Stovensko-nacijonalen Ust. — 5Voboda, Jasi, narod, resnica. .Jeseniška Straža" izliaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto Oglasi iii ^ipsJanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva- 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj krat l^,vin^;,{:trikrat .20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. I.anipret) v Kranju. večkrat;'j^.cena-•poMbno znižana. Rokopisi se ne vf.ičajo. — Dopisi naj se iz- Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. Pos. števi^l^(^|^10 vin. volijo'IVatikirati in naj se pošiljajo na uredniš»' 4'^x» C^ške Straže" v Kranju —5 5« •'V/i* "V I-CKJXT, <5. ti-oviia 100J5. џУ\/л I. leto. Delavci! Prejeli smo naslednji dopis iz delav-skili krogov, in že zaradi tega. ker je naš list ustanovljen zastopati tudi interese delavstva, pa tudi radi tega, ker sc nam zdi ravno sedaj, ko se hoče delavstvo z najrazličnejšimi pretvezami speljati na led, jako umesten, ga priobčimo drage volje: Sava. 1, majnika 1905. Novi dogodki, ki so se vršili v zadnjem času na Jesenicah sredi krasnih krajev, katere je dal bog Slovencem, da so njihovi in da ostanejo njihovi, dovedli so tudi mene, da s svojimi slabimi silami učvrstim harmonijo mnogo savskih Slovencev z Jeseničani, katero pa motijo poedini neskladni zvoki, ki so nastali osobito med nami delavci vsled zmešnjav, katere prirejajo nam v škodo ljudje, ki so proti naši slogi. Tembolj radostno se pa lotim tc^;a, dragi bratje, ker vas vidim navdahnjene od novega zdravega duha, duha podvzetnosti in razpoložene k vstvarjenju ene, nam Slovencem tako mile ideje — ideje sloge, da poiščem skrivna pota vaših src ter vas svarim, da si naj ne zadavamo kot sinovi iste zemlje — rane v radost tretjemu — v radost tovarniškemu vodstvu, da v pravem času spoznamo silno opasnosl, ki nam vsem preti, osobito nam delavcem, da pozabimo na naše prepire ter se približujemo drug k drugemu : Savčani k Jeseničanom za složen odpor proti skupnemu zatiralcu — nemškemu vodstvu tovarne. Obletnica je lanskega štrajka. Mi delavci, ki smo bili združili pomotoma z interesi našega tovarniškega vodstva nade in bodočnost naše in naših rodoviii, mi delavci, ki smo dolgo trpeli z Jobovo potrpežljivostjo največje krivice in za nagrado naše potrpežljivosti prejemali le udarce, mi delavci, ki smo sc do lanskega štrajka vedno tolažili, da bo prišel čas, ko bode naša marljivost, ko bodo naše zasluge priznane, mi delavci, ki smo s suženjsko udanostjo čakali ta čas, ne da bi zahtevali bogastva in svobode, nego samo, da sc nam ne uskrati zadnja skorja kruha in zadnji trak svetlobe, v onem času doživeli smo, da so se naše zahteve prezirale, da nam je tovarniško vodstvo dokazalo, da mu ni nič mar naš blagor, da nas prepušča v stiskah le samemu sebi. V onem času lanskega leta, ko je poslala 4aša čast, naš iinetek že igrača l)rczvestnih hujbkačev, tekmovalo je nemško tovarniško vodstvo, da nam mučenikom naloži kar mogoče večja razžaljenja, nam, ki smo gazili z nogami in rokami v krivici. Čutili smo takrat ta udarec in si ga zapomnili. Pod našimi nogami se je zrušil oni pjedestal (temelj), na katerem smo stali složno s tovarniškim vodstvom, s katerega smo upali videti oddaljeno zvezdo naše bodočnosti, in mi smo se znašli na zemlji, v temi. Popokale so takrat verige, ki so nas vezale z vodstvom, ki nam je takrat dokazalo. da so mu le lastni interesi mar, ne pa tudi naš blagor, in odtigali smo se od sidra, od katerega smo do tedaj mislili, da je sidro spasa. Vstali smo. In glej čudo! Videli smo, da je bil oni temelj, oni pjedestal iz trohljivega, gnjilega drevesa, da ono sidro, v katero smo pohgali toliko nade, ni bilo sidro spasa, sidro svobode, nego sidro robstva in hlapčevske udanosti. Iznemogli in slabi od prevelikih udarcev, našli smo pa vendar snage in moči dovolj, da smo se povzdignili do svežega zraka višin, sredi katerega se nam je odprl nov razgled, lepši in sijajnejši od dosedanjega. Pokazalo sc je takrat ob času štrajka, da nam vodstvo tovarne ne more ničesar, če se složno borimo za svoje pravice pod geslom: Eden za vse in vsi za enega! Ne maramo več za oni trohljivi pjedestal, nočemo se več vezati z verigami na nobeno sidro, ker smo se naučili, koliko moč imamo v slogi sami. Zatorej kličeno, ko smo spoznali, kdo je oni, v katerega zaupajmo in v katerega naj ne zaupamo: „Ži-vio, 1. maj lanskega leta!" In letos?! i-ctos, ko se je počel neusmiljeni boj med našo občino in med vodstvom naše tovarne, je prišlo to vodstvo zopet k nam. Isti agitatorji tega vodstva, ki so nas ob času našega štrajka zatirali in pehali, so prišli k nam ter nas zopet vabijo na svojo stran, v svoje zavezništvo, češ, Jeseničani hočejo dobiti vso občino v oblast, vi, delavci, ste pa brez pravic. Pojte torej z nami v boj proti Jeseničanom-Slovencem za nas — Nemce, svoje zatiralce! Delavci! Bratje! Ker smo ravno mi tisti, kateri smo doprinesli marsikak dobiček v našo občino, imamo tudi pravico zahtevati, da nas upoštevajo v občini ter da se nam da primerno zastopništvo v občinskem odboru. Toda naši zastopniki morajo biti od tovarniškega vodstva neodvisni možje, ki bodo šli v boj za nas proti vodstvu, ne pa tovarniški podrepniki, ki bodo šli v boj za tovarniško nemško vodstvo. Mi hočemo take, katere bodemo sami volili, ne one, katere nam natveza tovarniško vodstvo! Občinski odborniki so izvolili častne občane, da rešijo občino pred požrešnostjo nemškega vodstva ter s tem demonstrirali letos proti istim, zoper katere smo demonstrirali lani mi delavci. Lani smo štrajkali mi, letos je štrajkala občina. Bratje! V teh pojavih istih teženj in iste borbe proti skupnemu sovražniku je najti misel sloge in zatorej kličemo: Živio, 1. maj letošnjega leta! Ne družimo se s tovarniškim vodstvom, ki nam je dokazalo, da je nam nasprotno, nego družimo se z onimi, ki so s svojim nastopom dokazali, da čutijo nevarnost pred istimi šibami, ki nam obema — delavcem in občini — rastejo v Lukmanovem vrtu. Približajmo se torej, bratje delavci, Jeseničanom, ki bodo naše zahteve v vsakem oziru upoštevali, če postavimo od tovarniškega vodstva neodvisne kandidate. Vi z nami in mi z vami! Živela, naša sloga! Živio, delo! Živio, naš narod! Delavec iz tovarne. K vpeljavi Čipkarstva. Dalje in konec. Oglejmo si klekane čipke! S to obrtjo se peča na Kranjskem največ ženstvo v idrijskem okraju in idrijske čipke so zaslovele že po svetu; izpodriniti jih ne morejo niti stroji niti kdo drugi. In kako tudi! Res, da se tudj te vrste čipke izdelujejo s stroji, toda ravno pri klekanih čipkah je razlika med mehaničnim in ročnim delom naravnost velikanska. Zato pa segajo kupo-valci raje po z rokami klekanih čipkah, četudi so nekoliko dražje. Idrijska okolica bi razprodajala ta ročna dela lahko še v veliko večjih množinah, toda primanjkuje delavskih moči in zato tega ne more. Pa pri vsem tem je že danes tam izvoz velik in zaslužek dober. In če so dosegli tam tako višino, dosežemo jo lahko tudi pri nas, samo poprijeti se nam je treba. Na celem Kranjskem se izdela sedaj na leto za približno 600.000 K čipk in ta številka se da tudi podvojiti. Seznanili se nam je treba samo nekoliko natančneje s to stroko in ceno čipk. Prodajajo se klekane čipke od 10 vin. naprej do 10 kron in še čez meter. Cena je zavisna od kakovosti in zamudnosti dela ter od kakovosti blaga. V Žireh n. pr. zaslužijo dekleta, ki hodijo še v šolo, povprečno na dan po 60 vin., malo starejša dekleta po 1 K 30 vin. in starejše delavke po 2 do 3 krone. Na Vrhniki pri Ljubljani se ta obrt tudi polagoma vpeljuje; vpeljal jo je pred kratkim neki trgovec, kateri svojim 10 ali 12 delavkam plačuje po približno 600 K na mesec. In 60 kron na mesec je za delavko že lep zaslužek. Vsak torej lahko uvidi, da se dajo s to obrtjo doseči lepi dohodki in da se kaže poprijeti tega. Glede koristi, ki bi jo imeli zlasti revnejši sloji od klekanja, mislimo, da m treba več govoriti. Kdo bi morda rekel: Saj bi se poprijeli tega, toda nimamo ljudi, kateri so vešči te obrti. Temu naj velja odgovor: Do danes imamo tudi v jeseniški občini že klekanja vešča dekleta in treba bi bilo le razširiti to znanje. Poznam nekaj deklet, ki že precej dobro klekajo. Ako bi se torej sestavil odbor, kateri bi se pečal podrobneje s to stroko, bi mu bilo vpoštevati v prvi vrsti to, kako se priučiti temu, razmotrivati bi moral o tem, ako se odpošlje n. pr. v Žiri par tukajšnjih deklet učit se te stroke, ali pa, ako se dobi od tam kako učno moč. Boljše bi bilo vsekako zadnje. Vzemimo, da se zasnuje zadruga, ki bi štela kakih 100 članov in ki bi klekanje obudila k življenju. S primernimi deleži bi se pokrili lahko prvi izdelki za učenje i. t. d., ki bi pa nesli v pol letu že obresti, kajti pri tej stroki se že med učenjem lahko prisluži kak novčič. Zasnovati je torej treba zasebno šolo, v kateri bi se zlasti mlajši ženski svet poučeval in čez pol leta bi bil še tak pesimist drugačnih nazorov kakor danes. Preostaja nam samo še vprašanje, ali bomo mogli te svoje izdelke tudi razpečati in kako naj jih razpečavamo. Da bi jih ne mogli razpečati, o tem še govora ni; saj se, širom sveta močno povprašuje po teh izdelkih. In tuja konkurenca nam tudi ne more tako do živega, ker se uvoz zabranjuje z visoko carino. Svoje tržišče si otvorimo lahko, posebno v alpskih deželah. Na Dunaju se je osnovalo društvo za povzdigo čip-karstva v Avstriji in to društvo tudi skrbi za to. Treba se nam je torej samo še vprašali, kako bi razpečavali čipke. Najbolje bi kazalo v tem oziru, ako bi se dogovorili glede tega z enim domačim trgovcem, kateri bi imel veselje do tega in bi obenem tudi zalagal potrebščine. In ta bi pri tem tudi lahko dobro zaslužil. Samo podjetnosti nam je treba in šlo bo. Treba nam je pa tudi skupnega dela. Ako se zasnuje šola, v kateri bi se poučevalo klekanje in sploh čipkarstvo, gotovo bi tekom enega leta dosegli lepe vspehe in gotovo bi se tedaj poprijeli še bolj te stroke, gotovo pa bi tedaj tudi odpadli vsi pomisleki, katere ima morda kdo danes. Treba je iti na delo in vsak naj po svojih močeh stori, kar more, in tako bomo najlažje kljubovali vsem nakanom naših narodnih nasprotnikov. Dopisi. z Dovjega. Res je. da je merodajiia poravnava iz leta 1885, ko je bil Tončkov tast za župana, sklenila prepoved, na rebrili in še v nekih drugih parcelah pasti. .Veljavna je bila za pel let. Za to prepoved pa skupni posestniki še vedeli niso. Tončkov tast je bil odslovljen, drugi župani pa se niso ozirali na to zapoved, ker škodovali bi le svojim sobratoni. To veljavo, akoravno le pet let veljavno, je poklical sedaj Tonček in s to veljavo biča posestnike ovac in konj. Tonček ne odira? — Štirje posestniki v Mojstrani so zidali lansko leto hiše in so sklenili ogled obenem, in sicer v nedeljo popoldan napovedati, da so stroški tem manjši. Tonček z enim odbornikom pride, ogleda, dovoli, vse delo dveh uric. — Plačilo? Samo borih malo čez dvajset kronic. — Kaj je to ? Ali ni oderuštvo dotičnih sova-ščanov? Lahko se, ako Tonček zahteva, dado imena in račun do zadnjega vinarja. Tonček je rad pomagal drugim - mošnjiček prazniti, — pomagal pa sebi — mošnjiček polniti. Naš Tonček ne razločuje prijatelja od sovražnika. — Ali ni to jasen dokaz razločka od slovenskega kmeta in od pri-vandranega švabčeta? Če pride kmet, naredi Tonček kisli obrazek; če ga prosi za pojasnila in pomoči, tedaj Tonček vzame coklje in hajd v štalo. Če pride švabče: „Guten Morgen, HerrBiirgermeister!" Tonček coklje dol in z vso nemško kunštjo ga pozdravi in sprejme z udanostjo. To gotovo po Tončkovem mnenju ni noben razloček. — Ali ni res, da Ti, ljubi Tonček, ne podpiraš tovarne? Smešno! Kateri so pa ti trdovratneži? To si ti, ubogi kmet, kajti Tonček le zna tebe prijeti, tovarne se ne upa, ona je njegov bog. Zakaj tudi ne, saj ga je tovarna za župana izvolila, postavila in ti, ubogi kmet, v svoji nevednosti podpiral si to kandidaturo, takrat priliznjenih švabčetov — sedaj imaš plačilo — ime dal ti je župan; trdovratnež si in plačevali moraš kazni. Zakaj pa, Tonček naš, mi trdovratneži ne smemo imeti lesa in drugih malih stvari na skupnem svetu, tovarna pa sme voziti na občinsko pot proti Peričniku kamenje in odpadke od ilovice in tako onesnaži to pot, po kateri hodijo tujci k Aljaževi koči in v Vrata. Le-ti so se že nevoljno izražali in pritoževali pri raznih osebah. No, Tonček! Kaj pa je to? Kajne, trdovratnež je neumen, on mora plačati kazen, tovarna lega ne sme. Ona lahko stori vse. Zakaj se to početje Švabu ne ustavi? To ni strankarska stvar??? Tonček, ti imaš svoje misli mi trdovratneži pa svoje! Tonček, glej krstne knjige; naš Janez Dov-žan ni bil izležen, ampak rodil se je nniogo preje, kakor Tonček, ako si se pa ti, TonerI, izlegel, to nam pa ni znano. Da pa je naš Tonček rad košček kruha vzel od Dovžana, to je sveta stvar, seveda zdaj ga je malo sram, ko je postal Ilerr IHi rgermcister. Tonček je bil boren, zdaj je visok in uresničil se je pregovor: Iz malega pride veliko. Pozabi hitro na vse, kar sveto mu je bilo. — Tonček! Tonček! Ako se te ne bi Lengerjeva Mina usmilila, bil bi še danes gotovo to, kar si bil. Torej dokazal sem ti, Tonček moj, da tvoj popravek je zastonj. Ako želiš imena dotičnih oseb, navedem ti jih drugikrat; sploh pa ti stoji pot do sod-nije odprta. Dokazati hočem vse in morda se pri tej priložnosti še več izve. Tonček, svetujem ti, poboljšaj se! Tonček, zakaj pa te vedno, ako imaš kako pot v Kranjsko goro ali Radovljico, spremlja gospod Dreyfus? Včasih Tonček še celo na poištran stol k Dreyfusn prisede. Seveda vi, trdovratneži, ne veste zakaj. To je zato, da se lepo pomenita, kako bi podpirala ubogega kmeta in delavca. Zato pa naš Dreyfus lahko potem dela, kakor hoče, on je izvolil župana, župan pleše in Dreyfus gode. Tonček, le malo poglej tudi na delavce, da bodo po človeško plačani, da se jim tudi ustanovi podpora za starost, da dobe malo več pravice, ker veš, ljubi Tonček, prah cementa bode veliko naših krepkih fantov pobral, zatoraj ti kot kšajt človek, ki za vsako stvar tako skrbiš, posebno za ovce in konje, skrbi še malo za ubogega delavca, predlagaj pri občinski seji, naj se tovarna primora ustanoviti bratovsko podporo za starost in onemoglost delavca, da mu na stara leta ne bo treba beračiti po občini. Ako naš delavec bogati Švaba, naj tudi Švab na starost za njega skrbi. To je misel vseh trdovratnežev, vseli Dovžanov, seveda samo tvoja, Tonček, ni. Zakaj se ti, Tonček, ne upaš to jasno govoriti in zahtevati? Tvoja dolžnost je to, skrbeti za to, ako si pa ne upaš, pa odloži svojo čast kot „Herr Biirgermeister", da vsaj zopet lahko dobimo župana, kateri bo skrbel za trdo-vratneže kmete in ubogega delavca. To za d;incs — drugič več, tvoj popravek zdaj jc preč. Prihodnjič pa, ako želiš, tudi imena zadol)iš; vzemi to, za piriie še, Tončel< ti, p()l)oljšaj se ! Sploli pa, aajl)oljše zate je. ne glasi sc.. ! Janez Trdovratnež. Z Dovjega. v nedeljo pri Smeren v gostilni je bil lireitmnnderl, poznate ga vsi; zaltavljal je zopet in ljudstvo jezil, škoda, da staknil nič nI . . . Slovensko so pevali, veselili se domačini in načelnik postaje tukajšnje, le iJreitmunderl jo nemško udrili.il je, je jezilo slovensko ga, zabavljal če/, vse. .Vi pevate otročje", iz nst mu doni .lleul, I anil! Sing' deutseli!" to dobro st'ri. — C) srček ti, ti! Kaj vse lahko se zgodi — .Die Wnrst beim Železnik" pozab il smo vsi. Prizadeli. Novice iz Kranjske gore. — Sedaj smo imeli hudo zimo. Veliko snega, pa vseeno jo je jel sneg pobirati proti Prisanku. Prišel je prvi maj, katerega je mlada in stara deca težko pričakovala. Pregovor pravi: Veselje se izpre-obrne v žalost in žalost v veselje, in glej tudi naša žalost, ki smo jo imeli cel čas, se bode v mesecu majniku izprcobrnila v veliko veselje. In čujte, zakaj! Hočem vam povedati. Naš zaljubljeni „organist" Francelj je jel pobirati svoja šila in kopita skupaj, da jo odrine iz priljubljene mu Kranjske gore, čeravno mu je težko zapustiti vasico, ki mu je prinesla marsikak božjak v njegovo nenasičeno malho. 1'rancelj jo bo od k ti ril. Na odhod „velezaslužnega mežnarja in organi sta" se naši farani že pripravljajo. liudo-mtišneži celo trdijo, da stare ženice že pridno nabirajo starih podplatov in cokelj skupaj, da pripravijo slavljencu kres. Mi želimo I''ranceljnu edino le srečno pot. — Nazarensk, tako je vzilihnil naš Francelj zadnjič, ko ste ga, g, urednik, malo okrcali: „Kaj sem pa naredil, da nie imajo spet. To so nehvalcžniiji, i