VSEBINA
186613
WW ČLANKI
Marjan SVl-'I'LlClC, Andreja TR I NIK: Širitev 1-vropske imije:
ali navdiišenje hlapi?	181
Marjan MAl.KSiO: Politične stranke in javno mnenje: zaznava NATA	203
Miro I lAČEK: Lokalne volitve v Sloveniji - primerjava 1994-1998	218
Peter S TANKOVlC: Praks;i. habitus in polje	230
Tomaž KRPiC: Personalistična sociologija	2'i3
Hogomil FHRI-ILA: Japonske reforme	260 Marina LLIKSIČ-I lACIN: Procesi resocializacije in etnična identiteta: primer
Slovencev na Švedskem	271
Ladislav CABADA: Razvoj strankarskega sistema na Češkem	290
Katarina ŽAGAR: Vloga policy analitika in etične dileme	304
PREVOD
Ferdinand KARLUOFF.R: Nacionalni korporativizem in socialni dialog v EU	312
STROKOVNA SREČANJA
Duška KNEŽEVIČ: Poročilo z mednarodne konference Kriza ali stabilnost
na Balkanu	327
PRIKAZI, RECENZIJE
Ibdor Kuljič: Tito - sociološko istorijska študija (Sergej Flere)	332
Humberto R. Maturana in Francisco J. Varela: Drevo spoznanja (Eva Vergles)	334
99> AUTHOR'S SYNOPSES	336
CONTENTS
WW ARTICLES
Marjan SV1-TI.IČIČ, Andreja TRTNIK: I-xiendin« European Union:
Is Entluisiasm Vanishing?	181
Marjan MALEFIC: Poliiical Parlies and Public Opinion: Perception of NATO	203
Miro MAČEK: Local Elections in Slovenia - A Comparison 1994-1998	218
Peter STANKOViC: Praxis, Habitus and Field	230
Tomaž KKPIČ: Personalistic Sociology	213
Bogomil I-ERF1I.A: Japanese Refornjs	260 Marina LUKŠIČ-HAC1N: Processes of Re-socialisation anti Ethnic Identity:
Tlie Case of Slov enians in Sweden	274
Ladislav CABADA: Developing Party System in Czech Republic	290
Katarina 2aGAR: llie Uole of Polic>' Analyst and Ethical Dilemmas	304
## TRANSLATION
Ferdinand KARLI lOFER: National Corporatism and the Social Dialog in European Union	312
EXPERT MEETINGS
Duška KNEŽEViC: Report from the International Conference The Crises or Stability in the Balkan	327
## PRESENTATION, REVIEWS
Todor Kuljič: Tito - Sociological Historical Study (Sergej Flere)	332
Humberto R. Maturana and Francisco J. Varela: The Tree of Knowledge
(Eva Vcrgles)	334
<8# AUTHORS' SYNOPSES	336
WW ČLANKI_
Marian SVHTUČIČ in Andreia TRTNIK*	r/.viRNi
ZNANSTVENI ČLANEK
ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE: ALI NAVDUŠENJE HIJ^PI?'
Povzetek. 7.(U $e, da nodvidenjc za .iiritei' EV usiha tako v članicah kot držai ah kandidatkah. Vzroki so različni: v EU zaradi (jmiračunskih) slmškoi'. medlem ko pri kandidatkah ko! posledica težav v procesih pogajan j in razočaranj, ker se ne uresničujejo prvotne iluzije. To zaskrbljuje, čeravno je položaj danes podoben kot je bil v času ustanavljanja Evivpske skupnosti za premog in jeklo, ko so prevladoi^ali politični in varnostni razlogi. Zato bi tudi danes kazalo izdelati študijo posledic neSiritve, ker so ti stroški lahko višji kol stroški širili^e. Širitev EU je namreč koristna za obe strani, njeni stroški so majhni v primerjavi z dividendami miru ali stmški kmetijske politike in v primerjavi z dolgoročnimi koristmi. Širitev ni darilo, kot menijo nekateri, pač pa sredstvo politične in varnostne stabilizacije Evrope, povrnitve Evrope na svetovni zemljevid kot 'velesile' in sredstvo krepitve konkurenčnosti Evrope. Legilimnostni problem sedanje širitve je, da zaohsega najmanj razvite kandidatke, medtem ko so pogoji i-stopa najtrši. Širitev pa bi morala biti instrument razvoja ne pa njegova posledica. Neproduktivno je. da se med kandidatkami vrši 'lepotno tekmovanje', katera bo prva vstopila v EU. Zaželena bi bila krepitev medsebojnega sodelovanja.
Ključni pojmi: Evivpska unija, širitev, pivdnosti in stro.<ki članstva, zaposlovanje, institucionalne reforme, varnost, finančne posledice, datumi včlanitve.
Uvod
V Evropi se dogaja zgodovina. Uvedba evra to prepričljivo dokazuje. Zdaj že vsakdo, tudi skrajni pesimisti v oddaljeniii delih zemeljske oble, verjamejo, da se v Evropi nekaj dogaja. Ne gre le za .širitev in poglabljanje Evropske unije (EU),
* tyr. Miir/tiii SrelliCiC. ivdiii /mt/vsor na liikiillcli za itriiihviie ivite. Aittlreja Trliiik. asislciiihi na
tvv.
' Sv.iiat ehp /treniti rv/emia tiivtt.flartjeiii'f(a na biiii/en-iid t-ACES. mana I'W v Itirizii. Je liiitl stavni itvt /inijctna Majhne tlriaiv r metlnanutni nkajtmisli. /•/ na izraja Center za mednanKtne odnose. I'DV./inanctni jm MAT. Artorja se zaluvljnjela .\l Hojai In I. Hiinar za kurisme fireitlof(e na />n-o različico Una Clankti
ustanovitev Hvropske nionetarne unije in uvedbo evra. Prav tako pomembna, če ne Je bolj, je zgodovinska širitev Kvropske unije preko njenih tradicionah)iii zahochiih meja. Pojavlja se kot "normalna" |x)sledica padca berlinskega zidu in tranzicije bivših sociali.stičnih držav od socializm;v'konuinizma v kapitalistična tržna gospodarstva. Nekdanja vnema in navdu.šeni aplavzi, grajeni na optimističnih gospodarskih in varnostnih napovedih .sedaj bledijo. Pozorno.st .se preusmerja na stro.^ke širitve, Zdi .se, da je zgodovinska dimenzija potisnjena na stranski lir ali celo pozabljena, ."širitev .se vse bolj obravnava z vidika proračunskih .stroškov. Javno mnenje in politiki ocenjujejo, koliko bo F.ll širitev stala, po.sebej na področju skupne kmetij.ske politike ter kohezijskih in strukturnih .skladov. .Sicer znani stavek Willyja Brandta: ".Mir ni v.se, toda brez miru je v.se nič," je pozabljen. Kratkoročni ekonomski izračuni za.senčijo varnostne ali širše zgodovinske dimenzije širii\'enega procesa. Vzporedno s pričako\'ano upočasnit\ ijo rasti globalne ekonomije, naraščajočo brezposelnostjo, povečanjem cenejšega izvoza iz .\zije ter vzhodno in srednjeevropskih držav, se v EU krepi protekcionistično vzdušje in izginja navdušenje za širitev. .Širitev obra\'navajo celo kot darilo državam kandidatkam za član.stvo v EU.
Paralelno z usihanjem navdu.šenja za širitev EU v .sedanjih članicah, plahni navdii.šenje tudi v nekaterih kandiilatkah. lo je |K)gojeno s težavami, s katerimi .se le-ie srečujejo v pogajanjih o polnopravnem član.stvu in s kopnenjem začetnih iluzij, ki so bile tako močne (ali pa .so .še) glede lega, kaj v.se lahko prinesejo pridružitveni sporazumi oziroma polnopravno članstvo v KU. Preveliki navdušenci po.stajajo |X) prvih ovirah, ki jih srečujejo na poti v EU, razočarani. Razočarani tutli zato, ker .se jim razblinjajo iluzije, ki so temeljile ludi na začetnih evtoričnih obljubah \odilnih politikov HU.
Nevarnost, da Evropa zamudi priložnost, da se ponovno vri.še na zemljevid glavnih igrakw na .svetu, je v.se večja. Zato je skrajni čas, ila .se \ rnen>o v začetek de\'etdc.setih let. k prepričanju, da je širitev zgodovinska priložnost za EvrojX) ne le z gospo<larskega. ampak in predvsem tudi s politično varnostnega vidika, kar bo dalo procesu novo spodbutlo. Dolgoročno vizijo moramo postaviti pred kraikt)-ročne izračune. i'ra\ i čas je, da pono\'no zberemo pogum in na ta zgodovinski izziv pogledamo s šir.še perspektive.
Možnosti, da bi v tlržavah tranziciji prišlo <lo zastoja reform oziroma preobrazbe gotovo ne moremo jemati kot nemogoče. Prebivalstvo teh tlržav je v obdobju tranzicije precej prestalo. Če temu ne lxj sledila "nagratla", bo razočaranje zelo \eliko in raz\oj lahko postane manj predvidljiv. Vrnitev- v komunizem se ne zdi več mogoča, \'endar so možne politične nestabilnosti in velika spremenljivost, če bodo gospodarski rezultati preveč zaostali za pričakovanji in če mednarodna skupnost ne bo zmogla uspešno pomagati pospeševati tega težkega procesa mnogovrstne tranzicije. Zdi .se, kot da se .svet ne zaveda dejsrva, da sta za ples potrebna dva, da sc morata prilagajati oba, ne le države v prehodu, tudi raz\'iie države sc morajo jirilagajati.
Marjan SVETLIČlC Anchvja TACAVA'
Širitev jc tako v interesu držav kandidatk kot tudi v interesu držav članic EU
Širitev KU je zagotovo v interesu drž.;iv kandidatk, sicer le te ne bi zaprosile za članstvo. Teorija carin.ske unije in teorija integracij v splošnem ponujata temeljni odgovor na vprašanje, kakšni so ekonomski razlogi za integracijo. Če pogledanui z ekonomske plati, integracija prinaša ekonomije obsega, statične učinke u.stvar-janja trgovine (seveda tudi učinke preusmerjanja trgovine) in danes v.se bolj pomembne dinanučne ckilgoročne učinke. Za te države integriranje |K)meni način zmanjševanja in zapiranja razvojne vrzeli ter instrument za doseganje tehnološkega razvoja industrijskih držav. Hkrati pa ima članstvo v HU za večino oti njih pomembno politično in varnostno razsežnost. Za večino teh držav članstvo v F.ll med drugim predstavlja tlokončen o<lhod iz .socialistične.- komunistične pivtek-losti ter jamstvo za j^olitično stabilnost tlemokratičnega sistema in institucij. Nekdanje članice varšavskega pakta želijo kar najhitreje dobili "zeleno karto" kot državljani Zahoda. Slovenija želi odtrgati .svojo preteklost <xl balkanskega "scxla smodnika" prav tako močno, kot .se želijo druge države otre.sti ru.ske dominacije. Politična in simbolična raz.sežnost integracije .se zato za vse te države zdi enaka, četudi so vzroki različni. Član.stvo v KU je postalo merilo uspeha političnih \ odiie-Ijev, odličen primer simbolične uporabe politike (.Svetličič 1989, 49).
Morda ni tako ključno vprašanje, zakaj .se države kandidatke iKJtegujejo za članstvo, kot je ključno vprašanje, zakaj jih ob.stoječe članice želijo (ali naj bi jih želele). Če ,sc na širitev ne gleda z vidika "vsi dobimo" ("zmagam-znuigaš"), potem .so .seveda obeli, da .se lx) dejansko izpolnila zelo šibki. Zakaj je širitev tudi v interesu obstoječih ilrž-iv članic? Najprepro.stejši odgovor je, da je za tlolgoročen mir in stabilnost v Evropi najbolj.še jam.stvo ravno razširjena Evropa. .Nikakor ne smemo pozabiti na motiv za ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ECSC) in ka.sneje za Skupno evrop.sko trži.šče (SET).- Ena od glavnih gonilnih sil je bila želja (Kj oblikovanju institucionalnega okvira, ki bi varoval pred novimi vojnami v Evropi, varoval pred novo vojno med Nemčijo in l-rancijo in posletlično meti drugimi evrop.skinii državami. Ustanovitev Evropske .skupno.sti za premog in jeklo in Skupnega evropskega trga sta liila zgodovinska koraka, motivirana predv.sem z varnostnimi dejavniki, vendar uresničena z ekonom.skimi sred.st\ i.
Današnji položaj je zelo [Kuloben. Na začetku 90. je bil ospiedju zelo vizionarski, dolgoročen pogled na prihodnost, medtem ko se danes zdi, da ta vizionarski pogled izginja in da kratkoročni stro.škovni vidiki po.stajajo dominantni. Pogled na širitev na strani držav članic preveč "obremenjuje' proračun.ski oziroma stroškovni vidik, koliko jih bo širitev stala. Potencialne članice pa se skoraj izključno ukvarjajo z gospodarskimi koristmi (več v poglavju 3), medtem ko so politično varnostne razsežnosti potisnjene v ozadje. Pri procesu poglabljanja EU in ustanovitvi Evropske monetarne unije (EMU) je prev ladala bolj uravnotežena
' l'rv(imbtilti lltKoillH- ii iisKiiioriirl /■rm/Kttf skiilmiisli z<ilin-imif> iii jMu /mn i: r luimvmmi. tht Mlidicliiii ni rilsii o zamciij/i zdnižomii/v iiJiJiot ili litjiiCiitli iiiieresor: z iislaiiurilrlJiittosfKMitirskc sL■lll^ ii<,xit iislniriii lummii za SliHn In nUMju .iku/iiiail med Ijmiml. ki jih tlelijii kriarl bi.iiJliltU. /Mislarlil /f/in--Ijvzti iiL'!iiliicije....'(rn'i, wm. Kiitlilcii H. Vvau I). mS. HasicCommiiiiilrIniiv: l)xftml: Oamhm l'n-ssj.
analiza koristi in stroškov. Tako koristi kot stroški so bili javno.sti jasno j^rctlstavljcni in lak pri.sto]) bi veljalo obdržati tudi v |)rocesii širitve.
Politično varnostna dimenzija širitvenega proce.sa je podcenjana na obeh straneh, tako na strani članic KU kot na .strani pridruženih članic. Zakaj? Težko je namreč sprejeti .Moravcsikovo mnenje, da Ik) Zahodna F.vropa \ erjetno stabilna ne glede na to, kaj se dogaja na Vzhodu, da "za nas (Zahod, opomba avtorja) ni preveč pomembno, kaj smo tam storili", da bo "Zahod verjetno le malo pridobil, če se odpre tem deželam" (1996, 18, 19, 20). Zelo velika razlika je, ali je na mejah Evropske unije mir in stabilna demokracija ali pa so tam begunci, če .so stroški vzpostavljanja in/ali vzdrževanja miru v Evropi velikan.ski ali pa bi bila ta sredstva namenjena za zmanjševanje brezposelnosti. Preprečevanje požara .se je vedno izkazalo za cenejše kot njegovo gašenje (Svetličič 1998, 52).
Vojna v Bosni .se jc končala, vendar smo še daleč od trajnega miru v tem tlelu .sveta, če najprej pogledamo le z ožje opredeljenega koncepta varnosti. Toda na .stroške, ki jih je v tej vojni imela Evropa, že pozabljamo. Račun jc zelo vi.sok ne le za ljudi, ki tam živijo, ampak za vse Evropejce. "Ni preveč apokaliptično zaključiti, da .se mora Evropa zavedati alternativnih scenarijev širitve Unije, kar pomeni več socialnih, političnih in ekonomskih problemov, več politične nestabilno.sti in negotovosti in manj varnosti vključno z v.semi posledicami, ki iz tega izvirajo" (Svetličič 1998. 51).
Danes je se\eda potrebno varnost opredeliti mnogo širše, kot jja .se jo iratli-cionalno opredeljuje v njeni vojaški razsežnosti. Danes poteka izbira ne toliko me<l vojno in mirom, kot pa med .socialno in ix)litično stabilno.stjo in kohezijo ter meti socialno in politično ne.siabilnostjo, odsotnostjo družbene kohezije, nezaposlenostjo in podobnimi znaki ektintimske in tiružbene nestabilno.sti. Ptj koncu hladne vojne glavna nevarnost miru in stabilno.sti prihaja z ekonomskega področja. Strukturna nezaposlenost in z njo povezane raz.sežnosti ekonomske varnosti' postajajo poglavitna sestavina varntjsti nasploh.
Pri tem izhajamo iz zgoraj opredeljene širše definicije koncepta varnosti. Ko govorimo o jDolitično-varnostni razsežnosti širitvenega procesa, mislimo na vpliv na notranji družbenopolitični polož;ij oziroma življenje v državah kantlidatkah ter na politiko članic EU. Takt> kot je bil tt) primer v ptjprejšnjih širirs'ah. zlasti s .stabilizacijo razmer v Portugalski po padcu Salazarjevega režima leta 1971 in l-ran-kovega režima v .Španiji leit) kasneje, .širitev EU na ti dve tiržavi leta 1986, torej 11 oziroma 12 let po spremembi režima v teh državah, je bila v precejšnji meri moti\'i-rana s ciljem f>hranjanja demokracije v novih članicah.' Tudi sedanja .širitev EU
' tiikiiM tlejiitkijd hi liiliktt izlmjeilii imli iz n/imlelltiv itiriiosii. biiicii se /v;r;iaw miiuiiii na ktUfnkuU fiialiil liileres. bije udiisen uibo i»! iviiliiitsli km liencfKiJe. (^e se biniccfil lariHisli ittiiitiilii ii/i zeiaoiail/tiiije fonujsli. im Miileb iieoniDivnosli. z/isbrhljemisli. iilfCiileb itiriitisli. liolem s<i iliiiies jMill-liCiie in vbiinomsbe rtizsetimsii mvno tako fniineinhiie. To Jiiiiiieiil. tla so vsi ilej/iriiibi. bi /His/ieiiijejo vboiKiiiisbi Mzvoj ter/MililiCito iii tlriiilKito sltihlhiosl, liicli ilejiiviiibi. ki kreiitjo l ariiosi. Skriiihi. i se kar /Kis/iesiijf irisl in konktiivnCnos/KisobnusI ;/<;t/oittj/()tj,v(;ji«7*(f/«n7/w. brvfii liiiti ohCnu-b iiemliisnoslt in zmunjSnje občnleb ogrnianja od ziiniij in od znotraj.
' Čc hi liriv Članice i-siofiile f /;// ktH /M>hio/inwne Ckmice leia JfHH. />otem hi od jKidca herttnskef;a zidu in liolnopravnena Clansifii r lil.' Jm-leblo 16 Ivi. Ititvj mi.' Castt bol («i Je hihi lo r /irlmerii jiadai Stilazarja in /■'raiibii lui 1'orliinalsbeni In v .i/viniji.
pomeni stabilizacijo demokracij v novih članicah. Clan.stvo gotovo jwmembno prispeva k stabilizaciji razmer v teh državah tako zaradi pospeševanja ekonomske ra.sti in blaginje, kot tudi z iivajanjem modernih demokratičnih načinov urejanja družbenih zacle\'. Takšna stabilizacijska vloga širitve je danes še bolj pomembna kot v preteklih širitvah. Prvič zato, ker gre za po|X)lnoma nove demokracije, ki so goto\'o lx)lj krhke. Drugič zato, ker v \'seh kandidatkah poteka j^roces preobrazlx' z v.semi težavami, stro.ški in .socialnimi pretresi. Tranzicija je namreč boleč proces za mnoge. Proces, ki terja pomoč tistim, ki nosijo največje breme preobrazbe. Če želimo podporo vsega prebivalst\'a za nujne reforme tuili v času preobrazbenih krčev in če želimo prej^rečiti razočaranja, ko pričakovani rezultati preobrazbe ne sledijo tako hitro kot so mnogi pričakovali, jc potrebna znatna pomoč pri blažitvi teh procestjv.
Pomembni pa so ludi posredni demonstracijski ali pedagoški učinki. Uspešna širitev KU in vključevanje prve .skupine kandidatk med članice nazorno kaže drugim potencialnim članicam, da je moč postati član te .skupine us|)ešnih zahodnih demokracij z uspešnimi notranjimi reformami, s pomočjo preobrazbe in ob ustrezni pomoči razvitejših članic EU. To ima lahko dolgoročno stabilizacijske učinke tudi na tiste, .sedaj .še zelo oddaljene države od članstva v EU, države, ki so •šele na začetku preobrazbenih procesov tako v ekonomskem kol političnem smislu ali pa države, kjer je orožje šele potihnilo oziroma kjer dejansko divja vojna. Proračimski stroški sedaj dosegljive širitve EU .so gotovo bistveno nižji kot pa .so stro.ški za preprečevanje vojne in vzdrževanja miru v Bosni ali pa še bolj v primerjavi s stroški sedanjih vojaških operacij NATA za ureditev kosovskega vprašanja.
To .seveda ne pomeni, da bi moral proces širitve EU zaobseči vse tiržave v Evropi, torej ludi tiste, v katerih je danes največ nestabilnosti, najmanj demokracije oziroma v katerih .so .še vedno vojne operacijc. Pomeni pa, da lahko širitev EU pokaže tem državan» pot, kako se izviti iz krize in kreniti na pot napredka.
Zato je napačno le ozko i>rcračunavanje stroškov in koristi širit\'enega procesa, potrebno je izračunati tudi stroške ne-.širjenja. Ta koncept izhaja iz dobro znane knjige o pogajanjih "Getting to Yes", ki .so jo napisali Fisher, Ury in Paton. V njej so jasno ])oudarili, da mora biti vsak izid |X)gajanj ocenjen v primerjavi s lako imenovano najbolj.šo alternativo izida pogajanj (BATNA, Best Alternative to a Negotiated Agreement). Kaj to pomeni? Zelo preprosto: pogajalski izid je lahko dober, tudi če so stro.ški .širit\'e večji kot pričakovane koristi, kajti stroški neširitve .so lahko celo večji.
Ravno zato se zdi ključno ugotoviti, kakšni so stroški neširitve ali zapoznele širirve. Že samo ugibanje in izhajanje iz zgodovinskih izkušenj, ne da bi .se pri tem spuščali v natančne izračune, potrdi, da je osnovni .strošek neširitve politična nestabilnost, ogrožena varnost in večji konflikti. Zavedati .se moranjo namreč, da politični vzponi in ])adci v državah v tnmziciji nikakor niso nenavadni. .Nestabilnosti so za nove demokracije običajne, \endar pogosto lx)lj izrazite kot v tirugih tlržavah prav zaradi tranzicijskih stisk. Ljutlje v teh državah gledajo na specifične tranzicij.ske žrtve kol na investicije v lx>lj.šo prihodnost, ki vključuje prihod-
Mctricm SVHTUČIČ, Amhvjd TRTNIK
nost v KU.* 1'iičakiijejo obljubljeno podporo po paticu koniunisiičnih režimov. V primeru, cia lake iKKipore ali "obljubljene" liežele ne Ik>, .se lahko soočimo s političnimi (jroblemi v leh državah, vključno z v.semi varno.stnimi in drugimi siro.ški. .\i zagoiovil.i, ila bo la komaj ilo.sežena stabilnost večno trajala. .Možni .so tudi protiu-darci in s tem povezane nestabilno.sti. Brez .širitve lahko postanejo gospodarske težave resna grožnja varno.sti, kajti Širitev je tudi način |>ospešev-anja razvoja tranzi-cijskih držav.
Širitev je tutli .skladna z evropsko .socialno filozofijo, ki .skuša najti u.strezno ravnotežje med tržno učinkovitostjo in .socialnim mirom. Na to lahko gledamo kot na vrsto mednaro<lnega korporativističnega pristopa k razvojnim i^roblemont Kvrope. Lahko jia imamo t<3 za "normalen" način ponov nega opiranja na načelo proste trgovine ali s tem povezane globaliz;icije, vzporedno z uvajanjeni kompenzacijskih ukrepov, s pomočjo katerih .se blaži negativne učinke gkibalizacije na jx)samezne tiružbene .sloje. Globalizacijit/regionalizacija predstavlja rešitev, pri kateri vsi pritlobijo s splošnim tivigom blaginje le, dokler ti.sti, ki zaradi tega načela izgubljajo, dobivajo nadomestilo.
Taka regionalizacija bi maksimirala blaginjo v.seh udeleženih v procesu širitve I-ATope in ne bi prispevala k .socialni (.lezintegraciji v I-vropi in v.sem nevarno.stim, ki jih le ta vključuje. Zagotavljala bi, tla bi bile negativne posledice širitve omiljene pri obojih: znotraj (z nailt)me.siili ti.stim članicam, ki bi s širitvijo izgubile) kot tutli navzven tako, da drž;ivam kantlidaikam zagotovijo tlovolj časa, tla se prilagodijo liberalizaciji.
Pretlen se je prtjjekt Evropa 1992 zares začel, je bilo [pripravljeno Cecchinijevo poročilo (1988), kjer so bili izračunani stroški Ne-Evrt)pe. Prav tako .se ztlaj ztli pomembno pripraviti potlobno .štutlijo Stroškov neSiritve Evrope ali pa zapoznele širitve EL'.'' Glede na to, da je širitev ELI gotovt> zgodovin.ska priložno.st, je to celo večjega jjomena.
Slmški in koristi .širitve, zaznave in realnost
Izidi Evrobarometra so pokazali, da začetno navdušenje za širitev kopni. Na širitev včasih gledajo celo kot na katastrofo, Prevlatluje stroškovni pristop. Ljudje v članicah EU postavljajo vpra.šanja kot na primer, koliko sred.stev iz strukturnih •sklatlov bo porabljenih za ntive članice in koliko IkkIo zaradi tega sami izgubili. .Nekateri politiki z velikim zadovoljstvom uporabljajo take slogane z;i do.seganje lastnih intere.sov v političnih bojih. Kmetje trepetajo pred ogromnim uvozom kmetijskih pridelktjv iz držav kandidatk. Kljub trtlnemu prepričanju, da bo kmetijski izvoz kanditlatk pomenil "smrt" za kmetij.srvo tiržav članic, so študije pokazale, da ni tako in tla so .strahovi pretirani. Kmetijski .sektor v državah kantlitlatkah je
' Kdziskutv btiicjo. dii Jinhližiiii -»5!% niikvliniiilli. rkljiiCeiiili r nizishire livrolmrtniu-ini n lirulniieiilh CUmiaili lil', vitli .«■(//» /iiiliiuliiitsl r tiV. Tiii-ti linCahifimJti sii ml k-m l'A>.f itn IcM IW7 lumislii. btirfmreCiiJe neniriiiisl ivllbili niziiiaraiii. Cese itik<iiii JinCiikovriiijii uv iKtcjmiija
' /Mktij ZiilHiziielti Siriifrf/jli ac, ilii bit tlo Sirilre{irISlo. tpraitinjvJjv ImiIj. k<t<ij ho tln iijc{inHIti lii ne. oh 1x1 ilo iiji- {inilo.
Morjem SVliTUdC Audrcja TRTNIK
lako ncra/.vil, cia ne prcilstavlja iakc> resne grožnje kmetijstvu Hvropske unije, kot so prepričam evropski kmetje.
T. Uoeri zaključuje, tla je strah, da bo nara.ščajoča konkurenca iz držav z nizkimi stro.ški delovne sile lahko (lovečala brez|XJ.selnost meti neuspo.sobljenimi. neutemeljen. Razi.skovanja ekonomskih po.sledic .širitve KLI niso pokazala znatnih učinkov na agregatno zaposleno.si in jilače v zahodnoevrop.skih državah. Prav tako te .študije ne podpirajo vznemirljivih .scenarijev o "vtioru kohort" vzliodnoevro|> skih iskalcev zapo.slitve, ki tekmujejo z zahodnjaki za "njihova" delovna mesta in nižajo njihove plače.' lutli pogost strah preti preselitvijo proizvotinje v tlržave z nizkimi .stro.ški delovne sile ni (ali .še ni) utemeljena; upati za|>oslenih zanitli neposrednih tujih investicij je še vetlnt> zelo majhen. |)mces .selitve proizvtKinje v snieri srednjeevropskih tlrž;iv pa. kljub precejšnjim razlikam v siro.ških dela, ki pa .se bod<3 ]50 pritiružitvi najverjetneje zmanjšali, .še vedno .skromen (Boeri 1998).
Pogosto tutli poz;iblj;mio, ti;i je |:)f) potipisu evrojiskih sponizumov povečini prtitekcionizem vzhodno in sretlnjeevropskih držav za uvoz iz tiržav nečlanic ElI Šc povečal podporo po.s;imezne vzhotino ali srednjeevropske tlrž;ive proizvaj;il-cem Kli. Zaradi tega lahko že opazimo translerje k neučinkovitim evrtjpskim proiz-v:ijalcem (.Me.s.sedin 1998. 1).
.Strti.ški širitve .so n;iv;Klno precenjeni, medlem ko .so koristi podcenjene. Veliko več je .štutlij, ki preučujejt) stroške, kot pa študij, ki bi preučevale koristi širitve. Značilen primer tega je .Agentla 2000 (1997), ki ne vključuje nobene kvantitativne analize o kf)ri.stih širitve (Breuss 1998, 8). Na z;ičetku ni bilo t;iko. Bolj ko .segajo an;ilize o širitvi v preteklost, višje .so ocene stroškov. Gletle n;i z;itlnje ocene (glej B;ilthvin-Francoi.s Pories 1997).so stro.ški širitve relativno nizki (Breuss 1998, 5). Na z;ičetku je bila širitev zami.šljena kot vizionar.ska ideja oblikovanj;i evro|>skeg:i tlt)ma, združene Evrope, l-vrope brez meja. Navdušenje po kolapsu komunizma je obliktjvalo plodne temelje za t;ike dolgoročne vizionarske pri.stope. PosttJpoma pa ■SO te vizije začele izginjati in .stroškovni pri.stop je postal prevLidujoč, kljub temu, tla tudi stro.škovne kalkuhicije nist^ t;(kti vi.st>ke. Breuss je leta 1996 izj;ivil, "da .so z ekonomskega vidika največja ovira .širitvi vi.soki pričakovani stroški" (p. 32). K;isnej.še štutlije .so pokazale, da ti stro.ški niso tako vi.soki. kot .so jih j^redvidevali na z;ičetku."
V .'\gentii 2000 jc Kt)misija ptnlala le nejasnt) ocent) razdelitve teh globalnih strt)škov z;i 5 tlrž;tv vzhtxlne in srednje Evrope. Če vzamemo povprečje teh vretl-
" Hiilj/Hulnthiie elimiumelriCiiv Simlije o u-li tiClitkih ihisftiaj Sv iilsii bile Iztleliine. 'Mtxleli iln seiliij Se iiisn ziljeli lefi<l lidikii Sirlliv' (Hn-iiss WJS. i)
■	KiizliCni iii Uitji SI) izmCioiali niztiCneliruniCiiiiske siniSke Siriiiv: . Aiulerstiii in /Iv.'«. W niilijeinl KCH za •) l iSjcfinijske driuiv.
■	Heim IJ.O nilli/finl HCH zti 6liriilrtiieiiih ilritir.
■	Htiklii iii: 2t mihjont I:CI! zii 6 /iriilniiviillt ilritiv.
SliiiSki Zli/Hisiimeziiii tli-žiun se/iiviej nizlikiijejn: ihIO.J milijard i:CI! za Slovemp da J milijard liCI' za čeSkd. 6.5 milijard HCM za /hljsko. milijard HCV za Kumiiiiiju (Kan IVJS. Hj
iiosti, celotni proračunski stroski Širitve znašajo 16 milijard evrov'' kumulativno do leta 2002 .
Istočasno ludi pričako\anc koristi niso pra\' visoke. Nasprotno, neto ekonomski učinki vzhotle Širitve ELI so za države članice zanemarljivi, kar pomeni, da je vpra.šanje .širitve precej bolj politično kot pa ekonomsko vprašanje. Baldwin, Francois in Pones so ocenili, da bi širitev lahko povečala letni BDP .setlanjih članic ELJ le za .skromnih 0,2%. Skupna rast BDP predlaganih .sedmih vstopnih kanditlaik bi bila nekoliko višja, vendar ,še vedno skromna; 1.5% (Economi.si 1997,8 i).
Pozabljamo tudi, da .so mnoge koristi, ki izhajajo iz proce.sa širitve, že nastale. Srednja in vzhodna Evropa je bila nekdaj za EU precej nepomemben gospodarski pariner. Zdaj (relativno) ni več lako nepomembna. Odkar .so se vzhodne in srednjeevropske države in druga iranzicijska gospotlarsiva odprli, je trgovina ELI s to regijo precej narasla. Enako velja za tuje nejx)sredne investicije. Deleži so še vedno skromni, vendar so stopnje rasti visoke in glede na obetajočo rast per capita BDP v teh držarah, bodo vzhodni trgi v naslednjih letih ptistali precej bolj pomembni. Trditi, da .so ti trgi marginalnega pomena je, dinamično rečeno, ravno tako, kot če bi pred nekaj leti govorili, da so Kitajska in novo industrializirane države prve ali druge generacije marginalne. To .šc po.selxrj drži, čc pogledamo nizke stopnje rasti v Evropi in v drugih industrij.skih državah"' na splošno ter velik trgovinski presežek ELI z državami Srednje in Vzhodne Evrope (DSVE).
V letu 1991 je v EU celotni trgovinski primankljaj znašal 70.2 milijard ECU. Leto kasneje se je zmanjšal in nato posto|>oma prerasel v presežek, ki je bil leta 1996 v vrednosti 4.5.4 milijard ECU.
' Kanlehler/h) ilrimxili rrt stnlmo kmelijstu /lolitlLii, sinibliinm /xtlilll») Iii i/riif^- inUubvJc iiiisk-tl-
ii/ii:
■	Čeibd .i niill/dnle eimr.
-	/inoiiijti O, •/ milijtinle vvntr.
-	Miiiliiiisbii.{ milijiinlc evmr.
■	hilphi S iiillijtml fi-nir.
• Sliiiviiljd I milljiinh) vrnti- (Hn-iixs f'J'JK ül.
-SlntSbfzti ilrifiiv rzlimliie In smliije linri/ie. bi hi se rbljiiCilf r tlriineiii bnifiii ■iiriliv HV. iitiJ hi ziitiSiili shii/iiui 5 5 inllijiinl etmi-. Komiinljti mi/ hi hiUi -luijtlniijii" .* lirihlliiio 2 iiiilijiiriliimii vrmr. Mlitirija. Slaraibti in IMiti naj bi /«/ eni sinini sbii/KiJ jiivivlc lu imbliino I milijanlo efniv. metliviii bo naj bi Uuuija prithMi 0.5 iiiili/anh- ernu/ Hiviiss 1<J9H. X).
" V lablli iKigiiJih Ji- ivabti. Se tabo majhno imreCunJe muza. bi {kisIvSiiJi- nisi. Se babo Jiomcmhiio.
Tabela 1: Trgovinska bilanca menjave evmpskepetnajsterice z nečtanica-mi (EXTRA - EU 15)
v milijonih ECU
	1991	1992	1993	1991	1995	1996
/•.V77M F.U J5	■70191	■S 14 29	1165	5lil	27401	43405
i:VKOI'A(brc/i:U-15)	11.3	1193	11014	5111	14302	27681
DSVE-	165.i	2S70	fiJ.U	9I'>3	11512	20713
Afrilui	•5Vi7	-4056	1.381	-5	4«24	1193
.Scx'crna Amerika	-20337	•1.3599	1953	4439	-1720	941
Srcilnja Amerika in Aniili	■1230	5655	7744	748«	456«	5725
ju/na Amerika	-9171	-6534	• 1264	-1664	2217	4007
Bližnji in .srednji Vzhod	9(i37	14681	14713	15430	15669	16433
Druge azijske države	-50711	-50247	-35533	-29953	•22016	-19154
Oceanija	2162	2467	406-1	5020	6039	6607
' Sn'tliifv in i-zliiitliUK'rriiiisbL' ilritnv. ntl Ivlti Vir lixtvriuil wirl /ntniliiini/nuiii l'itlini Iji.wiiilxiiiri'
IWJ i b/jiu'im z /jniiiiijo. hilrl/i> In Uui>
Ihitlc Sitillmical	l'JS"} - /996. l-iimsieil.
SUKA I: Celotna trgovinska bilanca evmpske petnajsterice v primerjavi s tigovinsko bilanco petnajsterice z DSVE
v milijonih ECU
189
60000 40000 20000 O
-20000 -40000 -60000 -80000
(S DSVE HEXTRAEUR15
Vir: tixlenuil umi tnlni t-nro/min tiniun Tnute .sVrt//.««cv// Yeiirt)iiok tW^IOOfi. /'.nntsuti. t.lixt'iiihoiirx
Izvoz v države kandidatke prvega kroga se je v obdobju od leta 1992 do 1996 več kot podvojil oziroma potrojil v ilržave kandidatke drugega kroga (glej prilogo 1). Velik del pozitivne trgovinske bilance HU je posledica velikega trgovinskega presežka z drža\-ami vzhodne in srednje Kvrope.
Tabela 2: Trgovinska bilanca s posainezninn skupinami držav kot delež celotne trgovinske bilance evropske petnajsterice (EXTRA - EV 15)
v %
	1992	1993	1994	1995	1996
i:XTRA HU15	100%	lOC.*.	100%	100"X.	100%
i:VROI'A (brez l-:U15)	-2%	945%	99'X	52%	64%
Kandiilatkc 1. kroga	-8%	64«%	165%	35%	37%
Kandidatke 2. kroga	„	76%	3%	2%	4%
Kandiilatkc 1. ♦ Z. krtJga	-H%	724%	168%	37%	41%
..ni podatka. IVr. liMermil iinit liiimliiini/ntiii Union 'nriilr. SMll.<itait Vmiltnok tjinisMl. I.ti.\vml)<innt
V letu 1996 je presežek trgovinske bilance z državami kandidatkami za vstop (posebej s kandidatkami pr\ega kroga) znašal 41% celotnega trgov inskega presežka petnajsterice, kar pomeni 39% povečanje glede na leto poprej. Tega ne gre zanemariti, .še posebej če upoštevamo primankljaj EU z nekaterimi drugimi potlročji in visoko stopnjo nezaposlenosti, ki muči Evropo.
Vi.soki presežki pomenijo, ambiciozno rečeno, ustvarjanje delovnih mest, blago povedano pa vsaj njihovo ohranjanje v Evropski uniji. Ob pred|X)siavki, da oblikovanje enega novega delo\'nega mesta "stane" 40.000 evrov", je bilo samo leta 1996 na račun trgovine z de.seterico kandidatk članic ustvarjenih 0,44 milijona de-lo\ nih mest. Lahko oceniiuo, da je bilo v celotnem obdobju od 1992 do 1996 skupaj ohranjenih ali u.stvarjenih 1,2 milijonov delovnih mest. Zelo podobne rezultate dobimo, če za približek stroškov za novo delovno mesto uporabimo BDP na za-|X)slcnega v EU. Če trgovinski presežek EU z državami kandidatkami delimo s 45.632 evri (kolikor zna.ša BDP na zapo.slenega v EU v letu 1996), pokaže število 338.916 novih delovnih mest. Enak izračun za obdobje od 1992 - 1996 pa pokaže .skupaj 1,14 milijona novih delovnih mest, kar je zelo podobno prejšnji oceni (glej prilogi 3 in 4). Posredno u.stvarjanje novih delovnih mest relativno vLsoke zahtevnosti je tudi posledica PHARE in podobnih podpornih programov. Velik del teh
" Mvjit za Kiti izničiln je {»vtlliifitil A. /nouii tzmCun sliiii le liol fin>tMi iliislniajti. z/i «viio. r /.v/jWii; .<:men tteliije iKl/iininjv .■^nutnje In irzlKMtiuiefnifuiJilli driar im zti/HislniwiJe v /:!!. mij mu miiiijka znmtve-mi rlffimziio.ll.
Marjan SVinUČIČ, Amlivja T/iTNIK
sredstev se dejansko vrača v države članice, k njihovim svetovalcem in drugim organizacijam, kjer se ponovno ustvarjajo delovna mesta."
Tabela ji: Število ohranjeiiili ali iistrarjeiiili dehrnih mest fpredposlafka ■lO.OOO erroi/ za delovno mesto)
	mi	1993	1994	1995	1996	1992-96
K\TKA i:U-I5	-1285725	29125	128525	685025	1085125	642075
i:VKOPA (hrcv. HLUS)	29825	275350	127775	357550	692025	1182525
Poliska	31075	66^t25	54725	76050	1S9550	4178J5
Češka	21600	36300	46150	66525	105300	278875
.Madžarska	9250	39250	50150	27925	29450	156025
.Slovenija	•5100	11025	13750	2.3.300	27675	70650
ICstonija	1800	4900	10900	11500	15150	44250
Ci|xr	3«500	30825	36350	31875	32050	169600
Kandulutke I. krof>n	100125	IHS725	212025	237175	399175	1137225
l.;iivi|a	.38500	.30825	.36350	3IH75	32050	169600
I.itva	100125	188725	212025	2.37175	.399175	1137225
Bolgarija	-5600	-3850	325	1150	9175	1200
Ronuiniia	6950	11850	8325	5425	-125	32425
Slova.ška	11975	17925	2500	tO 100	21250	63750
Kuiulidaikc J. krogn	6050	22275	■H 2 5	1-1550	445<.>0	91500
Ktiiidielalkc t. * J. krona	J 06175	211000	216150	251725	443<y75	122S725
Vir: ///,</<■« izničim na ivmeljii livhriial aiitt Inlra liiirofmiii Uiiiim Ihiilf Staiisiiail Vcarbmtk l'JH5 • tilinjslal. l.iixi'i)ilH>iirit
Javnost in politiki v EU na\adno spregledajo taka dejstva. Pozabijo, da jim je odpiranje srednje in vzliodnoevropskih držav že v preteklosti iX)nudilo poslovne priložnosti, da je spodbujalo njihov izvoz, ustvarjalo nova delovna mesta in pospe.">e\alo rast. .^e veliko ugotinejših učinkov pa je pričakovati kasneje, vzporedno z rastjo dohodkov po prebivalcu v teh državah, ko se bo posledično njihovo povpra.še\^inje bistveno povečalo. Če je podpis pridružitvenega sporazuma pred-.stavljal zaroko teh držav z El', zaroko, ki je že prinesla obema stranema precej rezultatov, pa jih je .še več jjričakovati kasneje |X) "iKiroki". .">ele takrat je pričakovati ])ravi -nara-ščaj". To pomeni, ila je napačno .stali.šče nekaterih, ki ntenijo, da širitev ni potrebna, saj je EU že s podpisom pridružitvenega sporazuma dosegla .svoje strateške cilje, to jc odprtje tržišča teh držav in spremembo političnega sistema. Prav zato je tako napačno gledati na proces širitve le z vidika stroškov in z vidika proračunskih izdatkov EU, namenjenih pomoči državam sre<lnje in vzhodne Evro|>e.
"/•/lAKlLin-tlsliasinlelii /'J^/ilaiitraiiaiiiSiiii t..H iiiilijanlvliim. VolMt(>l>jii tVJtf-fJVOjc 1'IIAKi: pni/iniiii linilrlilfral za iw kamlliliilkv C>.Ct iiiill/anlv HCV fSzcniltr tVJH. (>). S{iivtlfMislafko. ila sv iiboH wli .tn-ilsivr laku ali driigaCvlHtrahl v l-tf. hi lo iMimviiiln kinmilaltvmi. Se (tinlalnili I65.00H ileloriilli nicsl. Itmliii i r/i l-llje 26. i l<^J<J r oMohjii 2(XKt ■ 3(XKiza fllARi: luinifiiitIvliii, l.ViO milijant ei roiali biimiilallriiii IO.'J iiiilijaiile ernir. To bi /irimeiiih .<f tvC iMrianili aH krviranih ilehniih mest sklati-mu K"riiJ<i nivUidiiloRljo. In shvr biimiilaiifiin 27Z 500
Marjau SVHTUČlC Amlreja TRTNIK
Razen lega pomoč s|)loli ni lako velika, če jo primerjamo s listo v podobnih situacijah v preteklosti (Marshallov plan na primer) ali z "mirovnimi ilividendami". S koncem hladne vojne in zaratli pritiskov na krčenje proračunov v razvitih državah, so se celotni izdatki za obramlxj od leta 1987, ko .so bili izdatki najvišji, do leta 1991 letno zniževali za 3-6%. Tako sproščene mirovne dividende v vrednosti 938 milijard dolarjev tloslej .še niso bile namenjene za linanciranje programa .svetovne .socialne blaginje ali za zagotavljanje varno.sti človeštva. Ce bi .se .svetovni izdatki za obrambo v naslednjih petih letih .še naprej zmanjševali po 3% letno, bi .se sprostilo .še ckidatnih (60 milijard ck>larjev mirovnih di\ ideiul (HDR 199 i). Velik del teh prihrankov .so uresničile države članice HU. Te države imajo namreč velike izdatke za obrambo. Nekatere nied njimi .so precej zmanjšale ta način tro.šenja, kar pomeni, da .se iz lega spro.ščene mirovne dividende lahko potrošijo za druge namene, tudi za krepitev miru in varno.sti v Kvropi (glej prilogo 2). Sretistva, namenjena za pod|x>ro državam kandidaikam so očiino zelo skromna v primerjavi s prej omenjenimi prihranki. Pet držav srednje in vzhodne Evrope bi prejelo komaj eno .sedmino transfernih plačil, ki jih je Vzhodna Nemčija vsako leto prejela od Zahodne Nemčije (od 100 milijard DEM v letu 1991 do 110 milijard DE.M v letu 1997; približno 70 milii;ird evrov). Ta vrednost ustrez;i i% BDP Zahotine .Nemčije. Ali povedano drug;iče, ta zne.sek preilstavlja 52% vzhodnonem.škeg;i BDP v letu 1990 in 32% njenega BDP v letu 1997 (Breu.ss 1998,6).
Agenila 2000 predvkleva, po vrini EU v Beriinu 26. marca 1999, ila naj bi se od leta 2000 iz proračuna EU po ocen;ih iz leia 1997 za predpritlružilveno pomoč tle.seiim tlrž;ivam kandidaikam izdvajalo letno 3,120 milij:irde evrov. CXl icg;i bi bilo PHARE programu namenjenih 1,560 milijarde evrov, 520 milijonov za .SAPARD program (linanciranje na področji kmetijsiv;i ter rur:ilni razvoj) ter 1.040 milijartl evrov za ISPA, to je investicije na področju okolja ter tr;insport;i (v.se po cenah 1999). V'išja (la .so .sevvda sredstva z;i nove članice, ki bi jih le-te dobile iz drugih naslovov, iz proničuiKi EU. Predvideva se, tl;i bi v proračunu v obdobju 2000-2006 nove članice dobile skupno 45,1 milijard Evrov (cene 1999). To je skoraj zanemarljivo v primerjavi s 45 milijarchimi dolarjev, ki .so jih članice prejele v okviru skupne kmetijske politike samo v letu 1997. Celotna pomoč kmetijstvu za vse srednje in vzhodno evropske priciružitvene tlržave v obdobju pred pridružitvijo je približno enaka pomoči, ki jo je Grčija v letu 1997 prejela v okviru skupne kmetijske politike (3-1 milijard tlolarjev; Economi.st, 20. febriKir 1999,30).
Pristop, kjer prevhidujejo stroški, je zelo nevaren, ker spodbuj;i v.se vrste nacionalizmov in ekstremizmov, vključno z rasizmom, širitev Lihko postane vir razlik, povod z;i razdelitev znotraj družb, znotnij ilržav članic, ki se srečujejo z na-ra.ščajočo brez|X)sclnostjo in drugimi konkurenčnimi pritiski. Gotovo je najpreprostejši, vendar tudi najnevarneši način, da za notr;inje težave in lokalno brezposelnost krivimo imigrante ali potencialne kandidatke. Vi.soke stopnje brezposelnosti so današnjo .situacijo naredile precej podobno tisti, s k;itero se je Evrop;i srečala pred drugo svetovno vojno. In vsakdo ve, kakšne so bile posledice take v osnovi rasi.stične politike, ki je bila takrat predlagana kot rešitev. Obstaja resna ne-varno.st, da plapolanje n;icionali.stičnih za.stav zau.stavi proces širitv e. Krivili tiruge za svoje lastne težave je tako preprosta rešitev, da se ji imiogi ne morejo upreti.
Siriicv ni darilo, jc investicija v dolgoročni mir in blaginjo
."širitev ni tlarilo bodočim dr/avam članicam, kot jc bilo omenjeno s strani pomembnega predstavnika države članice", je predvsem:
-	In\'esticija v dolgoročni mir v Evropi,
-	Priložnost združiti Evropo prvič v zgodovini na miren način,
-	Investicija v blaginjo in investicija v to. da Evropa spet postane s\'etovna gospotlarska in politična velesila,
-	Način iKivcčcvanja konkurenčnosti Evrope.
Ti.sti. ki gledajo tia Širitev kot na darilo, pozabljajo lekcije zgodovine, da bi bili nuiogi pripravljeni plačali velike vsote ilcnarja. da bi se lahko izognili zelo dragi obor<JŽiivcni tekmi v obdobju hladne vojne. Veliki deleži BDP .so bili namenjeni za financiranje te tekme. Ce bi takrat vpra.šali državo A. ali bi bila pripravljena del teh .sredstev nameniti za raz\oj manj razvitih držav, če bi .se izognili hladni vojni, bi bil otlgovor prav gotovo D.\. Danes, ilevet let po padcu bcriinskega zidu, je pozabljena tako hladna vojna kot tudi velike \'sotc denarja, ki so jih iin-estirali v oboroževalno tekmo. .Mirtjvne dividende je v.se težje potrošiti za tisto, kar je danes najbolj pontembno, za varnost in politično .stabilnost v Evropi, .širitev EU pomeni ponovno združiti nekdanje .sociali.stične države v družino evropskih narodov, pospe.ševati njihov razvoj in na ta način zagotfjviti dolgoročni mir in stabilnost v Evropi.
Spoznanje o tem. tla je svet blaginje svet, v katerem vsi pritltibijo in ne svet ničelne vsote, kjer nektio zmaguje in drugi izgublja, moramo vedno znova oživljati. Že preti mnogo leti jc Daviti Ricartlo zelo jasno predstavil .svoj zakon primerjalnih pretlno.sti. ki je potrdil, da z mednarodnt) trgovinti vsi udeleženi pritlobivajo. Prav takt} je |5ri .širitvi EU, vsi zmagujejo, vsi pritlobivajo. Integrirana gospodarstva lahko tlo.sežejo večji, bolj učinkovit in bolj homogen ekonomski prostor Seveda je lahko razdelitev stroškov in koristi v različnih časovnih obdobjih različno razporejena, ventlar konec ktincev bo vsakdo zmago\'alec.
Lester Thurow je dejal, da Evropa lahko v j^rihodnjem stoletju zmaga v bitki za deleže na svetovnem trgu, če bo uporabila prave politike. Evropa ima zeki dobre možno.sti, da postane dominantna gospodarska sila 21. .stoletja, ne glede na to, kaj .sta storili Japonska in Združene države Amerike, če z;igotovi prave premike, če lahkt) zares integrira sretlnje in vzhodnoevropske države v eno gospt>tlarstvo in postt)poma ab.sorbira Se preostanek Evrope v Hišo Evrope (Thurt)w 1992, 252 in 25.5). .širitev Evro|)ske unije lahko vidimt) kot način, kako lahko Evropa pridobi niočnejši glas v .svetovnem merilu, kot instrument, kako preprečiti, da bi ideološko bipolarnost nadomestila ekonomska bipolarnost (os .sever - jug na svetu ;ili v Evropi).
Širitev lahko normativno obravnavamo kot temeljni kamen za krepitev vloge Evrope v .svetovnem merilu in kot instrument zagotavljanja varnosti in stabilnosti v Evropi, a tudi kot način za re.ševanje problemov vse manj konkurenčne evropske industrije. Širitev je vizionarski korak, ki (če uporabinjo 'lliurovvo terminologijo)
" Mv<ITi;i'SA koii/viviiio o iicmfkvni /m-ilseclslrii HH Humi. 2li. iiiifvnil>er VJVH.
presega meje kraikoroOnc v stroške usmerjene orientacije kaj^italiznia in je oprta na bolj tloigoročno usmeritev, ki upošteva lioigoročne posledice, kot na primer tlo.segaiije .socialnega miru in integracije. Zato se zdi. da so kljub |x>nKmjkanju kratkoročnih ekonomskih intere.sov, politični in varnosmi ler socialni argumenti za širitev Kvrojie tako močni, ila ne bi bilo modro zamudili take zgodovin.ske priložno.sti." Če ne bo širitve, pomeni to manj.šo globalizacijo in manj blaginje in varnosti za vsakega Evropejca. Države kandidatke bi si morale prizadevati prepričati celotno l-ATO|wko unijo, ila .so njihove lastne koristi širitve prav tako koristne za celotno Evropsko unijo (glej Drčar .VI. 1997, .36). Da je širitev tudi v interesu Evropske unije same, ila je to 1'aretov optimum, ki koristi v.sem. ila ilo.sežene koristi ne gretlo na račun |X)slab.šanja položaja drugih.
Kako širok naj bo .širitvcni proccs?
Ključno vprašanje je, ali naj bo širitev postopen proces, ki bo najprej vključil le izbrano skupino bolj razvitih držav, ali naj od samega začetka vključuje širšo .skupino tranzicij.skih držav, po nekaterih predlogih celo izven tradicionalnih evrop.skih meja.
Darious Ro.sati zelo močno zagovarja širši širitveni proccs, ki bi vključil tudi manj razvite sretlnje in vzhotinoevrop.ske države, ila bi okrepil kohezijo v Evropi in da bi .se izognili potencialnim konlliktoni zaradi nastajajočih novih delitev.
Emocionalno ima prav. Ni pametno, da razdelitev Evrope na Zahod - Vzhod, ki smo ji bili priča v času hlailne \ ojnc, nadomesti razdelitev Evrope na .Sever - Jug, razdelitev na tKilj in manj razvite države kaiulidatke. Njegov argument je, da je selektiven pristop k širitvi razvojno kontraproduktiven. Zakaj? Če na širitev gledamo kot na razvojni insiriunent, ki bo z odprtjem meja za carine prosto blago iz potencialnih držav članic in do.seganjem učinko\' ekonomij obsega pospeševal njihov razvoj, mora biti širitveni proces odprt tudi za manj razvite kandidatke, da ne bi poglabljal disparitet in vodil v nove razdelitve Evrope. Take razdelitve bi se verjetno .še okrepile, če bi se bolj razvite kandidatke pridružile EU. Tak scenarij ni dobrodo.šel, posledice pa ima lahko v nara.ščajoči nestabilno.sti "kasnejših" kandidatk, zaradi česar .so možne negativne po.sledice tudi za preostalo Evropo (Ro.sati 1998).
Na drugi strani teorija carinske unije in teorija integracij jasno pouilarita, da bodo bolj podobne razvojne stopnje ilržav članic integracije dale bolj.še integracij-.ske učinke. .Mnogi poskusi integracij so propadli ravno zaraili neenakomernega razvoja in prevelikih razlik meti tlržavami članicami.
Zato .se ztli realističen pristop, da podpiramo širitev kot |x>stopen proce.s, toda odprt za vsa evropska gospotlarstva. Pretlen bi do.segle razvojno stopnjo, ki bi jim
" /tiriiomiicnjsiv razishaiv r tiriiinili Ctaiiiaili Ktl btiiejo ranmslmi ilimeialjn kul /irecej l>nmenil>-III). litViKi i fini.<iiiilli vitli ivirntisi kn!ukiviil vzrnk za ilrllev: več kiil 50 % it<i .^ivilckem. I'liiskeni. v Veliki Hriumlji. iiti Ikiimkem. v .\cnu'ijl in (irCiji. Moiipl /miiikirek (40 titi rUifii lentii tiijiiimfiilit r hnUji. l-riiildll. Ilelitijl. ,\'izi)zein.\ki lii Ihrlti^-eiH-i. V^JkiiiIJI. iia Irskem, v Avstriji in l.iiksembiir}>ii .«> variiiisliil nizloiii zti iiiiler tlnbili iHtiii/ kot 411% /««//«ire (.Slaiiil/inl lUinilHininieler. Snnvv iiii -14 I. ilei'. 1995).
lifjvoljevula uveljavljati Acquis Connminitaire. bi lahko uživale najraxliCiiejSe oblike [posebnih s|>orazuinov, pritlružeiio članstvo z jasno perspektivo. cIa se botlo nekega dne lahko vključile laka vizija ima močan psiholo.ški vpliv, .še posebej če upoštevamo visoke stroške tranzicije in vse .stiske, ki so jih morali prestali ljudje teh držav. Ti ljudje morajo injcti jasno vizijo o poti pred .seboj, da h(.)do |>ripravljeni prestati take žrtve.
Zagovarjanje po.stopne širitve HU na osnovi dognanj teorije integracij ni v nasprotju s (X)prcj razloženo tezo, ila .so političnovarno.sini vitliki širitve danes vsaj tako pomemiMii kot so bili v času ustanavljanja F.vrop.ske skupnosti za premog in jeklo in kasneje Evropskega .skupnega tržišča, kot bi to lahko nekateri trdili Ti tnli-jo, da bi morali, čc izpostavimo med argumente širitve predv.scm varnostne vidike, širitveni proces raz_širiti tako zelo, da bi zaobsegal tudi tiste setlaj najlwlj nestabilne države oziroma države v konfliktu ali celo v vojni. Tak.šen argimient bi napeljeval na tezo. da bi npr morali .širitev EU odpreti tudi za države kot .so Bosna, če ne celo za ZRI. Na ta način, pravijo, bi stabilizirali te konfliktne države in s tem vzpo-stav-Ijali trajnejše osnove za dolgoročni mir in .stabilnost v Evropi Vendar pa je tudi re.s, da lahko to dosežemo tudi s pomočjo demonstracijskih pedagoških učinkov Sirir\e, s kazanjem možne poti tudi tistim državam, ki sedaj zaradi neizpolnjevanja pogojev še ne morejo stopiti v EU, lahko pa stopijo na ta vlak, čim bodo izpolnile te pogoje in bi tako pospe.ševale svoj gospodarski raz\'oj, blaginjo in demokra-tizirale politični sistem ter ga stabilizirale. Politični in ekonomski vidiki širitve se tako med.sebojno dopolnjujejo Relativna teža enih in drugih je pač različna gletle na specifične pogoje, v katerih .se posamezna skupina držav nahaja
Izbrani problemi
Kljub mnogim razlikam med današnjo in preteklimi širitvami EU" ne moremo mimo dejst\'a. da .so pogoji z;i članstvo tokrat najostrejši, četudi ta krog širitve vključuje najmanj razvite kandidatke. Soočeni smo s probleniom legitimnosti tega pristopa, čeprav pravno ta pristop prestaja preizkušnjo Tak vtis podpira tudi dejstvo, da celo mnoge države članice ne uresničujejo mnogih delov acquis cummuni-taire, medtem ko od novih držav kandidatk pričakujejo, da bodo to izpolnile .še pred vključitvijo. Odgovor na to jc: če članice ne botlo uresničevale accjuis cunt-niunitaire, .se jim lahko zgodi, da bodo morale pred .sodišče. .\li ne bi mogli enakega pristopa uporabili (ko in če bi bilo potrebno) tudi za nove članice v tem krogu širitve, da bi naredili proces širitve bolj primerljiv s preteklimi petimi širit-
" Maj omenimo le nebfij nti/jHimembnejiili V /KiprejSnjlli SIrliidli 1:1'Je.Ho zfi Inle/frimnie tlrftir nti lxtlj /Midohnih mvneh ^osiKn/tinkegti nizmja. z razviumi Insitliicljami iriiie vbonomije ler /lodohnlml tiemobnniCnimi imliiiCnlmi sistemi. Settanja Siritei' /ki immeni Širitev nn ili^m e. hi znatticje zaostajajo /m svoji slo/nijl fios/Hlarskega razvoja, ki so Sek> nedavno zaltorabale na /mt razvoja demokratiCnegfi /roll-tičnc)>a sistema in lii se Šele prebijajo stozi /ireobnizbo /Hiprej komandne ekonomije v ti tno j(os/Kularsi-in. '/mio tudi cel niz naztnnikov. kijih loCI <hI sedanjih Cltinlc(im /irimer: doluHlktiviil. deinokraliCnl, litsli-liiclnnalnl). Ihmiemhna razlika {hi Je nenazadnje tudi dejstvo, da Imamo danes v 1:1/ razvito iiitefindno notranje triiSCe ter l-vroncko monetarno nniJo In Hiiro
vami, pa tudi bolj primeren in legitimen glede na nižjo razvojno stopnjo sedanjih držav kandidatk. Tudi zaradi tega je dana.šnja Širitev bolj zapletena. Prvič, vključuje integracijo relativno revnih držav v klub bogatih; drugič, sretlnje in vzhotlno-evropskc ilržave .so šele desetletje tržna gos|XKlar.stva; tretjič, velikanska vrzel med VzlKxlom in Zahodom lahko sproži val imigracij v l:U"'; četrtič, kantlidatke, ki imajo relativno malo izku.šenj s tržno ekonomijo, .se morajo vključiti v liU na podlagi amsterdam.ske pogodbe v najvišjo integracijsko obliko, kar jih do .sedaj ob.staja (enotni trg. HMU); in |Knič, ko .se .sku.ša tuavnotežiti koristi in stroške ni jasno, katere od .sedanjih članic EU, bodo zmagovalke in katere poraženke (Breuss 1998, i).
Med mnogimi problemi štirje zaslužijo posebno pozornost: -datumi pristopa,
-	povezava med institucionalnimi reformami EU in širitvijo,
-	.sodelovanje oziroma tekmovanje med državami kandidatkami in
-	način razdeljevanja priciružitvene pomoči (ali njeno |X)stopno zmanj.ševanje ali pa povečevanje).
Prvi problem je, ali je sploh potrebno določiti datume pri.stopa. V.se države kandidatke .so določile .svoje datume, kilaj želijo pristopiti, kdaj mislijo, da bodo za pristop |)ripravljene. Siali.ščc EU je, da je širitev zahteven in tlolgotrajen proces, zato ni mogoče določiti natančnih datumov širitve niti kolektivno niti za po.samezno državo. Razumljivo je, da harmonizacija z acquis cumnnmitaire ni lahka naloga.Vendar pa .se zdi z vidika drž;tv kandidatk določanje okvirnih datumov zelo |X)membno za njihove notranje načne, za njihove notranje politične boje za član.stvo. Širitev jc lahko katalizator za notranje institucionalne reforme. Reforme zaradi odpiranja trgov terjajo žrtve, tegobe in brezpo.selnost. Ljudje lažje prene.sejo boleč proces, če na koncu tunela vidijo .svetlo luč, ja.sen datum, ko bodo lahko postali člani. Brez jasnih d:itumov imajo lokalni zagovorniki lahko čedalje večje tež;ive na poti k članstvu. .Mnogi zagovorniki članstva .se lahko sprevržejo v nasprotnike vzporedno s težavami, s katerimi .se soočajo na poti k članstvu. Zagovorniki in drugi lahko postanejo zelo razočarani z v.semi ilestabilizirajočiim učinki. Določitev roka včlanjevanja ima mobilizatorsko vlogo. Takšno je imelo doslej vedno, tudi v primeru Evra, ki ga brez določitve roka uveljavljanja verjetno .še dolgo ne bi imeli. Takšno določanje rokov pospešuje reforme in prilagajanja, ki bi se sicer odvijale bistveno počasneje.
L^rugič, vse države kandidatke imajo na večini področij že pripravljene svoje pogajalske pozicije. Zavedajo se, da so se časi sprcnicnili in <la sc morajo [prilagoditi pravilom "kluba". Vendar pričakujejo vnaprej znana in jasna pravila, ki jih morajo enakovredno sprejeti lako stare kot nove članice. Države kandidatke .so identificirale, na katerih |X>dročjih pričakujejo prehodna olxlobja. Po drugi .strani .se Agenda 2000 le počasi premika. PogajaLska |X)zicija ELI jc v osnovi acquis cum-mmunitaire, vendar obstaja strah, da EU še vedno ni oblikov ala svoje pogajalske pozicije povsod, kjer je ta potrebna. Pogajalska literatura jasno govori, da morajo imeti v.se stranke za pogajalsko mizo jasna pogajalska izhcKli.šča, da bi pospešile pogajanja. Kandidatke se vse bolj bojijo, da bo EU zahtevala mnoge derogacije,
" DiisviliiiiJI mziiij thniMlkin-ji- ilnktiznl ibi .vr» KilirlCtikmmiJd iiiiiCiiu lircliniiiti.
Marjan SVFTUČiC Andreja TRTMK
posebej na poclroiju kmetijstva, striiktiirniii in kohezijskih skladov, migracije zaposlenih, .Schengenskega sporazuma (acquis), in mnogih drugih institucionalnih vprašanj. Izven acquis cummmuniiaire .seveda obstajajo zadeve, ki .so zares stvar pogajanj, na primer koliko sredstev bodo tlr/.avc kandidatke dobile kot podporo za ])rilagajanje ali če bodo smele obdržati s\oje prelerencialne trgovinske sporazume z državami, katerih del so bile v preteklosti, in pock)bno. F.vrojj.ska unija institucionalno .še ni pripravljena, hkrati pa zahteva, da države kandidatke jasno določijci datinne za vsako prehodno obdcibje, ki ga želijo. Posledica tega je, da se države kandidatke bojijo priti v položaj, ko bi se jim prehodno pri-lagoditveno obdobje izteklo, preden bi poslale |x>liiopravne članice, kajti datimii članst\'a bodo lahko odloženi v nejasno prihodnost.
Izredni vrh KU v Berlinu je implicitno predvidel možnost sprejema prvih članic že začenši z letom 2(K)2, saj je v la namen predvidel ustrezna sredstva v svojem planiranent proračunu, čeprav .se je določanje rokov tloslej \edno zavračalo in [wgojevalo s pripravljeno.stjo kandidatk. Ta argument ostaja glavni dejavnik tudi |X) Berlinu, s to razliko, da je, tako je vsaj razumeti, včlanite\- mogoča že začenši z letom 2002, kolikor kandidatka izpolni ustrezne predpogoje.
Povezava meil institucionalnimi relbrmami in širitvami je tesnejša, kot bi mnogi radi priznali. Čeprav .so institucionalne reforme notranja zadeva držav članic, .se zdi priporočljivo najti način dialoga tudi s potencialnimi kandidatkami, ki bodo sodelovale tem procesu kot bodoče članice. To bi olajšalo njihovo razumevanje pravic in obveznosti ter delovanja Evropske unije na splošno.
Na.slednja pomembna zadeva je tudi neracionalna tekma med državami kandidatkami, katera bo prva postala članica Evropske imije. Včasih .se zdi kot neke vrste lej^otno tekmovanje med njimi, .šc po.sclK*j med politiki, ki pogosto (iz)rabi-jo problematiko Evropske unije kot lx>jno polje za lokalne politične l-)oje med političnimi strankami in uresničevanje intere.sov njihove lastne stranke na račim širših nacionalnih interesov. Potencialne članice so včasih preveč prenagljene, preveč ne.strpne in preveč zaposlene s prestižno tekmo, katera bo prva članica kluba, ne glede na socialne .stro.ške takega član.stva. Lahko bo |X5irebno dalj.še obdobje blažitve tega procesa kot .se zdi .sedaj, če podpora širitvi s strani ELI ne bo zagotovljena v podobnem ob.segu kot je liila v predhodnih širitvah in glede na to, da je bila formula postopnega zmanjševanja pomoči nadome.ščena s formulo postopnega stopnjevanja pomoči. Podpora je v tej pripravljalni fazi potrebna predv.sem za pospeševanje procesa prilagajanja. Vse v tekmo vpletene države .so se znašle v "zapornikovi dilemi". Postale .so žrtve njihovih lastnih politik ".skakanja v brezno, ne da bi ))rej preverili globino". "Duh" polnopravnega članstva v EU "je u.šel iz steklenice" in ga ni moč več spraviti nazaj, tudi če bi (drža\c) spoznale, da za to še niso pripravljene. Tu lahko uporabimo znano analogijo "zobne paste", ki je odlična prispodoba za inflacijo; ko jo stisnemo ven. je ni mogoče \cč dati nazaj.
•Možno.st za izboljšanje horizontalnega .sodclovanj:i med v.semi državami kan-did;iik;uni še ni bihi dovolj izrabljena. Tovrstno sodelovanje v vseh državah kandi-datk;ih obr;ivn;i\'ajo kot drugonizredno sodelovanje. .Šele v zadnjem času spoznavajo, da je lahko horizontalno sodelovanje z izmenj;tvo informacij, s pripravo skupnih standardov na ključnih področjih, ki .se dotikajo vseh. in pospeše\'anjein
pogajanj, insiriiineni izlx)ljsanja njihovih pogajalskih pozicij .sproii ht' Tako s<hIc-lovan)f hi jim omogočilo, da bi bile temeljiiejc in v kraj.^em časii pripravljene za ptjlnopiavno članstvo.
Taksno zelo k<iristno med.sebojno sodelovanje sc jc v zailnjem času že začelo kre])iti m je že pokazalo tlobre rezultate. To |)a ne j)onieni, da l.ihko hoiizontalno ekonoiti.sko sovlelovanjc med potencialnimi članicami nadome.>ti članstvo v EU, kar nekateii z.igo\arjajo, ali celo trdijo, da jc pred članstvom v EU |K)trebno najjjrcj (jkrejjili horizontalno sotlelovanje med potencialnimi članicami, kakor.se jc pač to ilogajalo v Evropi po 2. svetovni vojni. Dejstvo je, da .so .sc razmere danes bi.siveno spremenile m da .se daleč največji del ekonomskih odnosov s tujino držav kandi-tlaik odvij.i s članicami EU in le majhen del z ostalimi kandidatkami'". To ne |xnncni. da ni mogoče po.spe.šiti tovrstnega horizontalnega sodelovanja, vendar to o.staja mnogo manj pomembno kot pa je vertikalno" .sodelovanje s članicami El' Tak.šno sodelovanje je potrebno pos|x.šcvati tudi iz razvojnega vidika, z vidika nujno.sti krei>itve knnkuicnčnosti podjetij držav kandidatk. Njihovo meiLsebojno .sodelovanje je lahko v |Xjmoč, jc lahko lovljenje sape v naiiorncm teku k cilju cvrop.skc konkurenčnosti.
Časovna razporeditev in količina finančne podpore, ki jo kandidatke «.lolfijo za pospc.šev anje njihovega članstva, je naslednji pereč problem Do sedaj je bila v predhoilnih ,^iritvah za tako podporo vedno uporabljena foimula "postopnega zmaiijševaiija" jioinoči. Zilaj pa pre\ laduj'e formula "phasing in", lo jc vključevanja v letini sistem pomoči, kljub dejstvu, da so te kanditlatke najmanj razvite v jjrimer-javi z vsemi t).sialinii tlržavami, ki .so želele postati članice v iireieklili .širitvah ■Sedanje kandidatke st) precej bol/ potrebne finančne podpt^rc, tla bi post.ile članice El I in dtjhitcie ostale. Če želijo zmanjšali razvojno vrzel med njimi in državami članicami, mora biti uporabljena formula "phasing out".
Sklep
Kljub v.sem tež.ivam je morda najbolj |)rimernt) da zaključimo z optimi.-.ticnim stavkom D. 1 l.ileja, da "liberalizacija komandnih ekonom.skih sistemov, kjer j^ieko 3 milijone ljutli živi [jrecej pod njihovim potencialom produktivno.sti že nekaj de.seiletij, lahkt» jiiedsiavlja |Hiložnt>st za novo svetovno ureditev primedjivo le s svetov no indu.stnalizacijo in naselitvijo novih kontinentov v 19. stoletju, ki je vzbuilil tak val razcveta ktii še nikoli v zgodovini" (Malkin 1991, 10).
" Delvtf ttfdjrt btiiiilultilk r KI/sn seglhall (• leni I99(> otl 52'X, n primeru llwiiiije e Ke/iiihlibi Čeiln. do (55% v fiilmcni Slovenije m Madiarike In 66% r/jrimerii hiljske. Se mulo riS/l so odsloibl r ftriineni iiioio. Mu mesebojno irjiorlno /ki otl/Kidi' bislivno munjUl deleS. in sUvr. od celoiiufiil slorenskiiiii izi ozu je nu Cr.lK) »dlKidh letu /Wr> le 5,5% v primeru fiJjske 6.IX (^eike liJ'A. in MadSurske /-V/ ninzii so deleži, bi odfmdejo nu CKFIO .te mulo manjSr CA',<bu •/ 5»,, Sloi-vniju 6.5% in Hil/sbu 'iH% (ducs in .\l \X \ziin /ViN. 47). Kes/hi je. da le/lolenaul le meniare hi.tiiviio vtSji bol /m lo inlraiajo .nrarni loborl. 'tubo >l(i .Majcen in / f.Damjan izniCiiiiala. da /e Slot-enijti v obdoltju IW2 IWJ7 doicjila f sivarnosli le od .iff-5fJ% /Kilencialnega izroza v Clil'H). Ce/>nw seje dejansba ir^orina /msio/to-ma zaCela /inhlitei un /loienaleini. izmCnniini nu lemelju gmi-ilv modela (I^H).
Zalo je potrebno raziiiiieti vse zgodovinske dimenzije širitve in javnosti razložiti celolno zgodbo o razprostiranjii meja Evropske unije naprej proti Vzhodu, o stroških in koristih, ki lako na kratek kot na tlolgi rok slonijo na ekonomskih in poliiičnovarnostnih temeljih, hi ne nazadnje, o priložnosti, ki jo širitev ponuja, da bo Evropa spet na zemljevitlu svetovnih sil. s pomočjo evra in krepiivijo svoje konkurenčnosii.
•Na koristi osredotočen pri.stop bi moral nadomestiti ali vsaj ilo|M)lniti do setlaj prevladujoči na stroške osretiotočen (jrisiop. Da bi lahko videli celolno sliko, moramo upoštevati tudi stroške neširiive. Zakaj ne bi pripravili študije o "stroških neširiive ali zapoznele širitve" po<lobno študiji "Stroški Ne-Evrope"!' Pomembno je, da ne pozabimo upoštevati varno.stnopolitičnih .stro.škov, ki .so lahko v primeru scenarija neširiive lahko zelo \ isoki.
Pri širitvi na \'zhod ne gre le z;i translerje in ozko definirane ekonomske korisii. ."»iriiev na Vzhod je ključni steber evropske po\'ojne arhitekture. S te |x?r-spekli\e bo širitev sijajna kupčija, ki zavezuje evrop.sko peinajsterico, v svoji analizi zaključujejo Baldwin. Francois in Portes (1997, 168).
javno.sti jc potrebno |>ovetlaii. tla širitev ni katastrofa, da pomeni več in ne manj tlelovnih mest. da so mnoge korisii že nastale in da je vi.soke stopnje rasti, ki jih Evropa tlo.sega v zailnjih nekaj leiih, moč pripisati tutli otipiranju srednje in vzhotlnoevropskih držav. Širitev zato lahko močno prispeva h gltibalni konkurenčnosti in k krepitvi vloge Evropske unije v svetovni politiki na splošno.
Širitev moramo obravnavati kot in.strument dohitevanja, ne pa kol rezultat dohitevanja, kot si preveč |>ogosto napačno predstavljajo tlržave člaiiice. Vzrok, tla nav tlu-šenje za širitev pojenjtije, je i.skaii prcdwsein v netiiemeljenem strahu, ki ga pogosto okrepijo nekateri kratkoročno usmerjeni poliiiki, ki plujejo na valtnih nacionalizma in proiekcionizma.
Naj zaključimo z znanim .stavkom jeana Moneta; "Zgratliii Evropo pomeni zgradili mir." kar lahko tudi parafraziramo: razširili Evropo pomeni zgraditi mir in blaginjo.
i>ril(k;e
Priloga 1: Znnanja trgoiHna EU (l-XTliA EUJ • izroz r držare kandidatke
	1992	1993	1994	1995	1996
i:.\TKA I:u-15	111365	471405	523611	572213	623396
I'VROl'A (brc/. i:U-15)	IlT-lSrt	128985	143704	166411	18931«
l>(>lj.ska	9219	11114	12317	15294	19«27
Cc.ška	7483	7087	9224	11653	13966
MadAar-ska	52H'1	6447	8066	8728	9989
Slownija	I.W2	.%18	4348	5178	5376
i:.su>nija	334	492	1030	1318	1694
Ci|X'r	2150	1V65	2086	2013	1845
Kandidatke 1. kro^a	25852	30723	37071	44214	52697
l-itvija	251	415	719	940	1107
Litva	365	545	856	1016	1451
H(>l}>arija	1255	1488	1752	2052	1696
Romunija	19««	2513	2895	379 i	44.^7
Slorailka		1583	2194	3192	3996
Kanditiatke 2. kroga	.iS59	6544	8416	10994	12687
\ Kandidatke 1. + 2. kroga	29711	37267	45487	5520S	65384
Vir lixlenuil and Inira ■ liiirolKtiii Union Tradv. Slalislicid Yearlxiiib I'JHS-IWCl Ijimslal. liLWinlxinrfi.
Priloga 2: Izdatki za obrambo v tzbrainii držam/i članicah EU v obdobju 1985■1994
	tl.S $ millions (1W.Î pritc.«)		A.* a % of GDP		per capita (tJSS 199.? priivs)		% of L-Uucation and health L'xpunditiiri;	
	1985	1994	1985	1994	1985	1991	1985	1994
Netherlands	7814	6901	3.1	2.1	540	450	67	22
France	42918	42724	4	33	77«	739	131	29
Ik'Igiutii	5409	.W43	3	1,7	549	382	49	20
United Kingdom	41891	33861	5.2	3.4	741	5«3	96	40
Germany	46330	34848	3.2	2	610	42«	67	29
Italy	22576	20632	2.3	2.1	.595	357	39	21
Vir: ttiinian Detvliipmeiu Re/xirl 1996 tixfoni Oxford Uniivnitv I'rvsa tVXi. sir Jin