Gospodarske stvari. Raki. II. Za aovi nasad aaj se izberejo raki aekoliko veče sorte z rudečkaatimi kleščami, ker ae to pleme od oaili rakov z sivo barvo s tem razglašajejo, da iaiajo boljše ia trdaejše meeo ib ae v močviraati vodi tudi bolje obaesejo od drugih. Na dalje je treba tudi gledati aa to, da je med aasajeaci vedao aekoliko več samic ko samcev Posledaji so že v prvi mladosti po tem laako spozaati, da imajo daljše ia taaše klešče iB aekoliko aiaaj ploščeviti timveč bolj valjaati trebah. Samice tudi hitreje rastejo ia so vselaj v večem številu zastopaae. Sledajic se aaj vzamejo raki različaib let od prvega leta do sedmega, aajboljše tri ia štiriletai, da se tako aajprej do kakega doaeska pride, ker rak v prvih petih letib avojega življeaja le prav počasao po petem letu pa že hitrejše raste tako da mesec daistari ia več gramov težki ia 2f> milimetrov dolgi samiči ko doraatejo že teže od 125 gramov ia dolgost od 22 ceatimetrov dosežejo. Samice postaaejo večidel le 80—90 graaiov težke pri terna primerai dolgoati. Parijo se v celem meseca aovembra aoter do prvih dai meseca decembra. Kmalu potem ae veci raki v avoje Ijukaje poakrijejo, da v ajih zimo preživ6. OplojeBJe se, vaaj kolikor se je do zdaj opaziti moglo, s tem zgodi, da ae samičiaa spo- lovila z samčevim semenom pomažejo, aa kar ae kmalu potem jajca, ki so ae bila že mesece poprej v materaem jajčneku pripravljala ua apodnjem delu maternega repa pritrjeaa prijavijo. Nekoliko časa pred 8edmim mesecem tedaj meaeca jaaija, ko mladi rakiči iz jajčkov prihajati začnfj, jib samice, iz ljakeuj prišedše s tera varujejo, da si rep k drugemu trapla pritegnejo in 8e proti napadom ne kakor drugekrati z repom, ampak le s kleščami braaijo. Jajčica, ki se po aaključbi od materaega telesa, predao mladiči izlezejo, odločijo, so zgubljeaa. Mladiči pa težko izlezejo ia so starira rakom že popolaoma podobai, le konci nožic ia klešeic so nekaj bolj rudečkasti, ia ostanejo, da dobž bolj trdno školjko. še kakib 14 dai pod varno odejo materaega repa. Ko so pa mater zapustili, se ta za nje kar nič več ae znieai in jih prepasti popolaoma samim sebi, da si sarai hraao poiščejo. Prereditev rakov je prav labka, kei jira, če boljšega niraajo, vsakovratne rastlinske saovi gode, med temi je posebao koreaje, tikve, rakičje steblovje, rumene lllije in podobae močviraate rastline, v kakor tudi mrnovina rakov prava sladčica. Cvrsto meso, ki še ai vsmrajeno, jim je zdravejše. Ker potrebujejo raki, da veselo prospevajo in rastejo, apaa, kajti račje hipine so iz apna, mora se jim toraj akrbeti za apno. Če toraj voda, v kteri se raki redijo, nirna apaa v sebi, tako je potrebno, da se mineralične tvariae v vodo aiecejo, da imajo raki saovi iz ktere se lapina narejati more. Zato se je tudi že opazilo, da raki v aajveči sili izslečene lupiae in v vodo pometaae jajčae lupine povživajo, da jim tako trda lapiaa raste. Med vsemi hranami za rake je aeka sorta alge, Chara ali parožuica imenovaaa, rakom najbolj priljubljeaa ia tečaa tako, da če imajo te zadosti, jira je vsa draga braaa 8koraj odveč. Ta alga je jako apaenata ia raste po sotnih ia slanih vodah. Sejini živinaki in kraiaarski bodo pri sv. Leaarti v Slov. goricab 12. susca in 7. aept., svinjski sejrai pa vsako aredo v Imenera pri Podčetrtka.