali ga nima?«
»Nima,« je bilo slišati iz občine, »nima konja
kravo, da, to ima, to je res, ali konja je zapii,
nebodigatreba.«
»Da,« je rekel predsednik. »Konja je zapil... Zapomnite si to... In dalje, recimo, na primer, Aleksej Matvejevič... Ali je Kozlovu ukradel uzde, ali jih' ni?... Ukradel jih je. In zakaj in za kakšne svrhe je to ukradel? Nadaljujemo:. Aleksej Rudmič. Ali je porinil Aljoši nož med rebra, ali ga ni? Porinil ga je. Zakaj, bil je pijan ... In sedaj vprašami občino, zakaj vse to, odkod vsa ta beda?«
»Kaj mar mi vemo,« se je oglasilo iz množice. »Od žganice, ali...?«
(Dalje prihodnjič.)
V razgovora z našimi delavci.
Zanimivosti iz nagih delavskih naselbin.
(Dalje)
II p n vi	za	Cankarjevo	dru
lile tli asi
Kovilji spremeniti v ženski samostan, a menihi bi se morali že v par dneh premestiti v razne druge moške samostane. Oče Lavrencij bi se bil moral preseliti v samostan Gornje Remete. Tega pa starec, ki je preživel vse svoje življenje v svojem ljubljenem samostann, ni mogel prenesti in je rajši tvegal zveličanje svoje duše. Pokopali so ga samomorilca brez cerkvenih časti.
Proti uvedbi splošne obvezne delovne dolžnosti, kakor jo skušajo uvesti nekatere države, se je izrekel kongres mednarodne strokovne internacijonale, ker te metode še povečujejo brezposelnost.
Nemški fašisti so zopet tri soc. dem. poslance odgnali v koncentracijsko taborišče. Te dni so bili odvedeni v koncentracijsko taborišče v Oranienburg poslanci Fric Ebert (sin bivšega predsednika republike), Franc Kunstler in licilmann,
Cionistični kongres zaseda te dni v Pragi, na katerega so židovske občine vseh dežel poslale svoje izvoljene delegate. Je to pravi parlament naroda brez domovine.
Predsednik prejšnjega Reichsta-ga, socialist Loebe, je bil 4. avgusta z več drugimi aretiranci odveden iz Berlina v koncentracijsko taborišče Breslau.
Barbarizem v Nemčiji se nadaljuje. Nemška vlada preganja prav posebno komuniste, ki se tajno organizirajo in gibljejo. Sklenila je obenem prav po barbarski morali, da bo v vseh primerih, če bi ne mogla zapreti »krivca«, zaprla njegove sorodnike ali pa tudi njegove somišljenike ne glede na to, ali so kaj zakrivili ali ne. — Sistem talcev je ostanek iz divjaške dobe, zato se v Nemčiji pač ne more obnesti.
Belgija je zvišala takso na vizum za potovanje v Nemčijo in je s tem skoraj onemogočila potovanje v tretje cesarstvo. Sploh so nemška letovišča, zlasti obmorska, ki so bila druga leta polna tujcev, letos prazna.
V	Strassbourghu (Francija) so bili v noči od 3. na 4. avgusta veliki nemiri. Stavkajoči stavbinci so imeli velik shod, v katerega se je vmešala policija. Že’ tedaj so bili spopadi. Zvečer je pa več tisoč delavcev vdrlo v notranje mesto, kjer so znosili iz kavarn in drugih lokalov mize, stole, zaboje in drugo ter zgradili barikade. V bojih s policijo je bilo pet stražnikov in ,30 demonstrantov težje ranjenih. Spopadi so trajali vso noč. Položaj je niapet, ker se je stavbincem pridružilo še ostalo delavstvo. — Mir je v Strassbourghu zopet vpostavljen. Oblasti so ugotovile, da so krvave nemire provocirali zlasti hitlerjevski emisarji, ki šo se pritihotapili iz Nemčije.
Japonska protestira proti Zedinjenim državam, ker se Zedinjene države oborožujejo in imajo baje •!	tajno pogodbo	s Kitajsko. Japonci
|	pravijo, da se	s tem krši pomorski
T	sporazum. —	Tudi japonsko-kitaj-
ška vojna je kršila mednarodni sporazum!, pa se	Japonska požvižga
nanj.
Ljubljana.
Ljubljana dobi novo 111. realno gimnazijo s kraljevini ukazom. Ob 25 letnici smrti Adamiča in Lundra v Ljubljani jima postavijo na Pogačarjevem trgu spomenik, ki ga je izdelal kipar Peruizzi. Na novo se uredi Vodmatski trg. Regulirala se bo okolica stare šišenske cerkve. Na Špici med Ljubljanico in Gruberjevim kanalom se namerava zgraditi veliko ljudsko kopališče. Dela na regulaciji Ljubljanice sc nadaljujejo, za kar je odobrenih novih 2 milijona dinarjev.
V st, koc tcAiit za pisachC, ko-ftufit V tcfrovini JCjudsUt &-
sUaCHt d. d., Stotnčicci/ tify 6
Nasprotniki so si že mnogo prizadevali, da bi steklarje (pri Sv. Križu) pridobili zase, vendar	zaman.	Ko	so se potem tudi
prepričali, da jih ne	bodo	mogli niti	razdvo-
jiti, jim je nek pobožen gospod rekel: »Ostanite že kar ste, ali vsaj moje ovčice mi pustite pri miru.« Steklarji pa so mu dejali: »Ugrabili vam jih bomo, kolikor se bo le dalo.« Naši	steklarji	se	namreč ne	brigajo
samo zase,	ampak	tudi	za svojo	okolico.
Predvsem za
zdraviliško delavstvo.
To delavstvo, ki živi sredi med bogatijo in razkošjem, katero se zbira v Rog. Slatini od blizu in daleč, še prav posebno občuti težki položaj najemnega delavca. Letos je v julijski sezoni (sredi meseca julija) odpustila zdraviliška uprava kar 60 delavcev, ker letošnja sezona daleč zaostaja za lansko. Saj je bilo v juliju mesecu komaj 700 gostov v zdravilišču, medtem' ko jih je v prejšnjih letih bilo skoroda še enkrat toliko. Kam bodo šli odpuščeni uslužbenci, za to nihče ne vpraša, nihče si s tem vprašanjem ne beli glave.
Dajte torej delavstvu, kar jei delavskega!
V	kopališču, v katero sem. in tja zaide tudi kak manij petičen človek, ki res išče zdravja, verujoč v zdravilno moč slatinskih vrelcev, so stanovanja v hotelih, ki so last zdraviliške uprave, precej draga. Ena prenočnina stane Din 50, k temu pribije uprava 20 odst. za postrežbo. Din 2 za odpravo in Din 1 obč. davka. 20 odst. pribitek za postrežbo je nekaj edinstvenega, takega visokega pribitka ne pobirajo nikjer. Koncem konca bi se človek s tem: še kako pomiril, če bi se ta odstotek tudi res v celoti razdelil med postrežniški personal. Kolikor smo poučeni, pa temu ni tako. Zato so radi tega pribitka ozlovoljeni ne samo gosti, ampak tudi personal, ki mora posojati za pobiranje pribitka svoje ime, ne da bi potem tudi dobil to, kar mu gre.
Za delavce ni popusta!
Kopališčna uprava je uredila novo kopališče, katerega bi se radi posluževali tudi naši steklarji in pa nameščenci steklarne. Pred dalj časa so oboji zaprosili potom tovarniškega ravnateljstva pri kopališčni upravi, da naj bi jim dovolila uporabo kopališča po znižani ceni Din 2 (za goste stane Din 8). Delavstvo v Rogaški Slatini sploh nima v bližini vode, v kateri bi se lahko okopalo, in je računalo s tem, da bo kopališka uprava prošnjo ugodno rešila. Vendar pa se je v svojem pričakovanju zelo zmotilo.
Maribor.
Svobodaši! V nedeljo, dne 13. avgusta t. I. ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ul. 9/II okrožna konferenca »Svobode«. Te konfernce se bodo udeležile vse podružnice mariborskega okrožja. Glavno poročilo in smernice bodočega dela bo podal zvezni predsednik s. Štukelj. Ker se bodo na tej konferenci obravnavala zelo važna vprašanja, je dolžnost celokupnega odbora, da se iste zanesljivo udeleži. Ostali člani so kot gostje prisrčno vabljeni! — Odbor.
Zopet kršitev zakonitega počitka v trgovinah. V torek, dne 15. t. mi, bodo v Mariboru trgovine odprte, tako je sklenilo in razglasilo tuk. udruženje trgovcev. Proti temu sklepu se je takoj pritožil Pomočniški odbor in ravno tako tudi Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, katera se je v tem oziru obrnila na obrtno oblast in bansko upravo, da ta nezakoniti in neoportyni sklep udruženja onemogoči. Ta sklep udruženja je tukajšnje trgovske nameščence zelo razburil, ker se jim vzame ravno v teh pasjih dnevih en dan prostega počitka. Razburjeni so tembolj radi tega, ker vedo, da bodo ta dan trgovine ravno tako prazne, kakor so bile vedno ob takih prilikah1. V Ljubljani se vrši vsako leto dvakrat velesejem in druge velike prireditve in ni trgovcemi v Ljubljani prišlo na misel, da bi ob nedeljah in praznikih svoje trgovine odprli. Ali hočejo res mariborski trgovci ponižati Maribor na navadno podeželsko vas, kjer imajo trgovine lahko noč in dan odprte? Apeliramo na uvidevnost gg. trgovcev, da naj ta svoj sklep brez vsake škode si-stirajo!
Položaj Maribora je »Jutro« točno pogodilo, ko piše v sobotnem uvodniku: »Prevelika bližina Gradca, takratnega deželnega glavnega mesta, ni dopustila večjega razmaha. Gradec je pritegnil nase zelo
Kopališka uprava je namreč sporočila tovarniškemu ravnateljstvu, da je pripravljena ustreči prošnji tovarniških nameščencev, vendar pa le pred ali pa po sezoni. Za delavstvo kot tako pa, kakor izgleda, ni mogoče dovoliti popusta niti sedaj, niti pozneje. Kdor pozna trdo in težko delo naših steklarjev, ve, da rabijo solnca, vode in zraka. Zanje je kopelj v poletni dobi nujna potreba — čas pa imajo, ker delajo samo do prvih popoldanskih ur —
že iz zdravstvenih razlogov.
Banska uprava, v katere področje spada tudi zdravstvo, bi radi tega pač morala svetovati kopališki upravi, da naj gre v tem oziru delavstvu na roko. Saj naši steklarji niso divjaki, da bi se jih z visokimi cenami moralo odvračati od poseta kopališča in tudi umazani ne bi prihajali v kopelj, ker si pot in umazanost operejo s telesa že doma. Skoro vsak hribovski kraj ima že danes javno kopališče, urejeno tako, da ga morejo posečati tudi najrevnejši, le v naši Rog. Slatini ga ni, oz. je, pa samo za take, ki so petični, ki prihajajo sem od drugod, domačini-delavci pa morejo k večjemu gledati, kako se drugi kopljejo. To so prilike, o katerih bi človek lahko govoril in pisal na dolgo in široko! Gospodje, dajte delavcu, kar rabi za okrepitev svojega zdravja! Če ga poznate takrat, kadar ga rabite, ga poznajte tudi tedaj, kadar bi mu lahko kaj nudili.
Kako je bilo nekdaj in kako i.e sedaj.
Na splošno pa so socialne prilike v okolici Rog. Slatine silno slabe, (industrije ni, razen v steklarni pri Sv. Križu in na Straži ter v tovarniškem rudokopu. —• Rudnik pa je na dosedanjem mestu že izčrpan in so sedaj po dolgem iskanju zasledili novo, en meter debelo žilo, ki pa leži že na hrvaški strani.) — Kmetje so reveži in kdor hodi po slatinski okolici, ga mora pogled na to bedo, ki se vidi že okoli kmečkih bajt in gleda takorekoč skozi okna in vrata, naravnost zgroziti.
Svoj čas je bilo tod okoli blagostanje. Veliko ljudi je živelo od »kontrabantarstva«, ki je bil precej donosen posel vzdolž cele kranjsko-hrvatske meje. Koliko bajt je zrastlo iz tal, ki jih je rodilo kontrabantar-sko blagostanje. Sedaj meje mi več, ni ne kontrabantarstva, ne blagostanja, ostale so le bajte, ki kažejo svoja suha rebra.
Tako je v toliko poveličevani Rogaški Slatini in njeni okolici. Slatinski vrelci niso zdravilo za socialno bedo, ki vlada tod in ki se bo morda še pogoršala.
razsežno podeželje, Maribor sanr pa ni imel pravega zaledja, marveč je bil z okolico vred sam; le nekako zaledje Gradca ...« Člankar je samo pozabil pripomniti, da se v tem oziru za Maribor po prevratu: ni prav nič spremenilo na boljše.
»Mariborski teden«. Pri letošnji prireditvi se opaža v vsakem' oziru boljša organizacija kot pa lansko leto, kar se zlasti pozna tudi na zanimanju občinstva in na obisku, ki je letos dokaj zadovoljiv. Na veseličnem: prostoru je minuli torek igrala godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« pod vodstvom kapelnika g. M. Schonherrja, kar je znatno pripomoglo k lepemu obisku. — Minulo sredo pa se je vršila predstava drame »Celjski grofje« na Rotovškem trgu, ki je v vsakem oziru1 lepo uspela. Tudi vstopnina je letos dokaj1 zmernejša kot pa lansko leto.
Uspeli zaupniški sestanek. Minuli četrtek se je vršil v dvorani Delavske zbornice zaupniški sestanek, na katerem se je razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih strokovnega gibanja. Sestanku, je predsedoval s. Jelen, ki se je uvodoma bavil z lokalnimi vprašanji, nato pa je govoril tajnik »Strokovne komisije« s. Qol-majer iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru lepo obrazložil mizerni položaj, v katerem; se delavstvo nahaja in naloge, ki čakajo svobodne strokovne organizacije.	Navzoči so
pazno sledili izvajanju referenta in mu burno pritrjevali. Le žal, da obisk vsled neprimernega časa ni bil povsem zadovoljiv.
Obisk sodrugov iz Eggenberga.
V	nedeljo, dne 13. t. mi., bo prispelo v Maribor 150 sodrugov in sodružic iz Eggenberga. Gostje prispejo s štirimi avtobusi. Sprejem sc bo vršil ob %7. uri zjutraj pri Tomšičevem drevoredu, kjer jih bodo pričakovali delavski kolesarji in pevski odsek pekov. Sodrugi in sodružice se naprošajo, da se udeležijo sprejema gostov v čim večjem številu.
(Dalje prihodnjič.)
Henko
omehča, trdo vodo, da postane kot deževnica. Mehka voda poveča penjenje in učinek mila ali pralnega sredstva. Zahtevajte vedno in povsod Henko sodo za pranje in čiščenje.
Prostovoljno v smrt. Minulo nedeljo ponoči se je vračal v spremstvu svojih tovarišev iz službe strojevodja Viktor Miklavžina na svoj dom na Pobrežje. Prišedči na železniški most, se je nenadoma zavihtel čez ograjo in kočil v globino. Vzrok samomora še ni povsem znan. Domneva pa se, da je Miklavžina šel prostovoljno v smrt, ker ni mogel preboleti smrti svoje matere, ki je pred par tedni umrla.
Delavsko turistično društvo »Prijatelj Prirode«. V pondeljek, dne 14. avgusta se vrši ob 20. uri v društvenem lokalu, Fran-kopanovu ul. lil odborova seja.
Izlet na Pohorje. »Prijatelj Prirode« v Mariboru priredi od 13. do 20. avgusta izlet na Pohorje. Odhod v nedeljo, 13. avgusta, ob 5.30 od koroškega kolodvora do Vuzenice. Prijave sprejema sodr. Angleitner.
V	nedeljo, dne 13. t. m. se vrši na igrišču »Maribora« ob pol 10. uri prijateljska tekma med S. S. K. »Maribor 1. : D. S. K. »Svoboda« 1. »Maribor« nastopi po dolgem času zopet kompleten. Tudi »Svoboda« nastopi v najmočnejši postavi, ker velja ta tekma za glavno preizkušnjo za mednarod* ni tekmi 2. in 3. septembra v Grazu. Postava »Svobode«: Ivo, Strnad, Novak, Jaki, Allrner, Breznik, Filipec, Dasko, Sinkovič I., Mili, Mirko, rez. Rožmarin, Zidanšek.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Mariborski teden.
I. Razstave
1. Tujsko-prometna razstava — kulturni in socijalni razvoj Maribora in okolice. —
2.	Velika sokolska razstava — uspehi in razvoj sokolstva v južni Štajerski zadnjih 20 let. — 3. Velika lovska razstava — največja in najpopolnejša vseh dosedanjih tovrstnih razstav —- lovstvo in umetnost — vloga lovstva v gospodarstvu. — 4. Razstava narodnih noš in vezenin. — 5. Vrtnarska razstava — posebna razstava kaktusov. — 6. Vinarska razstava — pokušnja najboljših štajerskih vin. — 7. Kuncerejska razstava — kožuhovina. — 8. Paviljon mariborskih umetnikov — Maribor v sedanjosti in preteklosti. — 9. Paviljon športnih trofej mariborskih društev. — 10. Paviljon »Jadranske straže«. — 11. Revija mariborske industrije, trgovine in obrti v obliki prispevkov za veliko reprezentančno efektno loterijo, ki bo v zvezi s potrdilom o obisku Mariborskega tedna. — 12. Paviljon »Mariborskih mestnih podjetij« — plin, elektrika in voda v gospodinjstvu in gospodarstvu. — 13. Higijenska razstava — Zdravstveni dom.	,	.
Vstopnina Din 5.—, za otroke Din 2.-^.
II. Prireditve
Razstave so odprte dnevno od 7.30 do 19.
ure. — Stalne vstopnice Din 20.—.
Petek 11. 8. ob 20.30 uri — Gledališka predstava Kreftovih »Celjskih grofov« na starodavnem Rotovškem trgu.
Sobota 12. 8. ob 15. uri — Lahko-atlet-sko prvenstvo Maribora na igrišču S. K. Rapid, ob 20. uri — Večer narodnih pesmi na veseličnem prostoru, ob 20.30 uri — Nastop malih harmoničarlev I. S. S. K. Maribor — z istim sporedom kot na Bledu pred Nj. Kr. Vis. Kraljevičem Andrejem, od 14. ure do mraka — Strelske tekme Lovskega društva in Streljačke družine na strelišču v Radvanju.
Nedelja 13. 8. od 8. do 1. ure in od 14. ure do mraka — Strelske tekme Lovskega društva na strelišču v Radvanju; ob 8.30 uri — Lahko-atletsko prvenstvo Maribora (igrišče Rapida); ob 15. uri — Velike kombinirane konjske, motociklistične in kolesarske dirke na dirkališču Tezno; ob 10. uri Mednarodno propagandno skakanje na »Mariborskem otoku« (na startu najboljši skakači Avstrije in Jugoslavije) — Koncert;
ob 20.30 uri — Koncert pesmi in arij.: Nastop mariborčanke Erike Druzovič.
Pondeljek ob 16. uri — Koncert na otoku; 14. 8. ob- 20.30 uri — Gledališka predstava Kreftovih »Celjskih grofov« na starodavnem Rotovškem trgu.
Torek 15. 8. od 14. do 24. ure — Velika veselica in beneška noč na Mariborskem otoku.
III. Veliko zabavišče
med Prešernovo in Cankarjevo ulico. Restavracije, kavarne, plesišče in razne atrakcije. — Vstopnina po 19. uri Din 3.—, od srede 9. avg. Din 2•—.
Vse informacije daje brezplačno urad »Mariborskega tedna«, Maribor, Gosposka ul. 36, palača Ban. hranilnice, tel. int. 28-01.
Organizacija izletov, stanovanski urad, poverjeništvo Jugosl. Tourhig kluba itd. Pridržujemo si pravico spremembe programa.
Kdo vlada v Nemčiji?
Devet od desetih vladnih predsednikov je plemičev.
Nemčija ima deset raznih deželnih vladnih predsednikov, od katerih je devet plemičev.
Ti so: Princ Filip Hesenski, baron Lunink, baron Herman Liininck, dr. pl. Bonsen, pl. Menbart, baron Oeynhausen, dr. pl. Stockhausen in Zschintzsch, pl. Pfeffer in dr. pl. Bethke.
Te vladne predsednik je imenoval »ljudski« kancler in voditelj narod-no-»socialističnih delavcev« Adolf Hitler.
To je socializem, plemenitih fevdalnih gospodov...!
Celje.
Zahvala. Stanovanjski najemniki zgradbe Pokojninskega zavoda v Celju se najlepše zahvaljiijejo krajevni upravi za ves trud, ki ga je imela, da je izposlovala pri centrali zavoda znižanje najemnin za 10 odnosno 15 odstotkov. Enako se zahvaljujemo tudi centrali Pokojninskega zavoda v Ljubljani za blagohotno naklonjenost in socialno uvidevnost. ki jo je pokazala s tem, da nam je baš v teh težkih časih -olajšala naša bremena. V Celju, avgusta 1933. — Stanovanjski najemniki Pokojninskega zavoda v Celju.
Urarski vajenec se sprejme pri ALBERT ECCARIUS, urar Maribor, Slomškov trg št. 5
Književnost.
Socijalistični časopis. »Su^ga«. Socija-listični časopis »Snaga«, ki iznaja kot mesečnik v Sarajevu (pošt. pred. 181) v avgustovi številki prinaša te-le prispevke: Jova Jakšič, Ustavni borbe i radnička klasa, Dragiša Lapčevič, Vodje Socijalne de-mokratije u Srbiji; Bogdan Krekič, Oko iz-rade novog partiskog programa; Dr. Živko Topalovič, Nesposobnost kapitalizma; Jon Moddleton Mury, Kriza engleskog socija-lizma; Julian Besteiro (Madrid), Socijali-stički rad na izgradnji Španije; P. R„ Smrt Klare Zetkin; Kulturni pregled; Dve nove Binozine knjige; Tragedija djaka — ili vas-pitnog sistema? Turizam; Stvar Prijatelja prirode pred kongresom, Saveza planinar-skih društava; Vesti: Obnova Socijalističke partije; Delji Herald; Gutenbergova proslava; Iz uredništva. — Naročnina za eno četrtletje Din 9.—.
Trbovlje.
Počitniški dom priredi v nedeljo, dne 20. avgusta skupno s »Svobodb« in »Prijateljemi Prirode« velik družinski izlet na Mrzlico, na lastno zemljišče. Ob tej priliki nastopajo tudi pevski zbori »Svobode« iz Celja, Zabukovce, Hrastnik I., Hrastnik 11., Zagorja in Trbovelj, kakor tudi delavska godba iz Trbovelj. Za pijačo in deloma tudi za jestvine bo preskrbljeno. Vabimo tudi vse druge »Svobodaše« in »Prijatelje Prirode«, da se po možnosti udeležijo tega izleta. Torej na veselo snidenje 20. t. m. na Mrzlici!
Lesce.
Podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na vrtu g. P. Olipa (Pernuša) v Lescah veselico, združeno s plesom in šaljivo pošto, čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov podružnice in izpopolnitev knjižnice. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši 8. ali 10. septembra 1933. Družnost! — Odbor.
Jesenice.
Prah po ieseniškili cestah. Pred meseci je bil na Jesenicah zdravnik, specialist za tuberkulozo, ter je omenjal, da' je na Jesenicah leglo tuberkuloze, dasi zrak ne bi dopuščal takih domnev. Vsakokrat, kadar grem po jeseniški glavni cesti, ki ima pa nešteto imen (t. j. po avtomobilski cesti Ljubljana—Podkoren), mi stopi pred oči ta ugotovitev. Oblaki prahu, ki dosegajo strehe enonadstropnih hiš, prinašajo s seboj
RAZGLAS O LICITACIJI.
MESTNO NAČELSTVO V MARIBORU razpisuje za dobavo In montaio vodovodne in sanitarne opreme pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
1. JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO na dan
28. avgusta 1933 ob 11. url dopoldne
v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 4.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na svote odobrenega proračuna, ki znaša 2a
kompletno dobavo in montažo......................Din 99.224*20
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko.
rniriade vsemogočih bacilov in gotovo ne vplivajo zdravilno na prizadeta pljuča jeseniških pasantov. Res, človek se kar boji avtomobila, kaj šele enega za drugim, kakor je to zdaj poleti slučaj. Jeseniška občina škropi cesto bolj redko in to z nezadostno škropilnico, pri kateri se človeku zdi, da voda za vozom sproti izhlapeva. In ni samo vprašanje Jeseničanov, tudi vprašanje tujskega prometa je prizadeto, saj morajo imeti potniki v avtu, ki je slučajno privozil za drugim, več kakor dovolj prahu, da jih mine veselje potovati po teh cestah še kdaj. Ura se že bliža dvanajsti; zato: rešitelji, kje ste?
Ribnica na Pohorju.
Delavsko gibanje v ribniškem kotu. Nekoliko smo zakasnili z našim poročilom o uspehu dramatične predstave naše »Svobode«; dramski odsek je 23. julija vprizorit krasno dramo iz delavskega življenja »Rdeče rože«. Obisk je bil ogromen, mnogo ljudi je moralo oditi, ker je zmanjkalo prostora. Igralci pa so se potrudili, da so s svojo igro res zadovoljili. — Naslednjo nedeljo, dne 30. julija, je dramski odsek »Svobode« z isto dramo gostoval na lehniškem odru izobraževalnega društva (ki je rade-volje odstopilo oder, za kar se mu »Svoboda« zahvaljuje) in je tako mogel tudi Leh-ničanom1 pokazati, kaj zmore delavsko kul-' turno gibanje na Ribnici. Kljub deževnemu vremenu pa. je bil poset tudi tukaj jako dober, čeprav ljudje iz oddaljenejših krajev
niso mogli priti. — Naša podružnica »Svobode« je še mlada, saj smo jo ustanovili šele 23. aprila letos. Šteje pa danes že 46 izvršujočili članov, ima svoj godbeni odsek (godbo ha pihala), sestavlja se godba na lok, marljivo deluje dramatični odsek, kjer se zlasti uveljavljajo naše sodružice, potenj pa tudi pevski odsek. Delavstvu še pa v splošnem silno slabo godi. V kamnolomu Milana Lenarčiča počiva delo že od maja t. 1., v kamnolomu Antona Resa pa dela šč kakšnih 70 delavcev. Ti so polno zaposleni, jih je torej vsaj še nekaj, ki imajo košček vsakdanjega kruha. Večina delavstva pa strada, z ženami in otroci vred. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije jill podpira kolikor more, so pa seveda vsi še zelo mladi člani. Vsi delavci pa so zavednfi V našemi kotu ni mesta za fašizem, preveč poznamo nacionalistične fraze, da »Majini kdo nasedel. Naš kraj je znan, ker smo že pred vojno imeli tu svojo svobodno stroj kovno organizacijo 'Ih' s o'c i a I n o de trro k r afteirb stranko ter nam je dunajska centrala ‘pošiljala slovenske govornike iz-Grsia.fta.ua« še shode. — Mnogi delavcu hi.,si. radi na». ročih »Delavsko Politiko«, pa zaenkrat ne morejo, ker so brezposelni. Upamo pa,'da se bo enkrat obrnilo in smo tudi prepričani, da si bomo z razredno organizacijo .izboljšali naš položaj ne samo pri nas, ..ampak po celem svetu.	j	J	r
Ribniška »Svoboda« priredi izlet na Pesek (Vinterjeva koča) dne 15. t. m. Odhod iz Ribnice ob 4. uri zjutraj, od Resovaga kamnoloma ob 5. uri. Vabimo vse sodružice i in sodruge, da se tega izleta udeleže., ' j
ZA DELAVNIKE
POTREBUJETE liA DEŽELI IN V MESTU POCENI OBLEKO.
Napravili smo tako za Vas, oglejte si v naših p/odajalnicah obleko
SELO
po Din
14CL- m- m-
za celo obleko (suknjič, telovnik, hlače)
Din 50.- 55.- 60.-
stanejo hlače same.
Služimo javnosti:
z nizkimi cenami, dobrim blagom
in veliko izbiro
HVAR OBLEKE
v
Od 5. do 15. avgusta 1933
50
popust na železnicah In parobrodlh za prihod od 3 -15. In za odhod od 5.-18.
13 razstav, med njimi: lovska razstava, velika gozdarska razstava, najvetja sokolska razstava.
Tiskat Lf»dik» ttakaraa, 4.	4.	▼	Maribora,	predataTital)	Joatp	O	»Lak	r	Maribora.	—	Za	koaiorcij	izdala	ia	ara|aja	Viktor	Eriaa	t	Maribora.
' 'VMMRtar.w«w»M