Cena 3 din
Poštnina platana v gotovini
Ljubljana, 14.
1946
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR - LJUBLJANA Tel 33-85 " - Ček,, rač, uprave 16.416
Leto II.
ZDA JA
HZKUHURNA ZVEZA SLOVENIJE
ŠTEV. 29
IZHAJA VSAKO NEDELJO MESEČNA NAROČNINA 12 DIN
POLIČ ZORAN:
Nekaj misli ob iizkulturnem dnevu
Za nami je 23. junij, ki bi moral biti po svojem značaju dan obračuna našega dela. Bil pa je mnogo več. Pokazal je javnosti uspehe drobnega dela po naših društvih, pokazal pa tud', napake, težave in pomanjkljivosti, s katerimi se moramo neprestano boriti.
Poedini nastopi so imeli sicer različno zunanjo obliko, toda bili so vendarle toliko sorodni, da je mogoče pri vseli ugotavljati iste dobre in slabe strani.
Predvsem nam je potrdil Fizkul-turni dan, da je bila pravilna ugotovitev Fizkulturne- zveze, da delo po naših društvih nazaduje. Vzroki leže v nepravilnem odnosu do dela, V lahkotnem pojmovanju nalog v fizkulturnem delu, v pomanjkljivem izvajanju postavljenih nalog, v pomanjkljivi kontroli dela in v pomanjkanju prave discipline.
Mnoga društva so s svojimi nastopi pokazala, da pojem vsestra-nosti in množičnosti še ni jasen. Zadovoljila so se s samimi nogometnimi, kolesarskimi in drugimi tekmami, pri katerih pa ni sodeloval niti 10/a vpisanega članstva. Ponekod je bil celo glavni del prireditve dramatski nastop z dobro ali slabo naštudirano igro in prosta zabava. Taki primeri se seveda ne smejo Več dogajati in bo prav naloga kontrole, da to prepreči. Nujno bo treba ustanoviti komisije, ki bodo morale predhodno odobriti vsak nameravani nastop, kakor je to določil glavni odbor FZS.
Nastopi so dalje pokazali, da v okrožjih in društvih poedini odbori oziroma odseki sploh ne delajo. Dolžnost društev in okrožij bi bila, da vse nedelavne izločijo iz odborov, da pritegnejo nove kadre, !<i imajo voljo in veselje do dela. Tudi v tein se očituje dinamičnost v poslovanju.
. Pri večini društev so nastopali skupno oddeliti samega društva I11 Sole. Toda kljub takemu sodelovanju pa se je pokazalo, da ni bilo giravega sodelovanja meti samim Vodilnim kadrom in da takega sodelovanja tudi pri rednem delu ni. Vsem mora biti jasno, da je fizkul-tura samo ena, da je le način in kraj izvajanja lahko različen. Med delom šole in društva mora zato biti dopolnjevanje in medsebojna pomoč, ne pa celo — nasprotovanje. Strokovni učitelji morajo biti najboljša pomoč našim fizkulturnim društvom.
Delu se je prav tako poznalo, da primanjkuje dobrih strokovnih kadrov. Nastopi so imeli hibe, ki bi jth vešče oko strokovnjaka gotovo pravočasno odkrilo in bi jih zato bilo mogoče odstraniti. Mi vemo, da je še dovolj sposobnih starih stro-
kovnjakov, ki bi lahko nudili svoje tehnično znanje mladini in jo tako usposobili, da tudi po svojem praktičnem delu postane nosilka fizkul-turnega življenja. Doslej mnogi stari Strokovnjaki še niso našli poti v društva. Kjer je bila to naša napaka, naša nepazljivost, moramo popraviti, kjer pa je to odvisno samo od njih, jim povejmo, da pričakujemo odziva. Če Ro lahko stav-ljali svoje sile na raz-polago v časih, ko je bila telesna vzgoja skoraj da privilegij izbrancev, • bodo storili to tem lažje danes, ko je tudi fizkul-tura splošna ljudska zadeva. Po njihovem odzivu bomo ocenjevali njihov odnos do nove stvarnosti. Poudarjamo pa, da ni strokovnjak samo tisti, ki ima različne izpite, temveč prav vsakdo, ki je v katerikoli panogi fizUiilture dosegel posebne uspehe in je sposoben posredovati svoj način dela tudi drugim.
Ponekod je bil vzrok peuspeha po. manjkanje prostorov za vadbo. Društva niso upoštevala navodil, da prenesejo vadbo v prosto naravo, da uporabijo pašnike, parke, nezgrajene parcele in drugo za telovadišča. Trdovratno so vztrajala na tem, da se lahko pripravljajo za nastop prav samo v telovadnici. To je bilo mogoče nekdaj, ko društva niso bila številčno tako močna, nemogoče pa je danes, ko moramo prav vse, ki so sposobni, pritegniti k delu. Potrebno pa je ob tej priliki tudi omeniti, da so v mnogih krajih zasedle prosvetne in druge organizacije domove, ki so bili zgrajeni izključno samo za namene fizkulture. Take primere je treba popraviti. Seveda pa to ne pomeni, da fizkul-turna društva svojih prostorov lic smejo dajati drugim organizacijam na razpolago. Povsod mora vladali iskreno sožitje in medsebojna pomoč. Samo tako delo vodi k skupnim uspehom.
Fizkulturnemu dnevu so posvetile druge množične organizacije mnogo premalo pozornosti. S svojo pomočjo, poukom, kontrolo in opozorilom, bi lahko preprečile marsikatero napako. Mladinska organizacija, sindikati, AFž In sama OF morajo še posebno budno spremljati delo fiz-kulturne organizacije, saj prav od njih črpajo društva osnove za ideološko izgradnjo svojega članstva, saj prav z njimi povezujejo svoje delo in s tem ustvarjajo soglasje med vsem dogajanjem na terenu.
V mnogih primerih se je pokazalo, da primanjkuje društvom sredstev in sicer tako denarnih, da bi lahko izvedli obsežnejše priprave za nastop, kakor tudi različna orodja. Denarnih sredstev res ni dovolj, toda to ne »nie biti razlog za ne-
(Nadel je vanje na 2. strani.)
Teniške tekme za Davisov pokal
Jugoslavija : Švedska 2 : 0
Danes je Palada premagal Bergelina, Mitič pa Johanssona
Danes popoldne se je v kopališču Varberg, 75 km južno od Goteborga, pričela teniška tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko, ki sta finalista v evropski coni. Igrišče,
zlasti v igri na mreži in v wo!leyu. V tretjem setu je nastal preobrat. Mitič se je tudi sam odločil za igro na mreži. Dobil je že takoj prvi game, nato pa je Johansson izenačil.
Naši tenlšk; Igralci: Palada, Punčec in Mitič
ki ima prostora za 2500 gledalcev, je bilo do zadnjega kotička zasedeno. Vse vstopnice so bile razprodane že pred osmimi dnevi. Mnogo občinstva se je zbralo danes tudi okoli igrišča. Tekmi so med drugim prisostvovali švedski kralj, njegov brat ter prestolonaslednik, nadalje jugoslovanski in sovjetski poslanik ter predsednik švedske teniške zveze. Kralj je z zanimanjem sledil poteku tekmovanja. Šele t'k pred koncem druge igre je zapustil igrišče in ob odhodu jugoslovanskemu poslaniku četitai k lepi gri naših igralcev.
Palada-BergeHn 6:2, 6:3, 6:3
Punčec je v petek nenadoma obolel — napravil se mu je čir na nogi. Zaradi tega danes ni mogel nastopiti, pač pa je prisostvoval tekmi med gledalci. Namesto Punčeca je nastopil Palada. ki je imel za nasprotnika odličnega švedskega prvaka Bergelina. Z odlično, sijajno in dovršeno igro je Palada, ki je v igri prekosil samega sebe, premagal Bergelina s 6:2, 6:3, 6:3. Poročila pravijo, da je igral Palada kakor v svojih najboljših dneh. Posrečilo se mu je, da je svojega švedskega nasprotnika naravnost pregazil. Dan je bil zelo vroč, kar je morda vplivalo na Bergel inovo igro. medtem k0 našemu igralcu vročina ni tako škodovala.
Mitič-.Johanssoi?
4:6, 1:6, 6:1, 6:2, 6:0
Ko sta nastopila v igri Mitič in Johansson, je vročina nekoliko popustila. Dan je bil krasen, vetra nobenega. Naš prvak Mitič je veljaj v tej tekmi za "visokega favorita, vendar bi bilo kmalu prišlo do preseče-nja. Prva dva seta je namreč sigurno dobil Johansson s 6:4 in 6:1. Jo-hanssonu se je posrečilo, da je z igro na mreži vsilil Mitiču svojo igro. Mitič je igral v prvih dveh setih daleč pod svojo formo, Johansson pa mnogo bolje nego v VVimbledonu in pri treningu, Johansson je bil odličen
Tu pa so se na Johanssonu pokazjdi znaki utrujenosti. Servis mu ni bil več siguren in je Mitič dobil vse naslednje gamese ter set s 6:1. Edno v zadnjem gameu je nudil Johan-sson močan odpor in je trikrat izenačil. Ob 17.45 je bil nato četrturni odmor.
Po odmoru je igral Mit:č še sigur-neje. Polagoma je prehajal v svojo staro formo. Dobil je prvi game, nato je Johansson izenačil in povišal na 2:1. Vse ostale gamese pa je Mitič odločil v svojo korist in set je končal s 6:2. Zadnji set je bil končan v nekaj več kot četrt ure. Johansson ni nudil več mnogo odpora in je Mitič set dobil s 6=0. Tekma se je torej končala s 4:6, 1:6, 6:1, 6:2, 6:0 za Mitiča. Mitič je bil proti koncu tekme videti vedno bolj svež in siguren, njegov nasprotnik pa vedno bolj utrujen.
Jutri v ponedeljek bo na sporedu igra parov. Jugoslavijo bosta zastopala Mitič in Palada, Švedsko pa Bergelin in Johansson. Tako se bodo v igri v dvoje pomerili isti igralci kakor prvi dan.
Bergelin, najboljši švedski teniški igralec
Nekaj misli ob fizkulturnem dnevu
Tekmovanje za fizkulturni znak:
uspeh. Gle<lc orodja hi pa morala društva pač znati prilagoditi delo sredstvom, s katerimi trenotno razpolagajo. Pomanjkanje orodja bo trajalo še dalj časa. Zato pa tudi neprestano in mnogo govorimo o vadbi brez orodja in o uporabljanju naravnih zaprek za orodje. Pozdravili pa bomo tudi vsako iniciativo, ko si bodo društva sama gradila provizorne naprave.
Fizkulturni dan je tudi pokazal slabosti naše propagande. Tokrat še nismo znali v celoti pravilno prikazati pomena fizkulturnega dne, pomena fizkulture na sploh in njene vloge v življenju svobodnega, delovnega ljudstva. Imeli smo primere, da društva sploh niso ničesar storila za propagando in da je bil za nje nastop čisto običajna prireditev. Zato se je tudi dogajalo, da so društva in celo okrožja vračala lepake, ki so bili namenjeni za ta dan, četudi je njihova vrednost trajnejša.
Fizkulturni dan nam je tudi pokazal, da je naša velika hiba pomanjkanje pravega razumevanja za potrebno delitev dela. Cel nastop je običajno delo enega ali par strokovnjakov. Vsi drugi sodelujejo le s kritiko, posmehom ali negodovanjem. V bodoče bo treba posvetiti vso pozornost predhodni organizaciji in s teni pravilni delitvi dela. Vse delo mora biti razdeljeno tako, da vsakdo dobro pozna svojo nalogo in da jo je sposoben izvršiti, čim več jih bo sodelovalo pri množični prireditvi, teni večji bo uspeli in tem pravilnejša bo aktivizacija naših strokovnjakov.
V mnogih društvih smo lahko ugotovili, da mladina še ni v celot I vključena. Posebno pa še ni zajela fizkultura našega delavstva, četudi Je prav njemu še posebno namenjena. V mnogih primerili je kriv sam način dela, da se delavstvu nismo mogli približati. Kjer smo pri-
stopali s starimi načini, kjer nismo znali prikazati stvarno in politično vrednost fizkulture, je bil uspeh gotovo da negativen. Vključitvi mladine in delavstva bo treba posvetiti v bodoče še posebno pozornost. Glavna pomoč pri tem bo mladinska organizacija in sindikati. Kadre, ki bodo sposobni na zanimiv način posredovati znanje v fizkulturi pa bomo zgradili v tečajih, ki jih je treba takoj organizirati tako pri Zvezi, kakor tudi v okrožjih in društvih.
Če bomo odstranili primere nediscipline in nereda, če bomo vključili stare strokovnjake in na tečajih zgradili nove, če bomo pravilno pristopali k delu in resno izvajali prevzete naloge, če bomo izvedbo kontrolirali, če se ne bomo bali reorganizacije odborov radi nedelavnosti poedinih članov in če si bomo znali zagotoviti potrebna sredstva, bomo prav gotovo dosegli nove uspehe, bomo prebrodili težave, v katere je trenotno zašlo naše delo, in bomo resnično ost varili principe novega fizkulturnega življenja.
Pristopamo k novemu delu. 1. avgusta prične tekmovanje za »ZREN«. Za to tekmovanje in v samem tekmovanju odstranjujmo napake, ki nam jih je pokazal »Fizkulturni dan« ter s tem dokažimo, da smo pripravljeni graditi naše delo le na zdravih principih množičnosti in vse-stranosti, na delu, redu in disciplini.
Ko govorimo o napakah, moramo seveda poudariti, da je pokazal »Fiz-kulturni dan« tudi svoje dobre strani, ki jih moramo prav tako gojiti v svojem bodočem delu, ker-predstavljajo trdne osnove naših novih, še lepših uspehov.
Popravljajmo napake, razvijajmo dalje uspehe našega dela in tako izpolnjujmo svojo dolžnost do skupnosti, svojo dolžnost do delovnega ljudstva.
Nova smer v orodni telovadbi
Telovadba na orodju je fizkultur-na panoga, ki zahteva od telovadca dolgoletno pripravo, neprestano urjenje, zmerno življenje in mnogo samozatajevanja. Vrline, ki jih pridobi telovadec z vadbo, se močno odražajo v njegovem značaju, tako v zasebnem kol v poklicnem življenju.
Tekme na orodjih kot jih zahtevajo mednarodna snidenja, so po težini enake lahkoatletskemu des-' teroboju, kajti tekmovalec mora na popolnoma različnih orodjih obc.a-dati najtežje prvine in sestave. V prvenstvu vrst v orodni telovadbi pa so pogoji še težji, kajti od vseh osmih tekmovalcev ali tekmovalk se zahteva, da so približno na isti stop. nji in ne zadostuje, da je dober samo poedinec.
čut odgovornosti napram celoti je v vrsti zelo važen vzgojni čimtelj, kar velja še posebno za mednarodne tekme. Telovadba na orodju ima pri nas že veliko tradicijo in posebno med mladino mnogo ljubiteljev. Njena velika privlačnost je v teni, da mora telovadec posebno paziti na lepo in ritmično Izvedbo, zato se je in se bo v prav mladina, ki- ima najprirodnejši lepotni čut, oprijela z največjo vnemo orodne telovadbe tn dc-egala lepe uspehe.
Od vseh narodov, ki so pred vojno veljali za vodilne v orodni telovadbi, smo ravno Jugoslovani prestali pod okupatorjem najhujše trp-
ljenje in zaradi tega v tem kratkem času še nismo mogli priti do predvojne višine. Naši te'ovadei in telovadke pa so pokazali izredno voljo, da s pridnim urjenjem nadoknadijo izgubljena leta. Tudi pogoji za množični razvoj orodne telovadbe bodo pri nas kmalu dani, čeprav zaradi uničenega orodja in razrušenih domov naši telovadci ponekod še vedno ne morejo začeti s sistematičnim urjenjem. Težke posledice je zapustila tudi izčrpanost in stradanje, vendar so se sedaj prilike že toliko izboljšale, da bo kmalu dana možnost za razvoj množične splošne vadbe, ki je podlaga vsaki fizkulturni panogi. Najlepši izgled, kako se da" v najkrajšem času pritegniti mladino v fiz-kulturo, so nam dali naši Primorci, ki so, čeprav popolni začetniki, prvi prebrodi težave.
Ravno v orodni telodvadbi je nastal v zadnjih desetletjih velik napredek. Od teznih sestav, ki so fiziološko slabo vplivale na telesni razvoj, smo prišli na kolebne vaje, ki zahtevajo dovršeno prožnost, ritem in lepoto izvedbe. Ta novi način izvajanja pomeni pravi preobrat v orodni telovadbi in vzgoji človeka, res prožnega po telesu, kar ima vpliv tudi na njegov duševni razvoj. Priznati pa moramo, da se zaradi starejših vaditeljev, stari, trdi način še ni mogel povsem izkoreniniti, smo pa že dokazali, da smo na pravi poti in da bo naša mladina nosilec nove smeri tudi v orodni telovadbi.	Jelica Vazza*
Tek čez ovire
V tekmovanju za fizkulturni znak je razpisan tek čez ovire, katere pa niso take, kot jih poznamo v lahki atlet ki, ampak čisto posebne gradnje. Doižina steze pri tem teku znaša 100 m. Ovire so razvrščene po teka.lišču ali katerem koli ravnem zemljišču, bodisi v ravni ali v krivi črt!.
bom, v katerega so oprte deske, ki tvorijo zid. Zid se prepleza n.a poljuben način. Sledi zopet tek 20 ir> do naslednje ovire, ki j-o predstavlja SO crh visoko šibje, ki se nahaja ,v lesenem zaboju, širokem 2 m, v sokom 50 cm in širokem 10 cm. Oviro se preide s preskokom. Nato teče tekmovalec 28 m do votlih vrat, ki
DVOJNA VDATA
Tek se začne iz ležečega položaja. Po startu tekač najprej teče 10 m, nato mora teči čez vodoravno položeno gred, ki je v višini enega metra in dolga 6m (premer te gredi je 15 do 20 cm). Da bi se gred lažje prešla ali prelezla, se nasloni nanjo 2.22 m dolga poševna gred, 'katere spodnji konec je zakopan v '■ zemljo, drugi pa pritrjen na gred. ! Pol metra pred gredjo je potegnjena črta, preko katere mora te-ksč stopiti jn šele nato preteči čez gred. Ko preteče čez gred, teče tekmovalec 20 m do naslednje ovire, to je d-o 1.5 m visokega (za ženske 1.20m) in 1.50m Slokega zidu, ki je napravljen iz dveh prenosni ali zaltopanih stebrov z žle-
sa oddaljene 2 m druga od drugih. Vrata sestoje iz dveh lesenih okvirjev, visok h 1 m In širokih 80 cm. Tekmovalec mora teči skozi nje. Za tem mora preteci še zadnjih 12 ni do cilja.
Kako se izvede tekmovanje
Tekač starta na znak, ki se da z zastavico jn mora preiti vse ov ie v mejah določenega časa, ki ga predpisujejo norme. Prehod čez ovire lahko nekajkrat ponovi. Ovira ni premagana, če tekač teče mimo nje, če pade z nje, jo prekorači ali podre.
Vsak tekmovalec ima pravico teči dvakrat, pri čemer pa se ocenjuje boljši tek.
Za nogometnega prvaka Jugoslavije se bo borilo dvanajst moštev
Na zasedanju nogometnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije v Beogradu so preteklo nedeljo med dru-g'm razpravljali tudi o izvedbi državnega nogometnega prvenstva.
Prvenstveno tekmovanje bo izvedla vsaka republika na najprimernejši način. Igra se po dvojnem sistemu na točke in morajo biti tekme končane do 30. aprila 1947, ko se začne kvalifikacijsko tekmovanje, v katerem sodelujejo po štiri društva jz Srbije in Hrvatske ter po dve društvi iz ostalih ljudskih republik. Teh šestnajst društev bo igralo po dvojnem cup sistemu. Finalista pojdeta v Zvezno ligo namesto 12. in 11. društva, semifinalista pa igrata kvalifikacijske tekme z 9. in 10. društvom. Tudi te tekme,-za katere se nasprotniki določijo z žrebom, se igrajo po dvojnem cup sistemu. Društva, ki izpadejo iz Zvezne lige, igrajo kvalifikacijske tekme s prvaki svojih okrožij.
Zvezno ligo v sezoni 1946—1947 tvor jo po dva društva iz Hrvatske
1.	kolo
2.	koto
3.	kolo
4.	kolo
5.	kolo
6.	kolo
7.	kolo
8.	kdo
9.	kolo
10.	kolo ‘ll. kolo
V jesensk; sezoni so domačini s prvimi številkami označena društva, v pomladnem prvenstvu pa ta pravica pripada društvom z drugimi številkami. Jesensko prvenstvo se igra od 25. avgusta do 1. decembra, po-
ln Srbije, prvak Vojvodine, prvaki ostalih ljudskih republik in moštvo Centralnega doma Jugoslovanske Armade »Partizan«. Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije bo odloči, katero bo enajsto in dvanajsto moštvo. Po vesteh iz Beograda bo enajsti udeleženec iz Julijske krajine, dvanajsto društvo pa zmagovalec v kvalifikacijskih tekmah dru-goplasiranih moštev v republ ških prvenstvih.
Tekmovanje v Zvezni ligi se bo začelo 25. avgusta. Pri žrebanju so dobila društva naslednje številke: 1 enajsti udeleženec, 2 prvak Bosne in Hercegovine, 3 prvak Makedonije, 4 moštvo ; Partizana«, 5 dvanajst) udeleženec, 6 drugo moštvo Srbije (»Železničar« iz Niša), 7 prvak Slovenije (»Lendava«), 8 tretje društvo Srbije — prvak Vojvod ne, 9 drago društvo Hrvatske, 10 prvak Srbije (»Civena zvezda«), 11 prvak Hrvatske, 12 prvak črne gore (»Budučnost«), Žreb je določil naslednje nasprotnike:
•nladno pa od 9. marca do 25. maja. Za kvalifikacijsko tekmovanje je rezerviranih osem terminov, tako da sta meseca jun j in julij prosta za mednarodne tekme.
6—15—2	4—3
1— 7	2 —6	3—5
8—1	7—2	6—3
1— 9	2— 8	3—7
10— 1	9—2	8—3
1—	11	2—10	3— 9
12— 1	11— 2	10— 3
2—	1	3—11	4—10
1— 3	2—12	11— 4
4—1	3—2	5—11
1— 5	2—4	11— 6
7—11	8—10	12— 9
11— 8	10— 9	4—12
5— 4	9—11	10—12
4- 6	11—10	12— 5
7— 4	6— 5	12—11
4— 6	5— 7	6—12
9— 4	8— 5	7— 6
5— 9	6— 8	12— 7
10— 5	9— 6	8— 7
6—10	7— 9	8—12
12— 3	10— 7	9— 8
Delavska mladina — v množična osvdfanje I(Z
Zlet Jugoslovanske armade
Konec tega in v začetku prihodnjega meseca bo v Beogradu fiz. kulturni zlet Jugoslovanske armade in mornarice, pri katerem bo sodelovalo več.tisoč najboljših flzkultur-nikov. Priprave, ki se bližajo koncu, govore, da bo zlet po svoji zamisli, organizaciji in množični udeležbi prekosili vse dosedanje fizkulturne manifestacije
Ljubezen do fizkulture, vsestra-nost, dobri rezultati 'in množična udeležba pri tekmovanjih karakteri-zirajo fizkulturno delo v armadi. To množično zanimanje za fizkulturo se očituje na vsakem koraku. Čeprav mnogi borci do prihoda v jugoslovansko armado niso poznali r.iti najobičajnejših športov, so danes prvaki v svojih edinicah in bodo na zletu nastopili v najrazličnejših disciplinah.
Fizkulturnl zlet Jugoslovanske armade bo znova pokazal razliko med staro jugoslovansko vojsko, kjer so na zdravje in izobrazbo vojakov prav malo -mislili, in med našo novo
m mornarice
ljudsko armado, ki je šola intelektualnega in fizičnega vzgajanja in dviganja naše mladine. Pokazal bo, da je to zares nova in ljudska armada, vredna učenka bratske Rdeče armade.
V pripravah za zlet je predvideno veliko taborišče blizu Beograda, kjer bodo dani vsi pogoji za vežba. nje in zadnje skupne priprave, ki bodo trajale od 16. do 25. juiija. Od 20. julija naprej bo izhajal zletni časopis, v katerem bodo izčrpne informacije o tekmovanjih. Z zleta bodo organizirane posebne radijske oddaje. Na Slavij! in Kalemegdanu v Beogradu bodo na velikih razglasnih deskah sproti objavljali rezultate tekmovanj. Naprodaj bodo posebne zletne razglednice.
Zlet in fizkulturna parada bosta filmana in so s prvimi posnetki že pričeli ob armijskih tekmovanjih. Glavni zletni dan bo 4. avgusta, ko l>o velika fizkulturna parada in najboljšim ekipam in posameznim tekmovalcem razdeljene nagrade.
Tajnost hitrosti teniške žoge
Košarka
Pravila igre
(Konec)
Če se žoge, ki je bila vržena v zrak, dotakneta istočasno oba igralca in pade izven igrišča — se ta met v središčnem krogu ponovi.
7.	Če sodnik meče žogo v zrak med dvema nasprotnima igralcema na katerem koli mestu igrišča, tedaj veljajo za oba skakalca iste odredbe kot za središčna igralca v središčnem krogu, žoga se meče v zrak vsaj 1 m od bočnih mej, ne sme se pa v koše-vem prostoru. Čim je bila žoga vržena v zrak, se lahko doseže koš neposredno.
8.	Če dobi moštvo žogo v svojem zadnjem polju, jo mora v teku 10 sekund prenesti v svoje prednje polje, če se nasprotnik med tem ni dotaknil žoge. če pa se je nasprotnik dotaknil ali ujel žogo pa jo je moštvo zopet dobilo v svoje roke — se ponovno računa 10 sekund.
Prepovedano je oddajanje žoge iz prednjega v zadnje polje, razen: a) pri metu žoge na igrišče (izven njega), b) pri metu žoge v zrak in c) po odbitju žoge od plošče, pri neuspelem metu na koš.
V teh primerih sme žogo oddati v zadnje polje samo tisti igralec, ki izvaja: met žoge v igrišče, meče žogo v zrak ali neuspelo meče v koš. V trenutku, ko tako dodano žogo ujame soigralec v zadnjem polju, začne rok 10 sekund za vrnitev žoge v prednje polje, če moštvo vrne žogo proti predpisom v svoje zadnje polje in se je dotakne najpreje nasprotnik —- sc igra nadaljuje.
9.	če se doseže koš med igro iz enega ali iz zadnjega od več meta-nih prostih metov, prisojenih zaradi osebne napake — se igra nadaljuje na sledeči način: Ko je sodnik javil zapisnikarju vrednost zadetka v koših in številko igralca, ki ga je dose-gdl — vzame žogo v svoje roke. Eden od igralcev moštva, proti kateremu je bil dosežen koš, se postavi za bližnjo čelno mejo na katerem koli mestu in ko mu sodnik vrže žogo, jo igralec po sodnikovem žvižgu vrže v igrišče kot pri metu, izvedenem izven igrišča. Vse odredbe za met izven igrišča, so veljavne tudi za ta primer.
10.	Igra se zaključuje z žvižgom sodnika, ki se izvrši, ko da časomeri-lec znak za konec igre. če je ravno v trenutku ali tik pred znakom časd-merilca napravljena napaka — se dovoli izvedba kazni, to je prosti met na koš.
Če opazujemo najboljše teniške igralce, opazimo poleg gotovosti, s katero igrajo, še neko drugo posebnost, da nEimreč žoge, ki j h oni udarijo, letijo z veliko hitrostjo, čeprav tak prvak udari žogo skoraj nalahno, doseže vendar veliko hitrost, kot če hi jo začetnik ali slab tehnik udar i z vso silo. žal se tehniko udarca ne da opisati tako podrobno in tako preprosto, da bi po prečitanju znal že v^ak žogo pravilno udarjati. Zato je potrebno veliko prakse in izkušenj.
Vel ko vlogo pri udarcu žoge igrajo stiune na loparju, pri čemer je najvažnejši zadnji stik strun z žogo, ko je žoga. že v gibanju ter na njo precej deluje majhen sunek, ki njeno hitrost lahko znatno zveča ali zmanjša.
Kratki udarci se igralcu navadno ne izplačajo, ker pi j njih žoga odleti, še preden se morejo strune sprožiti. To velja zlasti za začetnike, dočim se na drugi strani izkušeni igralci s tem dejstvom oko-
riščajo jn z majhno izrabo sil dosegajo veliko hitrost žoge. Njim prožnost jn napetost strun koristi, ker znajo oboje dobro izrabiti. Treba se je torej naučiti silo udarca tako popuščati, da se žoga ne odbije od loparja prej, dokler ji ne dajo zadnji pogon tudi stiune, v tem trenutku kav najbolje napete. Izvedba mora biti začeta seveda mehko, mehkost pa dosežemo najlažje v zapestju: Sledi gib, ki da žogi tudi hitrost in se konča tedaj, ko imamo občutek, da je napetost strun največja in da strune žogo že odbijajo. Potem nam zadostuje samo še majhen zamah, ki odboj še pospeši in žoga odleti od loparja z nenavadno hitrostjo.
To je izvedba, ki jo moremo po svoj h izkušnjah stalno opazovati in izboljševati. Vse napake, ki se pojavljajo pri učenju, bomo najlažje odpravili, če bomo 'igrali z igralcem, ki nam samo podaja počasi leteče žoge, ker se bomo zaradi tega bolje pr pravili na udarec in ga tehnično pravilno izvedli.
- vi i
■^f DS*>

Kako sl Janez. NeSportnlk zamišlja horho naših teniških Igralcev v teknil
za Davisov pokal
Kakšne naj bodo fizkulturne akademije
IpB
'	'"Z
//'/,'// "//"j
//'/ /// O/, ////
'/// s/ '////'//['//, /z /y / / / / A/ / /
Srednja črta velja vedno kot meja med prednjim in zadnjim poljem, pač po tem, tz katerega polja se žoga dodaja. Dotik srednje črte velja kot prekoračenje meje med prednjim in zadnjim poljem ter obratno. Če leži žoga na igrišču in ne pripada prav nobenemu moštvu — mora z njo zaigrati tisto moštvo, v čigar zadnjem polju se žoga nahaja in jo prenesti v 10 sekundah v svoje prednje polje. Če pa moštvo še naprej pusti ležati žogo v zadnjem polju — se to smatra za igro.
Fizkulturni teden v Mariboru, ki je bil od 23. do 30. junija 1946, je bil zaključen s fizkulturno parado in popoldanskim nastopom. Na predvečer glavnega fizkulturnega dneva je bila na telovadišču železničarja akademija mariborskih fizkulturnih društev.
Akademija je v glavnem pokazala telovadno kulturo preteklosti, kar je tudi- povsem razumljivo, vendar pa je bilo na sporedu tudi že nekaj prav 'dobrih točk, ki kažejo, da se nova smer fizkulture že vidno pojavlja tudi pri izbranih točkah na akademijah. Posamezne točke spo-?r//'y// reda so bile priličlno dobro priprav-'Z////Z'ljene, nekaterim pa bt bilo morda za Izbrano točko treba Se več pile.
Morda bi bilo zanimivo analizirati, kaj. je akademija in kaj naj bo nastop.
Ko danes krčimo pot množični, vsestranski in enotni fizkulturi, nam mora biti resnično kaj do tega. da se te težnje uveljavljajo povsem pri naših fizkulturnih nastetpih, pa naj so to društveni ali okrožni. Enostavnost, izdatnost in življenjskost vaj je vsekakor prva zahteva proti tradiciji dolgoveznoati, prostorno.teih-i.ični kompliciranosti, obremenjevanju spomina in enostranostl: pri prostih vajah, večinoma še več ali manj izolirani gibi lahti in nog. Nastopi n-ij bodo pestri, da zajamejo čim več
"'///'"/'/M

panog, ki so po svoji prirodnosti in enostavnosti najbolj pristopne množicam. Na množičnih nastopih nam ne sme biit cilj, da izstopajo s svojo izvežbamostjo poedinci ali manjše skupine, temveč nam mora biti merilo to, koliko smo usposobili celoto za točen, discipliniran, izdelan in pripravljen nastop.
Fizkulturni nastop je obračun dela celote, ne posameznikov ali ene kategorije fizkultunniikov, je revija opravljene skupne naloge:	ocena
množičnosti v posameznih panogah, strumnosti in točnosti, pripravljenosti in izdelanosti, rezultat dela na telovadiščih in v telovadnicah. Ne moremo se zadovoljiti, da smo n. pr. pritegnili toliko in toliko popolnoma netreniranih tekačev na pomladni kras, ki pa ni naznačll nobenega rezultata v prirastku pri obči telovadbi, s čimer je v veliki Irneri zgrešil svoj cilj. Tudi za propagandne fizkul. turne nastope je treba priprave in pripravljenosti, ne le organizatorič-no, temveč tudi tehnično.
Napram nastopom pa naj akademije pokažejo višjo stopnjo fi^kultu-re. Tu nam ne gre več toliko za množičnost. Akademija je račun, koliko smo uspeli tehnično dvigniti sposobnosti posameznih oddelkov, katerim smo naložili takšne in takšne naloge, da jih obvladajo. Jasno jpi nam mora biti, da naj se na aka-
demijah ne prikazuje samo enostranska fizkultura, kakor je doslej običaj: proste vaje in orodje. Na akademiji naj ima mesto vsaka panoga — v kolikor ni ovira omejen prostor in čas —• in naj pokaže višek dosežene storilnosti, izvežbanosti in izdelanosti. Nikakor se pa ne moremo strinjati s tem, da bi akademija prikazovala uspehe posameznikov.
Vseljudski peteroboj
Srednješolskega peteroboja v Murski Soboti se je udeležilo 152 pionirjev in 140 pion l-k ter 50 mladincev in 32 mladink. Doseženi so b-li sledeči uspehi:
1‘ion’rjl: 1. Guček 40.9; 2. Lavrenčič 44.7; 3. Gorlov 49.4 točk.
Pionirke: 1. Gjureč Olga 49.5; 2. Bertalanič Ema 49.0; 3. Erat Sonja 48.9 točk. .
Mladinci: 1. Titan 49.8; 2. Škafar 49.6; 3. Tanacek 49.3 točk.
Mladinke:	1. Erat Emilija 49:9;
2.	Bratina Mira 49.7; 3. Cimperman Majda 49.5 točk.
60 m: Guček (pion r H. r.) 8, Gju-reč (pionirka I. r.) 9. Bratina (mladinka VI. r.) 8.5; 100 m: Tanacek (VI. r.). 12.4; skok v višino; Tanacek (VI r.) 150, Guček (U. r.) 135, Erat Emilija. (VII. r.) 135, Cimperman Majda (VII. r.) 130; met krogle: Rues Milan (VI. r.) 7.45, Erat Emilja (VII. r.) 9.65; met kamna (pionirji); Klemenčič 8.10, Bertalas nič Etina 6.70 m.
Jugoslovani prvaki v telovadbi
Partizan na turneji
po Sovjetski zvezi
Na stadionu »Junaka« v Sofiji so bila v ponedeljek tekmovanja za balkansko prvenstvo v teloadbi. Tekem so se udeležile Jugoslavija, Bolgarija., Rumunija in Albanija. Prvenstvo si je v .telovadbi moških in ženskih oddelkov osvojila Jugoslavija. Od 660 možnih točk je Jugoslavija dosegla 605.30 točke, Bolgarija 590.85, Rumunija 542, Albanija pa 274 točk.
Pri tekmovanju 'moških si je osvojil prvenstvo oddelek jugoslovanskih telovadcev, ki so ga sestavljali: Bel-čič, Janeč, Vadnov, Grilc, Jelič in Jeločnik. Od 360 možnih točk so dosegli 327.40. Druga je bila Bolgarija s 324.38, tretja Rumunija z 279.37 in četrta Albanija s 65.87 točke.
V	tekmovanju ženskih oddelkov je bila prva jugoslovanska vrsta v postavi Basletič, Ljubojev, Koder, Rupnik, iMjatovič, Gerbec. Dosegla je 277.90 točke od 300 možnih. Drugo mesto je zasedla Bolgarija z 265.75, tretje Rumunija z 263.12, četrto pa Albanija s 168 točkami.
Izmed moških posamezno je zasedel prvo mesto Bolgar Neno Mirčev s 56.90- točke od 60 možnih, drugo Stevan Beičič s 56.65, tretje Karel Janeč s 55.40, četrto Jože Vadnov s 55.05, peto Bolgar Lučkarov s 54.85, šesto Konrad Grilc s 54.90, sedmo Bolgar Ignajtov s 53.53, osmo Drago Jelič in Bolgar Filipov s 53.40 točke.
Med telovadkinjami so dosegle najboljše uspehe: Marija Pop (Romunija) 47.9 točke, Dragicca Basle-tia 47.46, Ivanka Ljubojev 46.85, Tanja Kober 46.8, Dobesan (Rumumi-ja) 46.7, Trebič Jaianda (Rumuni-Ja) 46.55, Lidija Rupnikova 45.05, Ilijeva (Bolgarija) 45.05 točke.
Odlični uspehi v streljanju
V	streljanju z vojaškimi puškami je prvenstvo prav tako osvojila Jugoslavija z 2901 točko, na drugem mestu je Bolgarija z 2532, na tretjem Rumunija z 2526 in na četrtem Albanija z 2158 točkami. Naše moštvo so sestavljali Nemamja Markovič, ki je dosegel 734 točk, Milan žugič
731, Dragan Tosnič 720, Momir Markovič 716 in Pero Cestnik 709 točk. Najboljši bolgarski strelec je dosegel 695 točk, najboljši rumunski 666 in najboljši albanski strelec 617 točk.
V	hitrem streljanju z vojaško puško si je tudi Jugoslavija osvojila prvo mesto s 630 točkami pred Bolgarijo s 581 in Rumunijo s 548 točkami. Najboljši strelec je bil Dragan Tosnič, ki je dosegel 165 točk, njemu pa slede Dragoijub Mi-lanovič s 160, iMlam čupič s 159, Živan Jovanovič s 156 in Gagov (Bolgarija) s 151 točkami.
V	streljanju z revolverjem si je osvojila prvo mesto Bolgarija s 126, drugo Jugoslavija s 125 in tretje Rumunija s 115 točkami.
V	streljanju posameznikov z revolverji je na prvem mestu Apostolov (Bolgarija) s 327 točkami, na drugem Lorenco s 326, na tretjem Georgijev (Bolgarija) s 319, na četrtem Nemanja Markovič s 331 in na petem Kehajov (Bolgarija) s 312 točkami.
V	streljanju z lovsko puško so bili prvi Bolgari s 152 točkami, pred Rumuni z 99 in Albanci s 77 točkami.
V	streljanju posameznikov z lovsko puško so zmagali Bolgari.
Pri streljanju s puško majhnega kalibra so zmagali Rumuni s 1938 točkami pred Bolgari s 1640 točkami
Od osmih prvenstev so Jugoslovani osvojili pet, Bolgari dva, Rumuni pa eno.
BROŠURE
Knjižna zadruga pri GO FZS je pravkar izdala pod naslovom »Iz izkušenj preteklost; — bodoča pot fiz-kulture« zbirko govorov in sklepov s I. redne skupščine FZS. Brošura se naroča pri GO FZS. Cena 15 din. Ista založba ima tudi na zalogi bro. suro »Nova pot fizkulture«, zbirko člankov naših vodilnih fizkulturnih funkcionarjev. Cena 10 din.
Joe Louis, svetovni p"vak v boksu,
bo 18. sepe-tembra v Vankee-.stadtcnu
v New-Yoateu branil .svoj naslov proti Muriellu. Doslej je Louis že 22kra* zmagal v matehih za svetovno prvenstvo.
Uspehi noših veslačev na Poljskem
Na velikih veslaških mednarodnih tekmah v Bidgošču na Poljskem sta tekmovala tudi osmerec »Alkndemi-čatija« itz Zagreba in četverec »Gusarja« ,z Splita. Po vesteh, sicer stnom-mh, ly smo jih sprejeli iz Varšave, sta obe naši moštvi zasedilj na teh tel mah prvo mesto. Ker je lo prvo gostovanje neš'h veslačev v tujini po vojni in ker je bilo poleg tega njihovo sodelovanje v Bidgošču zvezano z velikimi težkočEmi, nas je "ta uspeh tem bolj razveselil. Naši veslači so odpotoval: na Poljsko- brez posebnih priprav* ker je povabilo prišlo v zadnjem trenutku po napornih let mah v Zagrebu. Odpotovali so na Poljsko z avtobusom in morali prevozil pot 1600 t;m, ki jih je gotovo meu.To utrudila. Njihov uspeh na je prav zaradi tega še veliko" lepši.
Veslači »Akad emiča rja«' so sami mladi ftak-ulturnihi in sicer študenti tehnike. Vs| razen enega, ki je Dalmatinec, so d-etna iz Zagreba in so ye nekateri! začeli baviti z veslanjem šoie tani. Moštvo ormerca sestavljajo naslednji veslači:	Markulin "Mi-
lenko, Kucefc Krešimir Luetič Vlado. Jfigetič Djuro, Gorjšek Jortp, Pavlenč Karlo. Marjmič Dstfco, Krešimir Adam in krmar Jrniš Vlado. Najsla-rejši cd njih je sta: 23 let," najmlajši pa 18 let.
Osmerec FD »Akademičarja«, ki je zmagat na Poljskem
Jutri, v ponedeljek 15. -julija, bodo odšli z beograjskega letališča v Moskvo nogometni igralci centralnega doma Jugoslovanske armade »Partizana«, ki bodo tri tedne igrali v Sovjetski zvezi im sicer dve igri v Mosfrvi. po eno pa v Leningradu in v Tininu.
»Partizan« je prva nogometna ekipa, tej bo' gostovala po vojni v Sovjetski zvezi. To moramo predvsem pripisati dejšivu, da je jugoslovanski nogcmel prCdobit v svetu ugled, posebno po zmagi nad reprezentanco Češkoslovaške v Pragi. »Partizan« pa je zadnje tedne uspešno nastopal »a Pdljskem, Ikjer je v petih tekmah dosegel pet zmag.
PRVO TEKMO BO IGRAL
»PARTIZAN« 32. JULIJA
Prvo tekmo bo »Partizan« odigral 22. julija v Moskvi, 'i'o je en dan po fizfcuitumi paradi. Njegov nasprotnik bo CDK, ki je tenutno najmočnejše nogometno moštvo v Sovjetski zvezi. Igralci »Partizana« so v zelo do-brj torni in so se že dolgo pazljivo pripravljali pod strokovnim vodstvom
in lahko pričakujemo, da ho njegov nas! op v Moskvi uspešen.
Na'i.0 bo odigral »Partizan« tekme s tremi moštvi »Dinama«:	z lenin-
grajskim. tifliškim ih slavnim moštvom moskovskega »Dinama«, ki je lani tako častno zastopalo sovjet (M oiCIgcmet-v Angliji.
ODHOD JUGOSLOVANSKE F1Z-KULTURNE DELEGACIJE V MOSKVO
Skupaj z nogometnimi igralci bo v Moskvo odpotovala delegacija pred* diavnikov fidkulturnih vodstev vseh' naših ljudskh republik in Fizkultur* ne zveze Jugoslavije. Delegacija ba 'prisostvovala Vsezvezni fisfcuRumi paradi v Mcšk-vj ter se seznanjala z organizacijo in pridobitvami sovjetske fizkulture.
Pomen potovanja »Partizana« in naše fizkulturne delegacije v ZSSR je zeo lvelife, ker bodo naši fid<ul'iurniki obiskali državo, ki je v fizkui-turi navdušila ves svet in v /nnogih fizkulturnih panogah postala vodeča na svetu.	' •
Lahkoatletsko prvenstvo armade
V soboto 13. julija so se začela in danes ves dan nadaljevala armijska prvenstvena lahkoatletska tekmovanja na stadionu »Prtizana« v Ljubljani.
110 m čez o* * vire: 1. Milinkovič Mita 21.0, 2. Zanič Josip 2L1.
3006 m (steeple ehaae): 1. Szabo Ladklavf 11.26 min., 2. Vasovič Djtor-dje 11-27 4/5.
Start na 10.000 m v tekmovanju za prvenstvo armade
Uspehi tekmovanj, kakor tudi veliko število nastopajočih kažejo, da je lahka atletika postala ena glavnih fizkulturnih panog v naši armadi. Posebno zanimivo na tekmovanju je bilo to, da so bili tekmovalci zelo izenačeni in dd se je vodila "posebno za prva mesta zelo ovtra borba, ker bo-sta prva dva v vsaki disciplini odpotovala v torek v Beograd, kjer se bodo pričele priprave za fizkuliurni z;&' Jugoslovanske armade.
Posebno zanimiva je bila borba v teku 10 km, v katerem £e je v»:e do zadnjih dveh krogov pred ciljem držala šestorica tekačev popolnoma skupaj in je bil zmagovalec odločen šele v zadnjem krogu ki ga je pretekel v tako hitrem tempu, kot da sploh še ni pretekel 9 in pol km,-Od o-lalih uspehov je bil najboljši v metu krogle, v metanju bombe, v teku na 100 m in v teku na 800 m. Videli smo veliko nadarjenih borcev, katerim manjka samo še tehnična izpopolnitev in dosegali bodo vrhunske uspehe.
Uspehi tekem so bili:
Prvi dan.
100 m: L Vilim Anton 12.1,	2-
Masnič Stjepan 12.3. -
400 m: 1. Golubovič Mladen 5u.O,
2.	Štoklas Ernest 56.5.
400 m čez ovire: 1 Zanič Josip U06.0, 2. Hamandjič I. 1:08.3.
800 m: 1. Hanc Matija 2:09,0, 2. Jurkovič Ivan 2:17.0.
10.000 m: 1. Zupan Mirko 37:41.
2.	Batič Ante 37:46.0.
5000 m: 1. Ačimov Slavko 17:12.4/5, 2. Zupan Mirko 17:25-3/5. 3. Kole Milan 17:31.4/5.
Met bombe: 1. Janjatovič Djordje 61.85 m, 2. Devedjič Avdo 60.93 m.
Met kladiva: 1. Pavič greten 25.45 metrov, 2. Janjatovič Djordje 23.20 m.
Met krogle:	1. Zivkovič Lazar
12.60 m, 2. Petrovič Prodan 11.93 m.
Skok v dalj z mosta: 1. Paro Franjo 2.84 m. 2. Serčič Dušan 2.82 m-
Skok v daljino: L Marič Božidar 5.59 m, 2. Serčič Dušan 5.41 m.
Skok v višino:	1. Zagorc Alojz
160 cm, 2. Bantovani Se-rdjo 155 cm.
Skok ob palici: 1, Petrovič Mile 2-60 m, 2. Mlakar Slavko 2.40 m.
Hrvatska liga
Zagreb, 14. jul. Danes so bile odgnane tri nogometne tekme za prvenstvo hrvatske lige, dočim je četrta bila odigrana v petek, in sicer med »Proleterjem« iz Beljišča in / Splitom« v Splitu z rezultatom 5:1 (1:1) za prvega.
Pri današnj h tekmah sta bil; dve jznenadenji in s cev je Proleter« igral v Splitu proti »Hajduku« neodločeno 6:0, na Sušaku pa »Jedinstvo« proti »Dinamu« 1:1 (1:0). Edino »Lokomotiva« je v Zagrebu odnesla cel izkupiček proti »Metalcu« z rezultatom 2:0 (0:0).
Po IX. kolu vodi »Hajduk« s 13, druga je Lokomotiva« z 12 točkami jn boljšo razliko golov, tretji je »Dinamo« z 12, četrtj »Proleter« z 10 točkami ‘n boljšo razliko, golov, peti »Tekstilec« z 10 točkami, šesti »Metalač-. z 8, sedmo »Jedinstvo« 6 3 in osmj »Split« z 2 točkami.
Fizkulturrsi dan v Celju
Semifinale za šahovsko državn o prvenstvo
Celje. 14. jul. Včeraj in danes so se v Celju vršile velike fiakuiliturne prireditve v okviru fiefuiltumega dneva, na katerih so sodelovala, v.-sa fizkulturna društva in godbe celjskega okrožja. V soboto je na Glaziji bila slavnostna akademija, kateri je prisostvovalo 4000 ljudi. Ves spored akademije je bili na višini. Najbolj rti Vgajali mladinci in mladinke FD »Olimpa* ih tiekultum.il;i iz Hrastnika. Danes zjutraj ob 6. so bile tekme v šeateroboju, v katerih ja sodeloiva-jo 82 fižkullurnikov i.n fizkulturnic. Doseženj rezultati so zadovoljivi. Večino prvih mest so zasedli tizkuNiur-niitj PD »Rudar« jz Trbovelj in FD »Celje«. Ob 11. je bila velika fizkulturna parada, v kateri je nastopilo 1351 fizkultumikov. V paradi so poleg pionirjev, mladincev in članov stopali rudarski vajenci, :z T.bo-vclj in naša vojnka, iki je žela največ odobravanja pri občinstvu, orodni telovadci, lahltoatieti, smučairji, drsalci, planinci, nogometaši, igrači tenisa,
strelci, modelarji', fotoamaterji, šahi-stj in konjiča. Sprevod so dvorile metodisti in kolesarji nato so slediti fizkulturn: znak. velik, slikj maršala Tita in geneieilisima Stalina, stadij* 1 redni prapori), ir. zastopstvo celjskega d možnega fizltul turnega odibora. Pred začelkem parade je vse fizkul-turnike pozdravil predsednik cel j-, skega okirožnega tizkiultviVnegu odbora tov. Jug. Danes popoldne je bil na Glaziji fizkuMurni nastop, kateremu je prisostvovala 4009glwa množica. Izvajane so bile vse za le-,'tos piedipisahe proste vaje, vaje .na orodju in proste vaje rudarskih vajencev.
Prireditev je žal motil dež, teko da ni mogel biti izveden celoten program.
Zsdnja prvenstvena nogometna tekma slovenske lige med FD »Rudarjem« iz Trbovelj in FD »Olimpom« iz Celja, ki naj bi se odigrala danes, je bila odgodena zaradi fiz-kultuinega dneva.
Nogometni brzoturnir „Borca“
Na svojem igrišču na Kodeljevem je v nedeljo FD »Borec« organ ziral nogometni brzoturnir, ki so se ga udeležili prireditelji in FD »Krim« iz Ljubljane ter enajsterici FD »J. Gregorčič« z Jesenic in FD »Celje«. Kljub temu, da je bilo v dovoljni meri poskrbljeno za reklamo, udeležba s stran; občinstva ni bila zadovoljiva. Popoldanske tekme je res nekoliko motil dež, vendar bi današnji nogometni spored zaslužil več pozornosti med prijatelji nogometa.
FD »Borec« : FD »Celje« 5:2 (1:1)
Kot prvi par sta se dopoldne malo po 9. srečal,' enajsterici »Borca« in »Celja«. Moštvo »Borca« je nastopilo v pomlajeni postavi, ki se je razmeroma dobro obnesla. V prvem
tekmi sta""' se srečala premaganca iz dopoldanskih tekem. Jeseničani so bili mnogo boljše moštvo. V prvem polčasu so vodili že 3:0, nato pa so Celjani po Dobrajcu znižali razliko na 3:2. Po odmoru so bili Jeseničani še dvakrat uspešni in se je tekma končala z njihovo zmago 5 : 2. Gole za Jeseničane so dali Janežič in Langus po dva in Knific enega.
»Krim« : »Borec« 3:1 (2:1)
Zadnjo tekmo sta igrali obe ljubljanski enajsterici, ki sta bjli dopoldne zmagoviti. Igra je bila živahna in borbena. Spočetka je bilo moštvo prireditelja turnirja nekoliko boljše, toda »Krimovci« so s svojo borbenostjo kmalu prišli v vodstvo in prvi polčas se je končal 2:1 za »Krim«.
tim
Moštvo Krima, zmagovalec nogometnega turnirja.
polčasu so gostje nudili domačinom trdovraten odpor, po odmoru pa je bilo kmalu očitno, da bo zmagal »Borec«. Meščani so prevladovali na teienu jn vodili že 4:1. Potem se je sieča nasmehnila Celjanom, da so znižali razliko na 4:2. Zaključni rezultat 5:2 so z avtogolom postavili Celjani.
»Krim« : »J. Gregorčič« 3 :2 (2:1)
Druga dva nasprotnika sta bila »Krim« in enajsterica »J. Gregorčič« z Jesenic. Najprej so se znašli Ljubljančani in po Kumru prišli v vodstvo. Kmalu nato je b;l Kumer drugič uspešen in »Kl im« vodi 2 : 2. Jeseničan; uredijo svoje vrste in začno sistematično napadati. Po Janežiču zsTžajo razliko na 2:1. Po odmoru gostje po Janežiču izenačijo in tekma postaja vse bolj zanimiva. Eno in drugo moštvo si prizadeva, da bi zmagalo, vendar brez uspeha. Šele dve minuti pred koncem igre »Krimovci« iz preostro dosojene enajstmetrovke dosežejo tretji gol jn postavijo končni rezultat 3:2.
»Gregorčič« : »Cel je« 5 : 2 (3:2)
Popoldanski spored se je zaradi dežja začel z enourno zamudo. V prvi
Po odmoru so »Krimovci« dosegli še en zgodj tek in tekma se je končala z zmago Trnovčanov 8:1. Tako si je moštvo »Krima« priborilo lep pokal, ki ga je prireditelj poklonil zmagovalcu turnirja.
Nedeljske tekme so pokazale, da imajo moštva v svojih vrstah več dobro izvežbanih in tehnično podkovanih igralcev. Zaradi majhnega igrišča pa posamezne enajsterice niso mogle pokazati vsega svojega znanja in razviti način igre, Zato bi bilo v bodoče želeti, da se prireditve takega obsega odigrajo na večjem prostoru. ----------------
Ameriški lahkoatleti v Pragi
100 m:	1. Ewel (Amerika) 10,5
s ek., 2. David (CSR) 10.9 sek.
400 m:	1. Foulton (Amerika) 49.6
sek., 2. Lazničira (Češkoslov.)) 51,3 sek.
2	km: 1. Sundki (Švedska) 5,29 min. 2. Zš-topek (CSR) 5,30.4. (Nov češko-slov. rekord).
V Skoku v višino je zmagal Linde-kranz (Švedska) ter postavil nov švedski rekord s skokom 201 ari. Žila (Češkoslovaška) je postavil nov slovaški rekord v skoku ob palipj s skokom 4,00 m.
Danes sp je pričel v Ljubljani se-mifinalm šahovski turnir zaipadne cone za državno prvenstvo. Ob otvoritev je pozdravil udelžence pred-rednih Šahovskega odbora Slovenije tov. E. Tumher, sekretar Nadzorne komisije IOOF. Posebej je pozdravil zastopnika Šahovskega saveta Jugoslavije fcapeteina Šiško im predstav* nike Ljudskih republik Hrvatsi.ce, Bosne in Hercegovine ter JA na turnirju. Odlsal je na kratko dosedanje šahovsko delo v novi Jugoslaviji in nakazal smernice za bodoče delo, ki so potrebne, d& se šah razvije v množični pokret. Poudaril je, da. šah kot ljudska igra uživa "vso podporo naših ljudskih oblasti. Izrazil je prepričanje, da bo prišlo do čim 'tesnejših šahovskih odnosa je v z bralstvo Sovjetsko zvezo.
Vodja turnirja tov. Eiker je prečita! turnirski pravilnik. Nagrade znašajo 3000. 2000, 1500, 1000. 750 in 500 din. Razsodišče tvorijo tovariši dr. Bajec, Pirc in Pretnfaik, od udeležencev pa Rabar in Šiška.
Izmed upravičencev so odpovedali udeležbo na turnirju Vukovič, Lešnik :n Preinfalk ter Zagrebčan Horvat, Namesto njih so bili sprejeti po odločitvi JŠ Saveta v turnir inž. Kin-dij (Hrvatska), Ketiš (Maribor) ter
prof. _ Gabrovšek in Mlinar (oba Ljubljana). _
Pri žrebanju so dobili igralci naslednje številke: 1. Omladič (Lj.), 2. Šiška (JA),	3. Longer (Lj.),	4. Me-
štrovič (BH), 5. Filipčič (Hrv.), 6. Kozomara (BH), 7. Puc (Lj.). 8. inž. Vidmar ml. (Lj.), 9. Kalabar (Hrv.), 10. Božič (JA). 11. Ktodij (Hrv.), 12. Bajer (Hrv.), 13. Rabar (Hrv.),	14.
Mlinar (Lj.). 15. Šufoarič (Hrv.), 16. dr. Licul (Hrv.), 17. Ketiš (Maribor), 18. prof. Gabrovšek (Lj.),	19. inž.
Tekavčič (Hrv.) itn 20. Germek (Lj.)
Popoldne ob 15. se je pričelo v dvorani v Trgovskem domu I. kolo. Slučaj Je hotel, da sta se na začetku srečala oba favorita turnirja Inž. Vidmar ml. in hrvaški prvak Rabar. V angleški otvoritvi sta se oba nasprotnika po 33 potezah zadenita na rent: s. Do 20. ure so bile končane še naslednje partije: Filipčič je premah gail dr. Licula, dr. Kalabar pa Bajerja. Revnis so končale pahtije Šiška* inž. Tekavčič, Božič - inž. Kindij in Omladič-Germek, Ostale partije sOi p rek in,;ne in se nadaljujejo ob 22. do 24. Meštrovič stoji na zmago proti Ketišu, Šubarrč pa proti K oz cm ari. V partijah Longer-Gabrovšek in Puc-Mlinar popložaj še nj povsem jasen.
Plavalne tekme v Zagrebu
Zagreb, 14. jul. Prva velika letošnja plavalna prireditev v Zagrebu, na kateri sta bila dosežena dva nova jugoslovanska rekorda in doseženi še nekateri dobri rezultati, je bilo dvodnevno srečanje med FD »Udarnikom« (Ljubljana) in FD Mladost« (Zagreb). Tekme so se začele prvi dan v soboto-ob 20. na plavališču FD »Mladosti« na Savi.
I Tekmi je prisostvovalo okoli 2000 ljudi. Rezultati prvega dneva so sledeči:
400 m prosto moški: 1. Vidovič (M) 5:15,3; 2. Stipetid (M) 5:34,7;
3.	Dular (U) 5:53,0.
200 m prsno ženske:	1. Korpes
(M) v času novega jugoslovanskega rekorda 3:10,0;	2, Peharda (M)
3:34,5; 3. Koželj (U) 3:35,6.
100 m hrbtno moški; 1. Pelhan (U) 1:16,1; 2. SLpeltiid (M) 1:17,8; 3. Ciglič (U) 1:20,9;
100 m prosto ženske: 1. Vasič (M) 1:27,1; 2. Marzidovšek (U) 1:29,9; 3 Kržan (U) 1:32,2;
100 m Prosto moški:	1. Cerer (U)
1:14,6, ka.r je za 4 sekunde boljše od njegovega lanskega, najboljšega časa; 2. Laškarin (M) 1:19,6; 3. Kos (M) 1:23,8;
3	X 100 m mešano, moški:	1. FD
»Udarnik« (Pelhan, Cerer, Skabeme) 3:38,4;	2. FD »Mladost« (Strmac.
Lašfcarin, Vidovič) 3:45,2;
4	X 100 m prosto ženske:	1. FD
»Udarnik« (Marzidovšek, Kržan, Pe* ran, Juvančič) 5:59,0;	2. FD »Mla-
dost« (Ksirpes, Grund Ancelj, Va-sič) 6:03,8.
Po plavalnih točkah je bila odigrana tekma v waterpolu med FD »Mladost« in FD »Udarnik«, ki se je končala z rezultatom 7:0 (4:0) za prvega.
Tekme so se nadaljevale danes zvečer in so rezultati naslednji:
400 m prosto, ženske: 1. šuperjna (M)	6:0;	2. Lasič (M) 6:58,6;	3.
Marzidovšek (U) 7:10,0.
200 m prosto, moški: 1. Cerer (U) v zelo dobrem času 2:53; 2. Florjančič (U) 3:05,6; 3. Štigler (M) 3:05,9. 3:05,9.
100 m hrbtno, ženske:	1. Vasic
(M) 1:45,0; 2. Kavšek (U) 1:52,8;
3.	Ancelj (M) 2:01,9.
100 m prosto, moški:	1. Vidovič
(M) 1:04,0; 2. Stipetič. (M) 1:04,7; Skabeme (U) 1:06,5.
100 m prsno, ženske: 1. Korpes (M) 1:27,5 (novi jugoslovanski rekord); 2. Peharda (M)	1:38,9; 3.
Koželj (U) 1:40,0.
3X10® m mešano, ženske: 1. FD Mladost« (Peharda, Korpes, šupe-r'na) 4:48,9; 2. FD »Udarnik« (Kavšek, Jamnik, Peran) 5:01,4.
4X100 m, moški: 1. FD »Mladost« (Stipetič I., Klinc, Stipetič II., Vidovič) 10:09,0; 2. FD »Udarnik« (Dular, Skabeme, Cerer, Pelhan) 10:34.8.
Ko to poročamo, povratna tekma v »vaterpolu še ni -končana.
Slalom za Akom
Jesemce, 14. julija.
Dočim vlada v dolinah velika vročina in se morajo ljudje hladiti s kopanjem, so se na plazu za Akom izvedle danes tekme v. slalomu, na katerih je nastopilo 24 tekmovalcev in 4 tekmovalke, prisostvovalo pa je tekmi preko 200 gledalcev, ki so uživali ne samo v tekmah, ampak tudi v krasni okolici, ki je nudila mogočno sliko lepote narave.
Od najboljših smo pogrešali na startu Cirila Pračka in tov. Vido Katnikovo, ki bi gotovo odločilno posegla v dogodke. Vreme je bilo tekmovalcem naklonjeno in so bili zaradi tega doseženi zelo zadovoljivi uspehi, želeti bi bilo, da postane to tekmovanje tradicionalno, ker .je s tem dana našim najboljšim tekmovalcem odlična prilika za trering, ki lahko traja celo leto.
Uspehi tekmovanja so bili".
Moški: 1. Bertoncelj Ježe (FD J. Gregorčič) 56 sekund, 2. Čop Franci (FD Maribor) 58, 3. Lukane Slavko (FD Tržič) 59.3,	4. Finžgar Rudi
(Begunje) 59.5, 5. Vovko (KNOJ) 59.5, 6. Hladnik (FD Udarnik. Ljubljana) 1:00.8,	7. Praček Marjan
1:03.8, S. Kališnik Janez (FD Tržič) 1:03.9, 9. Uršič Dominko (FD Olimp, Celje) 1:06.9, 10. Krmin Janko (FD Tržič) 1:09.2.
Ženske:	1. Praček Lojzka (FD
Gregorčič) 1:16.0,	2. Pohar S!lva
(FD Jože Gregorčič) 1:33.0, 3. Oblak Meta (FD Škofja Loka) 1:34.0, 4. A. PeJan (FD Kranjska gora) 2:29.0.
Pohvaliti je vsekakor treba tekmovalce iz Maribora, Celja in Tržiča, ki so s svojo udeležbo veliko pripomogli, da je to tekmovanje tako lepo uspelo.
S »Partizanom" po Poljskem
21. julij — praznik sovjetskih fizkulturnikov
21. julija bodo v ZSSR praznovali Vsezvezni fizkulturni dan, praznik vsega sovjetskega ljudstva, borbeni pregled fizkulturnega pokreta, obračun ustvarjanja sovjetskih fizkultur-nikov pred boljševiško partijo, vlado in generalisimom Stalinom.
skličejo fizkulturna zborovanja, posvečena Vsezveznemu dnevu fizkul-turnikov. Predavanja na zborovanjih in v društvih morajo imeti delovni značaj in določiti za izboljšanje dela fizkuiturnih organizacij. Vsezvezni komitet je tudi priporočil, da je v ča-

S Parade mladosti na Rdečem trgu 12. avgusta 1945:

Vsezvezni komitet za fizkulturo in šport je v zvezi s pripravami za fizkulturni dan predlagal vsem fizkul-turnim organizacijam, naj proslavijo ta praznik v znamenju odločnega izboljšanja dela fizkuiturnih organizacij, povečanja fizkulturne in športne propagande in agitacije med sovjetskim ljudstvom, množične pritegnitve delavcev mest in vasi, študentov in otrok v sistematično fizkulturno In športno delo organizacijske okrepitve obstoječih fizkuiturnih društev in ustanavljanja novih. Vsezvezni komitet je od fizkuiturnih organizacij zahteval odločno izboljšanje teoretičnega in praktičnega dela v sekcijah, napredek umetnosti fizkulturnikov, udeležbo večine fizkuiturnih društev v športnem tekmovanju, da bi se na ta način odkrili novi nadarjeni športniki.	u
Vsezvezni komitet je vsem fizkul-turnim organizacijam priporočil, naj na ta dan skupno s komsomolskimi organizacijami osnujejo y mestih in pokrajinskih središčih fizkulturna komsomolska društva, v ustanovah, kolhozih, v šolskih zavodih pa naj
Mavaliie tekme mladincev iz vse države
V Brnu so bile prirejene plavalne tekme mladincev, ki naj bi služile pregledu novih talentov in so bile obenem izbirna tekmovanja za dr. žavno prvenstvo. Na tekmovanju so bdi doseženi štirje novi mladinski rekordi. Najvedje uspehe so dosegli plavalci iz Bratislave. Zmagovalci tekem so bili:
Mladinci: 100 m prosto: Vadrna 1:04,8, 100 m hrbtno: Dasek 1:19,9; 20» m prsno: Skovajsa 2:55,8;-4x 100 m prano:	SPK (Bratislava)
5:41,4. Mladinke:	100 m prosto:
Bečvarovska 1:24,3; 100 m hrbtno: Zimulova 1:36,7; 200 m prsno: Pro-tušova 3:23,6; 4xl»0 m prsno; SPK (Bratislava) 6:56,4.
V Pragi bodo zgradili nov teniški stadion
Vodstvo fizkulturnega društva častnikov v Pragi se je odtočilo, da bo zgradilo teniški stadion. Načrti so že gotovi. Prostora na stadionu bo
su priprav za Vsezvezni dan fizkulturnikov neobhodno potrebno imeti predavanja, referate, zborovanja za delavce, kolhoznike, intelektualce, študente in otroke in sicer o pomenu fizkulture za izboljšanje zdravja delavcev, o fizični vzgoji otrok, o fiz-kulturi in družini, o uspehih sovjetski športnikov in druga. Vsezvezni komitet je nadalje priporočil, da je za močno propagando fizkulture in uspehe športnikov potrebno v polni meri izrabiti tisk in radio, organizirati tudi tiskanje lepakov in parol ter razstave fotografij.
Na Vsezvezni dan fizkulturnikov bodo na stadionih in športnih igriščih, v plavalnih bazenih, na trgih mest in pokrajinskih središč, v domovih kulture in oddiha prirejeni športno-telo-vadni nastopi, rajanja in zabave, propagandni teki in štafete, tekmovanja v različnih športnih panogah z udeležbo najboljših športnikov in fizkuiturnih društev. Za vsakega sovjetskega lahkoatleta in kolesarja, strelca in telovadca, plavalca in veslača, motorista in jadralca bo posebna čast, da na ta dan doseže velike uspehe in nove rekorde.
za 10 do 20 tisoč gledalcev. Graditi ga bodo začeli že letos, ker je v Pragi veliko pomanjkanje dobrih teniških stadionov, posebno za tekme za Davisov pokal, za katere je po navadi tolikšno zanimanje, da so dosedanje naprave premajhne, da bi mogli gledati tekme vsi, ki si to žele.
Zmagovalci v. maratonskem teku
Na tradicionalnem maratonskem teku »Dolina oddiha«, je zmagal v zelo dobrem času Sokol Weishiiutel. Teklo je 50 tekačev, od katerih sta odstopila samo dva. V vodstvu so bili od vsega začetka poleg zmagovalca še široch, Strup, Pavlšček in Kadefibek, ki so tekli vse do polovice proge skupaj. Zanimivo je, da je zmagovalec na 42.195 km dolgi progi celo zašel, pa je pozneje, ko sč je vrnil, kljub temu prehitel vse sotekmovalce, zaradi česar je ta njegova zmaga, katere rezultat je že itak boljši od češkoslovaškega rekorda, tem več vredna in kaže, da
V zadnji številki Narodne ar-mije« je Niko Kadija napisal daljšo reportažo o gostovanju »Partizana na Poljskem«, iz katere povzemamo:
Prvi vtisi v Katovicah, kjer se je naše letalo najprej spustilo, so nas prepričali, da smo v zavezniški slovanski in bratski državi. Povsod, kamor smo prišli, so nas prisrčno sprejeli. Takoj sc. je videlo, (la Poljaki z velikim zanimanjem spremljajo dogodke v naši državi. O moštvu »Partizana« pa so vedeli prav malo. Dva dni pred našim prihodom v Katovice je nogometna reprezentanca angleških okupacijskih čet v Nemčiji, v kateri igrajo tudi nekateri igralci iz prve angleške lige, izgubila tekmo s Katovicami. Tildi »Partizanu« niso pripisovali boljše usode. Naši nogometaši pa so s prepričevalno zmago nad kombiniranim moštvom dveh najboljših klubov iz Katovic razbili te predsodke. Tamošnji tisk je po tekmi pisal o »čudežnih igralcih žoge«, o »mojstrih nogometa«, o »nevidnih poznavalcih nogometne igre, boljših od Angležev, Švedov in Čehov« in podobno. Rezultat 8:6 je mogel biti še večji, če bi naši izkoristili vse zrele situacije pred nasprotnimi vrati. Treba je dodati, da Poljaki niso igrali slabo. »Partizan« pa je že v prvih minutah razidi nasprotnika in mu vsilil svoj način igre.
Drugo tekmo v Krakovu je Partl. zan zasluženo odločil v svojo korist z rezultatom 4:3. Zmaga je bila iz-
Francija, ki preživlja po drugi svetovni vojni duhovno, gospodarsko in politično krizo, se dobro zaveda ne le težkih gmotnih izgub, ampak tudi nravnih, ki jih je utrpel narodni prestiž, in išče poti ter sredstva, kako bi rešila narod občutka manjvrednosti, mu vrnila duševno ravnotežje, samozaupanje in veselje do življenja,
V Franciji so spoznali, da morajo začeti pri mladini, ki je v vojni pretrpela največ in ki je porok nove in lepše bodočnosti. Narodno odporniško gibanje, ki je danes v Francij! utelešena vest naroda, si je zadalo nalogo, prebuditi narod iz nevarne povojne zaspanosti in ga z novo fiz-kultuvo pripraviti do večje vitalnosti. Seveda pa ne s staro, mrtvo fizkulturo. ampak s tako, ki temelji na novih znanstvenih metodah s konstruktivno, nravno, vzgojno, zdravstveno, socialno in kulturno vsebino.
Glavni predmet razprave na kongresu so bila vprašanja o zdravniški kontroli fizkulturnikov, izbiri moderne fizkulturne metode, kako popularizirati fizkulturo na visokih šolah, o vlogi žene v fizkulturi, o fizkulturl v podjetjih, na vasi, v kolonijah in o vzgoji strokovnih učiteljev ter profesorjev, o socialnem poslanstvu fizkulture itd.
Posebno ostri kritiki je bila podvržena telovadba na šolah, ki je prsdpasana v Franciji skupaj s plavanjem kot obveznim predmetom že od leta 1868., pa se žal sploh ne iz-
je ta tekač eden najbolj vztrajnih v Evropi:
Rezultati teka so bilk 1. Weishau-tel (Sokol, Liberec) 2:43,57), 2. Ka-defabek (Explosia) 2:46,19; 3. Pav-ljček (Praga) 2:47,28;	4. Vojtčch
(Sokol, Jičin) 2:55,09; 5. Puteany (Maranon) 2:56,06 ; 6. Kuttel (Udolj raku) 3:01,24 itd.
vojevana v težkih razmerah nad izredno borbeno in razpoloženo enajsterico po težkem in polzkem terenu, na kakršnem naši nogometaši še niso igrali. Kljub hudemu nalivu, ki je spremljal vso tekmo, je na igrišču do zadnje minute vztrajalo nad 30.000 ljudi, ki so bodrili svoje moštvo, toda s ploskanjem nagradili tudi vsako uspelo potezo naših igralcev.
V Varšavi je svojo tretjo tekmo na Poljskem »Partizan« igral z ojačenim moštvom »Krakoivie« iz. Krakova. V zelo živalmi igri je, naše moštvo prepričevalno zmagalo nad svojim žilavim in nevarnim nasprotnikom 5:1.. Naslednjo tekmo je »Partizan« igral 1. julija na istem igrišču še pred številnejšimi gledalci, tokrat proti moštvu poljske ar. made »Legiji«, ki je bilo ojačeno s štirimi igralci drugih klubov. »Partizan# je tudi v tej igr dosegel veliko in zasluženo zmago 8:2.
Svojo zadnjo tekmo na Poljskem je »Partizan« igral proti reprezentanci Lodža in tudi v tem srečanju zmagal z visokim rezultatom 6:0.
Zanimivo je omeniti, da so bili štadioni v Katovicah, Krakovu in Lodžu premajhni za vse one, ki se hoteli videti jugoslovanske nogometaše. Vstopnice so bile že nekaj dni pred tekmo razgrabljene.
Poljsk tisk je z dolgimi poročili ju številnimi fotografijami spremljal vse Igre »Partir.ana«, jHUidarjajoč njegove velike kvalitete.
vaja. Krivo temu je predvsem to, da šole nimajo telovadnic in igrišč in da ima Francija namesto 20.000 samo 1200 telovadnih učiteljev.
Na zaključni plenarni seji je kongres v resoluciji postavil naslednje zahteve, naslovljene na vlado: 1) Ustanovi naj se posebno samostojno ministrstvo za fizkulturo, ki. naj bo pooblaščeno s posebnim pravom oč-jetn in proračunom; 2) fizkulturi naj se prizna važnost v nravnem, vzgojnem, socialnem in kulturnem pogledu; 3) država naj poskrbi za vzgojo strokovnih učiteljev; 4) graditev športnih igrišč, telovadnic in orodja; 5) podpora države fizkulturnim društvom mora biti znatno povečana, prevozne tarife za fizkulturnike pa znižane: 6) podpirajo naj se splošne fizkulturne organizacije (to je tiste, ki goje čini več športov in 7) vsako leto naj se zaradi propagande fiz. kulture priredi velik fizkulturni 4a»tt.
Organizacija fizkulture v Romuniji
. Do leta 1944. v Romuniji niso imeti prave organizacije v fizkulturi. Športni klubi so biti združeni samo v nekakili federacijah, vanje pa so smeli pristopati samo »višji« sloji. Šele po osvoboditvi Romunije je prišlo do splošnega ljudskega gibanja v fizkulturi pod geslom: Šport za vsakega. Sedanja fizkulturna organizacija (OSP) je sestavljena iz petih odborov, katerim na-čeljujejo od države imenovani sekretarji.
Predstavniki organizacije so navezali razen z Jugoslavijo najtesnejše stike in sodelovanje z Bolgarijo, Albanijo in Češkoslovaško.
Fizkultura na Češkoslovaškem
Narodni fizkulturni kongres v Parizu
•iii 3
k i * * K W
Turnir za prvenstvo JA
K radijskemu matchu ZSSR ; Anglija
Batiiciv.siko tekmovanje za prvenstvo Jugoslovanske armade je bilo letos piviič tvzedeno po velikopoteznem načrtu. Tekme so se pričele po vsej državi v najmanjših. edinicah jn so #e te dnj končale s finalnim turnr-jem za pvenstvo JA v Beogradu. Skupno se je vseh tekem v državi udeležilo blizu 17.000 vojakov-šahi-etov in je torej JA s to množično prired tvijo postavila sijajen rekord!
Finalnega turnirja v Beogradu se je udeležilo 26 igralcev z mojstrom Miličem na čelu. Na turnirju so sodelovali najboljši igralci beograjske garnizije, vseh armij. mornarice, letalstva in KNOJ-a. V dveh dneh je Mio treba odigrati po tri kola. Zmagal je sigurno mojster Milič, ki je dosegel z 22‘/i iz 25 kar 90 'Vo možnih točk. Milič je izgub 1 samo partijo z Ranisavljevičem, tri partije pa je remiziraj. Drugo, tretje in če-trto mesto si dele z 20 točkami Bo-
Zanimlva
V neki prosti partiji, ki je bila nedavno igrana v Ljubljani, je načrt aJa naslednja pozicija:
Beli: Kd6, kmetje b4, g5, h6 (4).
Oni: Kg6, La 4, kmetje a6, b6 (4).
Tov, Levačič in Konič $ta z Izredno fino analizo dokazala, da beli n» iKitezi v tej poziciji remizira. Analiza napravlja kar vtis študije:
1.	Kd6—c7!
Ne gie 1. Kd6, Lb5!, 2. Kd5 (sicer a5), Ltl3, 3. Kc6, Kg5:, 4. Kb6:, Kh6: it tl.
1........ a6—a5!
Po b5, 2. Kb6 je remi seveda enostaven, ker se črni lovec ne sme nikoli odstraniti od kmeta b5. Poteza V tekstu pa stavlja belega pred težke naloge.
2.	b4:a5	b6—b5!
fce sedaj beli takoj igra 3. a6, odgovori črni Ldl in nato Lf3, zadrži belega kmeta, pa h-kmet otlločl. Beli pa ima drugo pot:
3.	Ke7—b6!	b5-b4
4.	Kb6—e5!	b4—b3
č: ni krnet je tako zaprl lovcu pot na dl, pa lahko začne prodirati tudi beli kmeti
5.	a5—a6	b3—b2
6.	a6—a7
Ce si sedaj črni takoj postavi da. rno, si bedi tudi napravi na aS damo pa črni seveda ne more izsiliti mati, ker je beli kralj sredi deske. Cin;	pa ima drug nevaren odgovor:
6........... La4—c6!
Na videz to dobi, kajti če beli 'vzame lovca 7. Kc6:, sledi seveda blD, pa ne gre S. aSD zaradi De4-f. Na 8. Kc7 pa črni z napadi na a-
ž č. kapetan Markovič in predstavnik IV. armije S. Nedeljkovič. Peto mesto je zasedel Slovenec kapetan J. Šiška z 18Vi.
Vi st ni red ostalih udeležencev je naslednji:	6. Šacer, 7. Gruber, ,8.
Zavec (prvak IV. armije), 9.—10. ZafirovLč in Kržiše k (prvak KNO-Ja), 11. Petrovič, 12.-^13. Kovačič, Mikulič, 14. Kukavica, 15. Ranisav-Ijevič, 16. Simonov'č, 17. Brajner, 18.—19. Majstorovič, Mikuška, 20. Cvetič, 21.—22. Naranetič, Milora-d?vič, 23.—24. Hiba, Janičijevič, 25. Nev čič, 26. Tišma.
R zen prvaka Miliča, ki ima kot mojster že tako dostop do tekem za državno prvenstvo, so si pridobili pravico igranja na obeh semifinal-nih prvenstvenih turnirjih še štirje prvoplasiranci. Določeno je. da bosta na semifinalu v Beogradu igrala kap. Markovič in S. Nedeljkovič, v Ljubljani pa Božič in kap. šiška.
končnica
in b-liniji najprej izsili, da stopi njegova dama na b6, beli kralj pa na a8, nato pa igra Dc7 in Dc8 mat, ker beli zaradi obeh svojih kmetov ni pat. Zato pa se mora beli najprej znebiti kmetov:
7.	h6—h7!	Kg6:h7
Seveda izsiljeno,
8.	g5—gti+'	Kh7—g7
Ne gre Kg8, ker dobi po 9. Kc6:, blD beli s šahom novo damo na a8. Na Kh6 se seveda kmet žrtvuje naprej z 9. g7. Ce črni kralj kdaj koli vzame kmeta, pride Kc6: in na blD, Kc7, saj dama sama proti robnemu kmetu ne more dobiti, ker je črni kralj preveč oddaljen.
9.	Kc5:c6	b2—bi D
10.	Kc6—c7 remi.
če namreč sedaj črni zopet izsili pozicijo, da pride njegova dama na b6, beli kralj pa na a8, nj mogoče izsiliti mata, ker manjka črnemu tempo. Na Kg8 pride vedno g7,
Kratke šahovske vesti
V	Pragi pripravljajo za oktober večji mednarodni turnir, ki naj bi se ga udelcžlo tudi več sovjetskih in jugoslovanskih mojstrov. Turnir bo posvečen spominu svetovne prvakinje Menčikove in češkega mojstra dr. K. Treybala. Menčikova je postala v Londonu žrtev nemške raketne bombe »V 1«, dr. Tteybala pa so Nemci ustrelili kot talca.
V	Beogradu je bilo te dni zaključeno tekmovanje za moštveno prven. stvo prestolnice. Tekem se je udeležilo 11 moštev, vsako z 8 Igralci. Zmagalo je moštvo Študenta s 66 točkami. Slede Kosmaj 52 (8), Cr-vena zvezda 52, Grafi čer 4.6 Vi, Bo-trp 40. Metaiac 37, Beograd 35>/s, železničar 34 Vi, Radnički 30, Broda rac 22 (8), Gradjevjnac 14*/*. — Kosmaj in Brodarac morata še enkrat odigrati svojo tekmo, ker je bila prva razveljavljena.
V	Zaandamu na Holandskem je bil v juniju odgran mednarodni mojstrski turnir z 12 udeleženci. Zmagal je dr. Euwe z 9V* točkami. Slede II.—III. Ekstiom (švedska) in Szabo (Madžarska) S''a, IV. Stoltz (Švedska) 8. V. List (Anglija) 5'/*. Slede Christoffel (Švica), Kramer 'n Miihr"ing (Holandska) 4</a, Wood (Anglija) 3'/a, Sultanbcjev (Belgija) 3. Thomas (Anglija) ih Snosko-Bonovsky (Francija) 2,Va.
Botvinnik	Alexander
FRANCOSKA OBRAMBA Beli: AIexander črni: Botvinnik (1. deska, 3. kolo)
1. e2—e4, e7—e6, 2. d2—d4, d7— d5, 3. Sbl—c3, Lf8—b4,
(Nimcovičeva varianta, ki jo Botvinnik stalno igra. Mnenja o njej so deljena, Botvinnk pa je prepričan, da je popolnoma korektna za črnega)
4.	e4—e5,
(To je najnevarnejši poskus ovreči igro čraeg"a. Po 4. ed5: nastane izenačena pozicija, dr. Aljehin je svoj-čas poskušal tudi gambit 4' Sge2.)
4.	. . . c7—c5, 5. a2—a3,
(Velja sedaj kot najbolje. Do ničesar ne vodi Bogoljubovi jeva poteza
5.	Bd2.)
5.	. . . Lb4 : c3+, 6. b2 :23, Sg'8— e7, 7. Ddl—g'4! ?,
(Občajno nadaljevanje je tu 7 Sf3, Sbc6, 8. a4!, Da5, 9. Ld2, c4 z nejasnimi izgledi. A!exandrova poteza v novejšem času v mojstrskih partijah n; bila igrana in je torej več ali manj novost. Kakor pokaže nadaljnji potek partije, vodi do izredno ostre igre. Njeno vrednost pa bo na podlagi te partije težko dokončno ocenit;.)
7. . . . c-5 : d4, 8. Dg4 : g7, ThS— g8, 9. Dg7 : h7, Dd8—a5, 10. Tal— bi, Da5:c3 + , 11. Lel—d2, Dc3—c7, 12. f2—f4, Sb8—c6,
(črni ima sicer razbito kraljevo krilo, zato pa premoč v središču in velik naskok v razvoju.)
13. Sgl—f3, Lc8—d7, 14. S13—g5, Tg8:g5!,
(Ta žrtev kvalitete je res več ali manj izsiljena, pa najbrž tudi korektna. črni popolnoma razbije belo središče in pride do silovitega napada.)
15. 44 : g5, 0-0—0, 16. Dh7 : f7,
Dc7:e5 + , 17. Kcl—dl, Se7—f5, 18. g5—g6, Sf5—e3 + , 19. Kdl—el, De5 —e4, 20. Lfl—d3, De4:g2, 21. Thl —el, Sc6—e5 ?.
(Botvinnik smatra, da je to odločilna napaka, ki izgubi partijo. Beli namreč sedaj ravno še lahko ubrani napad in potem seveda odloči z materialno premočjo, šele natančna analiza bi morala ugotoviti, če po drugih nadaljevanjih, n. pr. Dh2: Sc4 ali e5 beli lahko ubrani napad in reši remi.)
22. Df7—f4!, Se5—f3, 23. Tel— e2, Dg2—h3, 24. Ld2:e3, e6—e5,
(Zanmiva vmesna poteza, ki pa tudi ne pomaga več.)
25. Df4—f7, d4 : e3,	26. g6—g7,
Dh3—g'4, 27. h2—h3, Dg4—gl + , 28. Kcl—b2, Dgl-—g3, 29. L(J3 -g6, Sf3 —d4, 30. g7—g8D, Td8:g8, 31. Df7: g8+, Kc8—c7, 32. Dg8—h7, Kc7 —c!6,
(Če takoj Sd2:, odloči 33. 145.)
33. Lg6—d3, e5—e4,	34. Dh7—
h6 + , Kd6—c7, 35. Te2:e3, Dg3—e5, 36. Kb2—a2, Sd4—f5, 37. Dh6—g5, Ld7—e6, 38. Ld3—e2, d5—d4 + , 39. Te3—b3, b7—b5, 40. Dg5—d2, d4— d3, 41. Le2—g4. Tu je bila partija po 12 urni igri prekinjena. Naslednjega dne se je črni vdal, ne da bi gro nadaljeval. Beli namreč sedaj lahko izsili zamenjavo ene lahko figure in obdrži potem vsaj trdnjavo več.
Turnir v Groningenu
Dne 10. avgusta se prične v Groningenu na Holandskem velik mednarodni mojstrski turnir, ki se ga bodo predvidoma udeležili tudi najboljši sovjetski in ameriški mojstri. Na turnir je bil brzojavno vabljen naš velemojster dr. Milan Vidmar. Prva nagrada znaša 1500 hol. goldinarjev (ok. 40.000 dinarjev).
¥
Semifinaliil turnir za državno prvenstvo se igra v dvorani Trgovskega doma, Gregoričeva ul., dnevno od 15. do 20. fn 22. do 24. Vstop, itina je 6. din, permanentna vstopnica 60 din. Zadnje vesti s turnirja so na športu; strani.
Objave Fizkulfurne zveze Slovenije
Glavni odbor FZS prosi vsa društva, aktive in šole. da nakažejo drugi obrok za dobavljene telovadne kroje. Obrok nakažite na čekovni račun št. 12-071. Telovadni kroji so društvom, aktivom in šolam še na razpolago in jih dobijo pri svojem okrožju. Točno ceno krojem bomo sporočili v prihodnji številki »Poleta«. Pripominjamo. da v javljeni ceni za kroje Manic ni vračunana ruta za članice, ki stane 20 din.	(
Nadalje opažamo, da okrožja oziroma društva še niso uredila na novo registracijo svojega članstva, zato prosimo, da to čimprej store. Okrožja dobe pri-"lasniee in izkaznice v oskrbovalni zadrugi v Ljubljani. Tabor, tel. dom. Cena priglasnicam je 50 par. cena izkaznicam 5 din za komad. Pohitite z registracijo, ker je že skrajni čas. Nadalje sporočamo, tla društva in aktivi, ki še nimajo predpisanih društvenih žigov, žige naroče v naši zadrugi v Ljubljani na Taboru.
Nadalje prosimo, da polagate več patu je na naše objave v dnevnih časopisih, kakor tudi v tedniku »Polet«. Dogajajo se lučaji, da kljub objavi v tisku še vedno povprašujejo za že objavljeno stvar. Vse izišle brošure in druge stvari, potrebne -a društva in aktive so vedno objavljene
V 23. številki »PV-eto« smo objavili, da fizkultuna društva lahko zaprosijo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo za les za obnovo fizkulturnih domov ln naprav. Les za obn'vo fizkulturnih naprav ln domov bo društvo prejelo na brezobrestno dolgoročno odplačilo. Vse pršnje z ute meljenlmi pogoji povračila je treba pošiljati na Fizknlturno zvezo Slovenije, Ljubljana. Tab r. Vse to velja tudi za Planinsko društvo Sloveči i je. Na osnovi
ponovno pozivamo fizkulturn* društva, da nemudoma pošljejo prošnje za le$ >i& Pizkulturno zvezo Slovenije in to na) k as ne je do 25. julija 1946, nakar bo takoj napravila razdelilnik in ga oddala ministrstvu za kmetijstvo ln gozdarstvo. FZS.
Objava disciplinskega odseka FZS. Zaradi Izgredov na igrišču PD Rudar, Trbovlje, na prvenstveni tekmi FD Rudar :FD železničar (Ljubljana) dne 26. maja 1946, se prepove uporabe igrišča FD Rudar za vse tekme prvega moštva FD Rudar za dobo 2 (dveh) mesecev, šteto od 26. maja 1946 dalje. Ne velja pa ta prepoved za tekme rezerve in mladine. Sekretariat FZS.
Modelarji! Ker marsikateri modelarji še niso dovolj vešči v konstruiranju, je modelarski odsek Glavnega odbora LOS a izdal nekaj načrtov jadralnih letal, katere lahko dobe modelarji in s katerimi se bodo lahko udeleževali modelarskega prvenstva Slovenije:
1. Začetniško — Šolski model »Cene«. M del je predpisan za gradnjo na začetniških tečajih. Izdelan je iz materiala, ki j e sedaj na razpolago. 2. Tekmovalni model CD — 15. Model Je enostavne gradnje, odgovarja predpišem FAI in vsem zahtevam tekmovalnega modela. Tudi ta model je izdelan iz materiala, ki ga imamo sedaj. 3. Skica tekmovalnega modela KM — 10 Tudi ta Izredno zmožen model odgovarja predpis-m FAI.
Zgoraj omenjene načrte lahko dobite v pisarni Glavnega odbora LOS a, Ljubljana. Tabor. Cena prvega načrta Je 25 din, drugega 35 din in skice po 10 din.
G. o. LOS.
Preimenovanje FD Storžiča. FD Storžič iz Kranja sporoča preimenovanje društva, ki je bilo sklenjeno na seji upravnega odbora, v FD Kranj.
Nainoveiše politične vesti
Zunanji ministri so zapustili Pariz
Pariz, 14. julija. O zaključku zasedanja zunanjih ministrov poroča AFP: Prvotno je bilo določeno, da se bodo zunanji ministri po potrebi sestali še enkrat v soboto. Ko pa je v petek zvečer predsedujoči zunanji minister Devin ob koncu seje vprašal, ali naj se prične diskusija še o novih vprašanjih, ni nihče izmed 'zunanjih ministrov stavil nobenega predloga, s čimer je bila soglasno izražena volja, da se konferenca zaključi.
Zunanji minister Molotov se je vrnil v Moskvo
Moskva, 14. jul. (Tass) Včeraj 'se je zunanji minister Vjačeslav
Mihajlovič Molotov vrnil v Moskvo iz Pariza, po zaključku zasedanja Sveta zunanjih ministrov.
Bevin v Londonu
London, 14. jul. (Reuter) Zunanji minister Bevin je na povratku iz Pariza pristah včeraj ob 13. na letališču v Croydonu.
Byrnes odpotoval iz Pariza
Washington, 14. julija. (Reuter) Zunanji minister ZDA Byrnes, ki je včeraj popoldne ob 16. z letalom odpotval iz Pariza v Washing-ton, bo imel v ponedeljek zvečer po radiu govor o pariški konferenci.
vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu. Pretresanje nemškega vprašanja še ni končano, že sedaj pa je mogoče reči, da je predpogoj za njegovo rešitev izpolnitev sklepov berlinske konference.
Razgovor o Nemčiji
Pariz, 14. jul. (AFP) V komentarju k razgovorom o Nemčiji na pariški konferenci postavlja list »Franctireur« vprašanje, ali bodo štirje zunanji ministri glede Nemčije našli kompromisno rešitev. List misli, da zahtevata svetovna varnost in mir, da pride tudi glede Nemčije do sporazuma.
Konference zunanjih ministrov naj bi se udeležile tudi sosedne države
„Pravda“ o gospodarski in politični enotnosti Nemčije
Moskva, 14. jul. V svojem tedenskem mednarodnem pregledu se bavi VHttorov v današnji »Pravdi« s položajem Nemčije. Pisec spominja, da poteče 17. t. m. leto dni, odkar se je sestala berlinska konferenca. Leto dni ni malo časa, zato je dobro napraviti bilanco, koliko so bili .izvršeni sklepi o političnih in gospo-darskh načelih koordinacije zavezniške politike nasproti Nemčiji. Važnost nemškega problema je prišla do izraza na pravkar zaključeni konferenci v Parizu. Sovjetski zunanji minister Molotov je glede Nemčije odgovoril na vsa vprašanja, kj zanimajo demokrate po svetu. Molotov je poudaril, da ne obstoji naloga v uničenju Nemčije, temveč v tem, da se Nemčija preobrazi v demokratsko, miroljubno državo. Nemčija naj bi poleg poljedelstva imela tudi svojo industrijo in zunanjo trgovino, onemogočit; pa ji je treba vojaški razvoj, da ne bi zopet postala agresivna. Vse to je jasno že iz sklepov krimske in berlinske konference. Prav na teh sklepih temelji sovjetska politika do Nemčije. V sovjetskem področju Nemčije je bil uničen fašizem in omogočen svoboden razvoj demokratičnim silam. Izvedena je bila agrarna reforma. Vse to jasno ilustrira ono politiko, ki more spremeniti Nemčijo v miroljubno demokratsko državo.
Povsem drugačen pa je položaj v drugih okupacijskih conah Nemčije. Niti Angleži niti Američani niso izvedli denacifikacije Nemčije, niti niso uničili nemškega vojnega potenciala. V angleški coni so še zdaj nemške vojaške edlnice. Politika angleških in ameriških okupacijskih oblasti je povsem v nasprotju s sklepi berlinske konference. Najvažnejša kršitev pa je neizpolnjevanje sklepov o reparacijah. Predlogi, ki so jih glede Nemčije pravkar stavili Angleži, Američani in Francozi, ne napovedujejo nobene spremembe v t-ej politiki. Ni mogoče sprejeti predloga o razdelitvi Nemčije v avtonomne države, kar je nasprotno sklepom berlinske konference. Značilnost teh predlogov, ki so nasprot. ni logiki in zdravemu razumu, je v teni, da predlagajo politično razko-
sanje Nemčije, zavzemajo pa se za njeno gospodarsko enotnost. Pri tem predstavljajo Sovjetsko zvezo kot nasprotnico gospodarske enotnosti Nemčije! Jasno kakor beli dan pa je, da je ekonomsko edinstvo možno samo v zedinjeni Nemčiji, pod skupno centralno vlado. Predpostavka za to pa je resnična demokratizacija Nemčije. To je prvi korak k centralizaciji uprave Nemčije. Umestno je poudariti, da je to predlagala že pred enim letom Sovjetska zveza na berlinski konferenci, vendar je bilo to vprašnje na predlog drugih odloženo. Prav to je
Beograd, 13. julija. Agencija France Presse poroča:	V Parizu je bila
prirejena veika manifestacija francosko - jugoslovanskega prijateljstva ob prilik; petletnice upora jugoslovanskih narodov. • Manifestacija je bila pod pokroviteljstvom polkovnika Barjaktareviča, vojnega atašeja FLRJ v Franciji.
Pierre Villon, poslanec iz okraja Alljer, je poudaril vezi, kj vežejo Francijo jn Jugoslavijo in podal priznanje francoskemu odporniškemu gibanju in jugoslovanskim partizanom, ki so se pod poveljstvom maršala Tita borjlj za osvodobitev svoje domovine.
Minister financ LR Srbije Stambu-lič. je podal zgodovino upora jugoslovanskih narodov.
Nato je bil prikazan sovjetski film »Jugoslavija« o borbah partizanov maršala Tita in jugoslovanski film o Julijski krajini.
Brzojavka maršala Tita predsedniku francoske vlade
Beograd, 13. julija. Ob priliki državnega prazniva francoskega naroda je maršal Tito poslal sledečo brzojavko:
»Predkedniku ministrskga sveta francoske republike G. Georgesu Bi* daultu. Pariz.
Pariz, 14. jul. (AFP) Ministrski predsednik in zunanji minister Bidault je po zaključku zasedanja zunanjih ministrov v petek zvečer ob 21.30 izjavil novinarjem, da je Francija stavila predlog, naj se prihodnje konference zunanjih ministrov, ki bo razpravljala o Nemčiji, udeleže tudi zastopniki drugih sosedov Nemčije, namreč Belgije, Holandske, Luksemburga, Češkoslovaške, Poljske in Danske. Byrnes in Bevin sta že pristala na ta predlog, sovjetski zunanji minister Molotov pa si je še pridržal odgovor.
V imenu vlade FLRJ in svojem imenu čestitam vam in vladi Francoske republike k državnemu prazniku — 14. juiju jn pošiljam preko vas prisrčne in tople čestitke francoskemu narodu.
Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tlto.«
Delegacija angleško-sovjetskega društva v Moskvi
Moskva, 14. jul. Namestnik zunanjega ministra Lozovski je včeraj sprejel delegacijo Angleško-sovjetskega društva, pod vodstvom H. Evansa. Predsednik VOKS-a je priredil angleški delegaciji kosilo, ki se ga je udeležilo tudi več članov vlade.
La Guardia obišče Beograd
Beograd, 13. jul. Associated Press poroča, dia bo Fiorello La Guardia, šef UNRRA-e skupno z ameriškimi in ruskimi člani UNRRA-e odpotoval 14. julija iz New Yorka v Kairo, Rim, Beograd, Varšavo in v ameriško okupacijsko cono Nemčije.
Manifestacija francosko-jugoslovanskega prijateljstva
Maršal Tito predsedniku češkoslovaške vlade
Beograd, 13. julija.. Maršal Tito je poslal predsedniku vlade češkoslovaške republike Gottwaldu naslednjo brzojavko:
»Predsedniku ministrskega svetu Češkoslovaške republike g. Klementu Gottrvaldu, Praga.
Ob priliki ustave nove vlade narodne enotnosti češkoslovaške repu, bilke mi dovolite, da vas v Imenu vlade FLRJ in v svojem Imenu pozdravim in da vam želim najboljši uspehe v vašem napornem delu za dobrobit ljudstva češkoslovaške republike in pri utrjevanju bratskih odnosov med narodi FLRJ in češkoslovaške republike.
Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.«
Prezidij Ljudske skupščine ratificiral poštno konvencijo
Beograd, 13. jul. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz 13. julija t. 1. o ratifikaciji svetovna poštne konvencije, ki je bila sklenjena in podpisana v Buenos Airesu
Nova
italijanska vlada
Kirn, 13. julija. Agencija France Presse objavlja sledečo uradno sestavo nove italijanske vlade: predsednik vlade, minister za notranje zadeve.in vršilec dolžnosti ministra za zunanje zadeve Alcida de Gasperi, krščanski" demokrat;
ministra brez listnice:	Marceli!,
republikanec, in Pietro Nenni, socialist, ki je vršilec dolžnosti podpredsednika ministrskega sveta; ' minister za pravosodje Fausto Gu-lo, komunist;
minister za finance Mauro ScOccJ-marro, komunist;
minister državne blagajne Corbino, neodvisen;
minisltor za prosveto Gonolia, krščanski demokrat;
minister za kmetijstvo Segni, krščanski demokrait;
minister za vojsko Fachinettl, republikanec;
minister za mornarico Michelli, krščanski demokrat;
minister za trgovsko mornarico Aldisio, krščanski demokrat;
minister za promet Ferrari, komunist;
minister rra javna dela Remit-a, socia.tist; •	L
minister za trgovino in industrijo Morandi, socialist;
minister za delo Barbaresehi, so-bialsit;
minister za povojno pomoč Sereni, komunist;
minister za letalstvo Zingolaai, krščanski demokrat;
minister za pošto, telefon in brzo« jav Sodba, krščanski demokrat;
minister za zun. trgovino Čampi Ul, krščanski demokrat.
Pietro Nenni bo zavzel položaj ministra za zunanje zadeve po mirovni konferenci.
Ministri so po prisegi izjaviti, da. bodo spoštovali državne zakone in. določbe pogodbe o premirju.
Prva seja ministrskega sveta je določena v ponedeljek dopoldne, popoldne pa bo dal predsedn k vlade de Gasperi Izjavo pred ustavodajne skupSčino.
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, — Glavttj urednik Zdenko Vah tar,