Za poduk in kratek čas. Gornjigrad. II. Ob Dreti in Priprani pozidan je trg Gornjigrad, ki steje 7 106 hiaata 715 ljudij (342 nioakih, 373 ženskih). Trg obdajajo na se^eru in jugu 7isoke gore. Iz 7iain pozdra^ljajo potnika bele cerk^ice: 87. Lenart, 87. Florijan itd. V trgu nameščeni ao uradi za 7es okraj: c. kr. okrajna sodnija, c. kr. da^karija, c. kr. poata, okrajni zastop, okrajni aolski svet, c. kr. notar, doktor zdra7ilat7a, 7račnik, 2razredna šola, c. kr. žandamerija. Župnija gornjegrajska šteje 1931 dua. E njej pripadajo trg in srenje 87. Florijan, 87. Lenait, S7. Nikolaj in Bocna. Nekdaj bila je 7eliko 7e8ja kakor sedaj. Obsegala je 7e8 okraj in še lokalijo 87. Andreja 7 Belih 7odab. Polagoma se je prebi7alst7o množilo čedalje bolj in nastajale so no7e župnije, kuracije in lokalije. Pr7i pastirji 7elikej fari bili so čestiti ocetje in menibi benediktinci, ki 80 7 Gornjem gradu posta^ili 7elik samostan ali ,,štift". Tako je oatalo od 1. 1140 do 1473. Tega leta je pa ceaar Friderik IV. samostan zatil, menihorn pobral 7se imetje ter ga porabil za no7O akofijo, katero je bil 7 Ljubljani OBno^al. Ljubljanski škofje bili so torej višji duho^ni pastirji pa tudi lastniki grajščine ali ,,štifte" 7 Gornjem gradu. L. 1786 je cesar Jožef II. 7es gornjegrajaki okraj odcepil od ljubljanske škofije in ga pritaknil la^antinskej. Ljubljanaki akofje ao pa ostali laatniki ,,atifte" in patroni 7sem župnijam gomjegrajskega okraja. Več stotin Iet so l.iubljanski škofje 7 Gornjem gradu tudi prebi^ali. Škof Ernest grof Attems je 1. 1743 dal podreti staro cerke7 samostansko ter pozidati 7elikansko no7o hišo božjo na čast 87. mučenikoma Fortunatu in Mohorju. Cerke7 je naj^ečja 7 nasej škofiji in bi res sodila za stolno cerke7. Dolga je 55 metrov*, airoka 14 in 7iaoka 27 metro7. Zidati pričeli so jo 1. 1752 in 7 8 letib postavili. Blagoslo^il jo je in Bogu po87etil škof Ijubljanski grofLeopold plem. Petazzi 1. 1760. Altarje7 ima 7. Na prednjem nabaja ae malana podoba S7. Fortunata in 87. Moborja. Izdelal jo je Leopold Layer iz Eranja. Pra^i umot7ori ao pa malane podobe na stranakih altarjih : rojst^o Jezuso^o, 7stajenje, zadnja 7e6erja in 7nebohod. Umetniku je ime Eremser Schmid. Orglje so od 1. 1847. Štejejo 22 regištrov. Naredil jih je celjski orgljar Alojzij Hiirbiger. Prednji del cerkve je znani Jakob Fantoni 1. 1863 zmalal. V cerk^i ste d7e rak^i. Znamenitna je zlasti ona na sredi, kajti 7 njej poči^a 9 ljubljanskih skofo7: Sigmund plem. Lamberg, Eriatof Rauber, Franc Eatzianer, Eonrad Glusič, Baltazar Radlič, Janez Tau8ar, Urban Tekstor, Tomaž Hren in Sigmund Sohrattenbacb. Nagrobni napisi so zanimi^i. Tako beremo o Baltazaiji Radli8u b^alo, da je bil 7elespreten slo^eneki go^ornik ,,Sla7ice dicendi peritissimus", pri Vrbanu Te8torji, da se je odliko^al kot klad^o na kri707erce ,,malleus haereticorum perpetuus", radi cesar je bil tudi umorjen. Sloviti Ijubljanski škof Tomaž Hren, ki je pivi dal slo^enske evangelije nedeljske za katoliške Slo^ence tiskati, sesta^il si je aam nagrobni napis: ,,Hac in tomba requiesco post Iabore8 Thomas Chiou, episcopu8 Labacensis, S. C. M. consiliarius. Ego autem hic ezspecto resurectionem mortuorum et 7itam 7enturi saeculi". t. j. 7 tej rak^i poči^am za delo7anjem Tomaž Hren, škof ljnbljanski, cesarje^ svetovalec. Jaz pa tukaj pri8akujem 7stajenjo mrtvib in ži^ljenje prihodnjega 7eka! Iz starib 8aso7 je še več nagrobnih plošč z napisi. Večjidel najde jih potnik ob južnej steni farne cerkve. Imeniten je sledeči: Generosi D. Jaunia Kbazianneri baronia in Eaczensteiu et Flednick ... statura qui miserabiliter in Costano7ieza Croatiae periit A. 1538. Oct. 25. aetatis suae anno 48. Jan. Eacijaner bil je slovit 7oj8ko7odja cesarje7 7 turških bojih.^ Hrabii junak je di^je Turčine kiTa^o podil iz Štajerske, Eranjske, ko se 7 Eostaaje^ici spre s br^atskim grofom Nikolom Zrinskim; ta inu je pri obedu očital izdajst^o in ga z bodalom zaklal. Eatzianer bil je 48 let star. Nagrobna plošča ima 7dolbljeno pra^lico o lisici in žerjavu. Lisica je namreč žerja^a po^abila na gostijo in nepie^idnežu, ko je začel jesti, 7iat za7ila. Zra7en videti ste na ploaci d7e kači. Obed^e imate gla70 grof Ziinskije^ej podobno. Na cerk^enem pročelji atoji 7eč kipo7, katere je baje nek mariboraki kipar izdelal. Sploh pa je farna cerke7 7 Gornjein giadu velikansko poslopje, katero kraai globoka kuplja in 2 7i8oka z^onika. (Eonec prib.) Smešničar 1. Doslužen 7ojak 7zel je žcno in postal krčmar. Nekega dne piide imeniten g08t, potnik iz trde Nemeije. Eer je gostu dobro diaalo jesti in piti, namigne krčmarica a^ojemu moževi, naj ponudi tujcu frišnih rako7, ki so 7 kleti pod kopmami. Rad bi bil ženo 7bogal, toda pozabil je uže, kako raku po nemškem pra^ijo. Naposled zbere vse netnške beaede, kolikor jih je ae od vojakov pomui!, stopi pred tujca in začne: pefelens zer aene rake? Tujec: waa ist denn das? (Eaj je to?) Ercmar: rake zajn klajne fiber, bat file file fuaeo, rote mondur, šnajdermajater, carukmarairt? Vendar tudi to ni pomagalo. Moral je rake ži^e donesti ter je djal : 8ebens, das zajn raki, na kar t*ta se smejala obadva!