oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu T v . * izvršujemo vsakovrstne tiskovine E Q U A m E T W NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! advertise in the best slovene newspaper Commerical Printing of All Kinds LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 21, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 180 MINELLO je preminila po ]o ^ bolezni Stella Minel-^o?r h na 256 E. 210 St. A °^krbuje pogrebni zavod У A. Svetek, 478 E. 152 St. Vampir" ^akih '^idona V Angliji sto milj zapadno od se nahaja ameriška iianaja amen šiin ^ ^^^za. V tej okolici se ћп Л^Маапј vr- nad jeni zločini, poseb- '"Пога . Zadnja žrtev bila neka 22-letna žen-ficjp še niso mogli identi- Hapad'i jo je očividno do sijj^ . ^^hrbtno in jo zabodel da g . • Le to je o ženski znano, koleg P^^Jala ob reki Severn s So Ц Ko 80 pregledali kraj, prg^ da je umorjena tik ђјо J ^^P^dom prenehala z vož-Y^^užila prigrizek. °^olici sta bili pred ted-obešeni 21-letna Jean left/^°^send ter 28-letna He-' 1јеђ^ Prva je bila zadav- Hogav^ ruto, druga pa z Zvita Obleka obeh je bila ^'j^Položena kraj njih. Vam-Pr^v • še niso na sledu, če-cija ^^amenita angleška poli-Yard pod vzela vse ^uh{ ^ v močniku bi-a ^^INGTON, 20. septem-ftiJi ^^Publikanci iščejo volil-bo, jg Kar je bilo včeraj sla-bliž„. boljše, čim bolj se Volitve. tajnik Benson je ®^®čbe federalne vlade o zemlje. Sedaj je na ?)*.•! ' ^3. ПГЧ Awi£»V»l'lrQ Т\У»Л\Л o1( Živil bo Amerika prodala Cei- %а na zalogi, in si- irjev eno milijardo do - • Glav-- Чо no je to, da trdi, da ki bodo šla v tuje iitia fed plačana. (Na zalogi host a vlada živil za vred- 'Milijard dolarjev.) t'ehiiKi-.^^ya bi konservativni ^M'kanci Pozj ■abili. vsaj začasno radi se, da bodo de-"sebi v ^^^^bili McCarthyzem Republikanski sena-ki je obtožil Mc-3? n^v, ^ njegovih metod, pa da mu bo dal miru. Ођ z Leninom, ker tudi Sve&ui ^ Načelu, da "namen po- ^ sredstva." ^^rWiAMO UJE 19. septem-ipjj. je pravo razmerje in Združenimi drža-sporočila javija- Spo- -ЈЈогагц ' točkah dosežen sporazum naj bi bil ^onfgj. *di ko je šlo za zadnjo Pa v mestu Manila. Te- ^Osijo Amerikanci naj Д stroške filipinske voj- ^So pravi, da ne. akrobacija Vj.^^'^OBlLOM 20. septembra Уч1 V. -^dams, star 31 let, delal akrobacije z ^anes ga je to sta-Л ^vtoyy.'^J®' Innel ie. odskočlti ko bet tO; ћ, Za 35 urni delovni teden; za najnižjo mezdo $1.25 V Los Angelesu se vrši občni zbor AFL. V Atlantic City pa občni zbor unije jeklarjev CIO. Prva matica organiziranega delavstva AFL predstavlja 10,200,000 članstva. Druga, kot poedina unija, pa ima sama 1,200,000 članstva. Ko se je otvorilo zborovanje obeh, se je takoj povdarilo, da je sedanja republikanska administracija protidelavska. Povdarjalo pa tudi, da si delavstvo pri letošnjih volitvah zna pripraviti boljšo pot, če bo vse registrirano in obenem pravilno volilo. Občni zbor AFL se je postavil*--—--- na stališče, vsaj predlog je padel, da naj se postopoma v prihodnjih dveh letih zniža tedenska delovna doba. od sedanjih 40 ur na teden na 35. Kar bi se delalo preko 35 ur na teden, bi moralo biti plačano kot nadurno delo. Stavil se je tudi predlog, da se sedanja najnižja zakonita mezda 75 centov na uro poviša na $1.25. Koliko je brezposelnih? Zadnja statistika federalne vlade trdi, da jih je bilo koncem meseca avgusta 3,245,000. AFL trdi, da smo blizu pet milijonov. Do te številke prihaja, ker je treba vzeti kot brezposelne tudi ti-ste, ki so odpuščeni začasno in tiste, ki delajo le dva ali tri dni na teden. Teh uradna statistika ne upošteva. (Pa tudi mnenje AFL o brezposelnosti nas ne more zadovoljiti. Prvič računa s številko "približno." Drugič se peča očividno le s tistimi, ki spadajo pod Social Security, teh pa je komaj dobra polovica ameriškega delavstva. Kaj je pa z ostalimi, ki, če so brezposelni, so pač brezposelni!) Organizirano delavstvo ugotavlja, da so bile snedene obljube, ki so bile dane pri predsedniških volitvah leta 1952. Delavstvo pa se opozarja, da zna sebi v prid veliko pridobiti pri volitvah, če se bo res registriralo in res tudi volilo za delavske prijatelje kot en mož! Zanimiv je bil dvoboj med predsednikom A.F.L. Meanyem ter tajnikom za delo Mitchellom. Meany je obtožil Eisenhowerja, da on, kakor federalna vlada nista storila za delavstvo ničesar. Meany je obsodil Angleža Att-leeja in Bevana, da sta bila med komunisti v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Francoza Mende-sa Б^гапсеја je pozval naj se jasno izrazi ali je v taboru komunistov ali ameriškega bloka. Tajnik Mitchell pa je zameril Meanyu in trdil, da se Eisenhower za delavstvo briga. Hvalil je lazširjenje socialnega zavarovanja. O nezaposlenosti je dejal, da je majhno spričo prehoda iz vojne v mirnodobsko industrijo. V Atlantic City zasedajo jeklarji. Ti so označili sedanjo republikansko administracijo kot izrazito protidelavsko. Eisenhower je v volilni kampanji leta 1952 zatrjeval, da bo popravil Taft-Hartleyev zakon v tistih točkah, kjer je prav odprto kri- vičen. Tega ni spolnil. Delavska komisija pri federalni vladi bi naj bila nepristranska. Eisenhower je v to komisijo imenoval zastopnike iz vrst delodajalcev, tako da komisija nima več svojega značaja kot bi ga morala imeti. Značilno za oboje zborovanj je dejstvo, da iiodo trajala več dni. Zborr • ^spoi AFL traja poln teden. Zadnji dan! Jutri ob 4.30 popoldne se bodo zaprle knjige, v katerih so vpisani volilci za redne volitve dne 2. novembra. To pomeni, da ako do omenjene ure ne boste registrirani, si boste tako rekoč sami vzeli pravico do volitev. Registrirati se mora vsak državljan, ki se ni udeležil dveh rednih volitev zaporedoma, ki se je od časa zadnjih rednih volitev preselil, ali ki je od takrat postal polnoleten. Redne volitve 2. novembra so važne. Volili se bodo governer, zvezni senator, vsi člani zvezne poslanske zbornice, dalje člani obeh hiš državne zakonodajne zbornice, številni okrajni uradniki, in pa sodniki nižjih in višjih sodišč. Predvsem pa se bo na dan 2. novembra odločilo, ali bodo republikanci kontrolirali zvezni kongres v Washingtonu, ali pa ga bodo kontrolirali demokrati. Edini kraj, kjer se bo jutri vršila registracija, je urad okrajnega volilnega odbora, ki se nahaja v drugem nadstropju poslopja na E. 9th St. in Superior Ave. starostna pokojnina na madžarskem Madžarska vlada je ћа novo uredila starost, ko naj gredo ljudje v pokoj. Za ženske je določila leto 55, za moške leto 60, ko postanejo zreli za pokojnino. Madžarska vlada je istočasno zvišala pokojnine od 15 do 50 odstotkov. Pokojnine so bile zvišane tudi invalidom, vdovam in sirotam. tito boter 4,000 otrokom V Zagrebu v Jugoslaviji so se sestali na posebnem kongresu zastopniki mednarodnih organizacij, ki naj se brigajo za usodo otrok. Kako naj se otroci hranijo, kako je za nje sploh preskrbljeno. Tega zborovanja se je udeležila tudi gdg. Bell Greve, ravnateljica mestnega oddelka za dobrodelnost v Clevelandu. Gdč. Greve, ki velja za avtoriteto na polju socialnega skrbstva, je dala zelo pohvalno spričevalo jugoslovanskim oblastem, ki se za usodo otrok zelo brigajo. Imela je glavni otvoritveni govor na kongresu v Zagrebu. O predsedniku Titu se je izrazila: "Prijazen, dostopen človek, ki se je zborovanja osebno udeležil. Zelo se briga za otroke. Da to svojo skrb praktično pokaž<% je sklenil, da l>o boter vsakemu desetemu otroku v katerekoli jugoslovanski družini. Do sedaj je bilo v tem letu v jugoslovanskih družinah 4,000 takih slučajev in je torej Tito boter 4,000 otrokom." Kradejo in napadajo v Youngstownu, Ol>io, sta dvs, maskirana moška napadla zdravnika dr. Abrahama Armsteada. Zdravnik je pri tem dobil poškodbe na glavi. Roparja sta ga pobila s kopitom pištole in to v bližini njegovega urada. Ko je klical na pomoč, sta ga pobila do nezavesti. Odnesla sta mu $600 v gotovini. V Akronu, O., je bil plen roparjev, ki so vdrli v urad City Provision Co., večji. Roparji so odnesli iz blagajne $1,200 v gotovini in $1,880 v čekih. Oblasti so sicer začele s preiskavo, vendar je bil rezultat ta, da za storilci ni nobenega sledu. V Toledu, O., so roparji obiskali protestantovsko cerkev. Zraven cerkve je župnijski urad, kjer je tudi blagajna. Roparji so odnesli vrednost $3,300. novi zdravnik Bolezen V St. Alexis bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Johanna Drobnič iz 1113 E. 64 St. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. je. se ]e z n]im ine, Q 65 čevljev visoke s za trenotek pre- da se je na ŠTEVILKE, KI OMAMLJAJO V Georgetownu je umrl Walker Inman, star 60 let. Bil je lastnik velikih nasadov tobaka. Njegova zapuščina se je ocenila na 20 milijonov dolarjev. Pred tremi leti je bil Walker bolan, stregla pa mu je posebna strežnica. Njo je Walker po okrevanju poročil in ji zapustil vse premoženje. -K Zavarovanje je v Ameriki v modi. Zavarovalnice izplačujejo večje in manjše zneske. Gre pa za zavarovalnino, ki je bila najvišja, katero so morale izplačati zavarovalnice, menda odkar obstoja zavarovalni sistem. Ta zavarovalnina je znašala $30,000,-000, izplačana pa je bila podjetju General Motors, kateremu je pogorela tovarna, kije dovajala osrednjim tovarnam istega podjetja električno strujo. M Če se kak program na radiu ali televiziji ponavlja, smo ga kmalu siti. V gledališču Mart v Los Angelesu pa igrajo en gledališki komad "The Drunkard" (Pijanec) že 22 let in so priredili do sedaj 7,800 predstav. VAŽNO ZASEDANJE ZDRUZENIH NARODOV: Ali BO MED NJE SPPREJETA KITAJSKA! DULLES STOJI NA STALIŠČU, DA KITAJSKA NE SME MED ZN NEW YORK, 21. septembra—Danes zasedajo Združeni narodi. Kot predsednica nastopa še vedno Indijka gospa Pandit, dokler se ne izvoli nov predsednik. Ameriški državnik tajnik John Foster Dulles je prisoten osebno. Že pred zborovanjem je vrgel v svet ameriško zahtevo, da se Kitajska pod nobenim pogojem ne pripusti med Združene narode. Prvič, ker ne odgovarja listini Združenih narodov, ki zahteva, da je vsaka članica miroljubna. Drugič, ker Kitajska od leta 1950 dalje z vsemi svojimi nastopi kaže, da ji ni za mir. Da bo to zasedanje Združenih' narodov važno, pa tudi bojevito, kažejo priprave raznih delegacij. Najglavnejše vprašanje bo vsekakor vprašanje pripustitve Kitajske v to organizacijo. Tudi o miru in o uspešnih sredstvih, da se ohrani mir, se bo razpravljalo. Prejšnji glavni tajnik Trgve Lie je spisal knjigo o Združenih narodih in o vprašanju o miru. Knjiga je izšla ravno za sedanje zasedanje te organizacije. Trygve Lie v tej knjigi razčlenjuje in slika zadržanje posameznih državnih delegacij, odkar so se ustanovili Združeni na-1'odi. Posebno pozornost posveča ameriški in ruski delegaciji pri tej organizaciji. Lie je prepričan, da se mir lahko ohrani, pa tudi, da je organizacija Združenih narodov potrebna in koristna. Ameriški udarec Ameriška delegacija je že pred otvoritvijo zasedanja Združenih narodov izdala posebno publikacijo, jo porazdelila med posamezne delegacije in trdi, da so komunisti Kitajske od leta 1950 dalje nastopali kot morski roparji, da so izvršili 39 napadov, ki karak-terizirajo Kitajce kot napadalce. Napadali so Britance, Amerikan-ce, Dance, Norvežane, Francoze in Portugalce. Celo Panama ni bila izključena. Sestreljevali so letala, napadali druga letala in je ob takih prilikah prišlo 28 Amerikancev ob življenje, 16 pa jih še vedno pogrešajo. Kitajska je torej osvajalka, napadalka in ker kot taka ne odgovarja principom in listini Združenih narodov, zato proč s Kitajsko od Združenih narodov. Dr. Frank J. Aridren V tem poletju je uspešno grad-uiral za zobozdravnika dr. Frank Joseph Andren, ki je dovršil svoje študije na Western Reserve univerzi. Urad bo odprl pred koncem tega meseca v Parma, O. Graduant ima sestro Mildred, ki je pred par leti graduirala kot bolničarka tudi iz Western Reserve univerze, Frances Bolton oddelka. V kolikor je znano, sta to prva slovenska gradu&nta, brat in sestra, v teh poklicih, iz zapadne strani mesta. Njuna sta-riša sta poznana Mr. in Mrs. Frank in Uršula Andren (Andri-ančič) iz 3199 W. 116 St. Čestitamo! Kaj bodo rekli Angleži? Politična taktika ameriške delegacije gre za tem, da prepriča britanski blok o pravilnosti svoje ameriške politike. Angleško javno mnenje ni proti temu, da bi se Kitajska sprejela med Združene narode. Znan je obisk britanske delavske delegacije v komunistični Kitajski in Sovjetski zvezi. Winston Churchill je bil princi-pielno za to, da naj tudi Kitajska pride med Združene narode. Važno je nadalje dejstvo, da so skandinavske države skupno 7, Dansko sprejele resolucijo, da naj se Kitajska sprejme med Združene narode. Winston Churchill gleda politično. Že v britanskem parlamentu je trdil, da je Velika Britanija za Kitajsko med ZN, a pristavil tudi, da trenotni čas ne veleva, dportunistično vzeto, da bi bili Angleži za to, da pridejo Kitajci takoj med Združene narode. K temu je pripomniti, da je načelnik ameriške delegacije Henry Lodge opozoril Amerikance na to, da naj bodo pripravljeni na "najhujše," to je, da bo Kitajska vkljub naporom Amerike le sprejeta med Združene narode. Zasedanje ima trnjevo pot Ali se smejo Združeni narodi pečati z notranjimi nemiri v drugih državah? Francija je članica Združenih narodov. V Severni Afriki ima kolonije, kjer so krvavi nemiri na dnevnem redu. Prebivalstvo teh kolonij, Maroka in Tunisa, podpira arabsko-azijski blok. Ta blok skupno z domačini zahteva, da se v imenu Združenih narodov izreče, da se da Maroku in Tuni-su samostojnost. Francija ps trdi, da gre le za njeno notranjo zadevo, v katero naj se Združeni narodi ne vtikajo. Tudi Angleži so na zatožni klopi. Severozapadno leži v Sredozemlju veliki otok Ciper, ki je v angleški posesti. Prebivalstvo tega otoka je 80-odstotno grško. Skupno z Grčijo zahteva, da pride otok pod Grčijo. Angleška vlada pa pravi, da naj Zidruženi narodi držijo roke proč od otoka Cipra, ker da gre zopet le za notranjo angleško zadevo. Tudi pokrajini Laos in Cambodia v Indokini naj pridete kot članici med Združene narode. Sovjetski blok je proti temu predlogu. Henry Lodge zapušča ZN Vest, da bo Henry Lodge kot vodja ameriške delegacije pri ZN zapustil to mesto, se potrjuje. Lodge si želi v Belo hišo, kjer ima postati prvi svetovalec predsednika Eisenhowerja. Formalno trdi, da je s posli Bele hiše, kakor ludi z zunanjo politiko federalne vlade v Washingtonu itak že sedaj zelo zaposlen, a obenem mora biti v New Yorku, kjer je središče Združenih narodov. Deljen je na dve strani. Ozadje pa je v resnici drugo. Lodge je ostro po-, vezan z osebo Eisenhowerja. Lodge pa se ne strinja z zunanjo politiko sedanjega državnega tajnika John Foster Dullesa. Iz Bele hiše kot prvi svetovalec predsednika Eisenhowerja bi Lodge verjetno imel večji vpliv na vodstvo ameriške zunanje politike kot celote. Zadnje vesti Gremo v jesen. Vetrovno, oblačno, deževno vreme danes in jutri z najvišjo temperaturo 72 stopinj in najnižjo temperaturo 5(i stopinj. Zdravnik Samuel Siieppard je izgubil bitko, da gre proti varščine na svobodo in^ se iz svobode brani. Sodnik Blj'tliin je presodil, da ostane Sheppard v zaporu do razprave, ki je že določena na 18. oktober. Državni tajnik John Foster Dulles bo potem ko bo pred Zdru-žeiilmi narodi obrazložil predlog Eisenhowerja po skupni upravi atomskih surovin, zopet odletel v Evropo. Najprvo bo šel v London. Gre za Nemčijo, njeno svobodo in oborožitev. Predsednik francoske vlade Mendes France je govoril v Strasborgu in je najavil, da ne bo govora o nemški svol)odi iu oborožitvi Nemčije dolder se ne osnuje zapadno evropska politična zveza, kateri pa mora pristopiti Anglija kot prava članica. V Wasliingtonu so v atomski komisiji javili, da je izdelana taka vodikova bomba, s tako razdiralno sikk, da se je ne upajo preizkusiti. Eksplozija te bombe bi napravila preveliko škodo. . .V državi čile v Južni Ameriki je oklicano izredno ali obsedno stanje. Komunisti v delavskih okrajih so začeli z nemiri. Komunistična stranka v tej državi je prepovedana. Na počitnicah Na dvo-tedenske počitnice v Kneippove toplice v Rome, Ind., so se podala poznane Mrs. Gertrude Balish iz 389 E. 162 St., Mrs. Rose Gubane iz 16725 Waterloo Rd., Mrs. Mary Stušek iz Wickliffe, O., ter Mrs. Mary Tomažin iz Grovewood Ave. Želimo jim obilo razvedrila! Poškodbe v letalu Dve ženski, potnici v letalu na poti iz Chicaga v New York, se zdravita v Clevelandu radi poškodb, dobljenih, ko je letalo v vzhodni Pennsylvania i naletelo na viharno vreme. Letalo se je na svojem poletu obrnilo in odložilo poškodovani potnici. Tito obsoja ideološki boj OSTROŽNO, Jugoslavija, 20. septembra—Pred 350 tisoč poslušalci na slavnosti 10. obletnice, odkar se je končala nemška okupacija, je jugoslovanski predsednik Tito včeraj poudaril, da Jugoslavija stoji z Zapadom proti vsaki napadalnosti in se v tem pogledu strinja z državami Atlantskega pakta. Obenem pa je Tito naglasil, da je Jugoslaviji tuja vsaka misel o ideološki borbi ali "preprečilni vojni," in da v tem pogledu ne bo sodelovala z zapadnimi državami. Tito je dalje izjavil, da tre-notno ne obstoja direktna nevarnost, da bi prišlo do tretje svetovne vojne. Ponudil je roko sprave Sovjetske zvezi, a to le pod pogojem, da se Rusija ne bo vtikala v notranje posle Jugoslavije, in apeliral, da se sprejme program mirnega sožitja med narodi brez razlike na ideologije, ker to je edina rešitev za svet. Zavzemal se je za združeno Evropo, katera naj bi reševala spore kontinenta "za 10 do 20 let naprej." Kar se Nemčije tiče, je dejal Tito, da je nesmiselno misliti, da se bo mogla za vedno držati v okovah, in da je Nemčija upravičena do suverenosti. Farmski odbor s.n.p.j. V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši sestanek Farmskega odbora S.N.P.J. v Slov. del. domu na Waterlolo Rd. Sestanek je radi vinske trgatve, ki jo odbor priredi in prosi se obenem, da pridejo tudi vsi, ki bodo sodelovali, da se pripravi zanje kostume. enakopravnost U ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)------------------------------ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)------------------- For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece)--------- _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. K OBČNEMU ZBORU AFL (2) Vprašanje zaposlitve bo najvažnejše vprašanje, ki se bo obravnavalo na občnem zboru AFL. Tako trdijo unij-ska glasila sama. Problem nezaposlenosti v Ameriki v resnici obstoja. Najbolj nevaren je ta pojav radi tega, ker ne vemo števila brezposelnih delavcev, sploh nameščencv. Delavski urad federalne vlade objavlja navadno dobre številke, kako brezposelnost pravzaprav pada. Zadnje poročilo trdi, da je število teh brezposelnih v tednu, ki se je končal s 4. septembrom, padlo za 51,700, ker da je za to številko manj izplačanih podpor za slučaj brezposelnosti, Isto poročilo pravi, da so se odpuščeni delavci zopet pozvali nazaj na delo in to v strojni industriji, v tekstilu, v oblačilni stroki in v prehrani. Da se je izboljšal položaj v državah Californija, Ohio in Pennsylvania. Po navadi so nam na razpolago številke, ki se vrtijo okrog treh in pol milijona brezposelnih. Adlai Stevenson je trdil, da je pravih brezposelnih pet milijonov. Ko pa obravnavamo vprašanje brezposelnosti in se oslanjamo na podatke federalne vlade, o tistih, ki prejemajo podporo za slučaj brezposelnosti, moramo imeti pred očmi, da gre le za tiste, ki imajo po zakonu pravico do te podpore. Takih je le okrog 35,000,000. Delovne moči v Ameriki pa je nad 60 milijonov! In koliko je brezposelnih v vrstah teh, ki nimajo pravice do podpore, če so brezposelni? S to številko se ne operira. Mi v Clevelandu smo imeli v zadnjem času, lahko rečemo v zadnjih dveh letih priliko opazovati, kako prihajajo v Ohio in Cleveland delovne moči iz Pennsy Ivani je, obeh Virginij, Kentucky in Tennessee. Na vsak način je ta selitev v Ohio znak, da doma ni zaslužka. To dejstvo drži. Drugi pojav je stalno odpuščanje delavstva, predvsem in tudi v Clevelandu. Na tem dejstvu ne zabriše ničesar še tako rožnato napovedovanje, da se bo položaj na jesen izboljšal. V Clevelandu vemo iz lastnih skušenj, da industrija odpušča; odpuščajo celo take industrije, ki nimajo nobene zveze z industrijo jekla ali, ki so dobaviteljice nadomestnih delov industriji avtomobilov ali, ki so zaposlene s tekstilom. Prijatelji "Enakopravnosti" lahko pogledajo okrog sebe in bodo priznali, da je temu res tako. AFL je mogočna organizacija, razpredena sirom Združenih držav, Kanade, Aljaske, Havajskih otokov, kakor tudi območja prekopa Panama. S svojimi tipalkami—podrejenimi organizacijami ji je lahko, da zbere podatke o brezposelnih vseh vrst sirom Amerike in napravila bi nam veliko uslugo. Vedeli bi vsaj pri čem, da smo in s kakimi številkami brezposelnih lahko operiramo. Ne gre samo za volilno geslo, ki naj bo merodajno pri novemberskih volitvah. Gre za nadvse važno stvarno vprašanje! Mi lahko v naprej napovedujemo, da se bo na občnem zboru ponavljala stara trditev, da naj se ustvarijo nova službena mesta, naj bo plača, mezda visoka. Nadaljnja logika, kakor se stalno ponavlja v teh vrstah, je ta, da so visoke mezde potrebne tudi za dobičke v trgovini in v industriji. Amerikanec trosi. Denar pa lahko meče na trg, samo če ga ima. Če imajo torej nameščenci in delavci visoke plače, se ti dohodki, ti dolarji vračajo nazaj v industrijo in trgovino, kakor tudi na ameriške farme. Toda to ponavljanje je po našem mnenju za veliko organizacijo, kot je AFL, nezadostno. Teoretično drži, posebno za Ameriko. Kako pa ustvariti pogoje, da pridemo do praktičnega takega stanja, v tem je zopet vprašanje Kolumbovega jajca. -Ч i J ## Tudi je ravno pri AFL moda ali običaj, da se vse dela po ustaljenem birokratizmu. Dohodki AFL so ogromni. Upravni stroški ne bodo delali skrbi. Ce vzamemo na člana mesečno članarino od dveh do treh dolarjev, pridemo pri članstvu 10,200,000 na izredno visoke mesečne prejemke. Iz birokratizma v sodobno realno živi j ene, tako zahteva čas! L č' ill -i-'* w# TRIDESETLETNICA SLOV&NSKEGA NARODNEGA DOMA EUCLID, Ohio — St. clairska naselbina se pripravlja te dni na pomembno proslavo 30-let-nice onega velikega dne, ko so se odprla vrata Slovenskega narodnega doma. Veličasten praznik je dočakal slovenski Cleveland v prvih dneh meseca marca 1924. V teh dneh je naš narod praznoval uresničenje dolgoletnih sanj in želja—mogočna stavba Slovenskega narodnega doma je stala dozidana, lepa in ponosna — slavnostno okrašena — pričakujoča, da prvič sprejme pod svoje okrilje tisočero množico sinov in hčera matere Slovenije, ki so se zbrali in napolnili vso soseščino, da prisostvujejo največji svečanosti, ki jo je dotlej ali pa poslej doživel naš človek v novi domovini. Vzhičenje, ki se je tedaj zrcalilo na slehernem obrazu, je nepopisno—izraz radostnega zmagoslavja se je očitoval na vsakem licu—in kako bi ne—saj so množično prihiteli od vseh strani, da bodo priča pomembnemu slavju, ki so ga omogočili brezštevilni napori in velike žrtve, porojene iz iskretne domovinske ljubezni. Vsi, kot eden, so čutili, da bo v tem narodnem hramu napočila našemu narodu nova doba in se vneto oblikovala v medsebojni vzajemnosti potom kulturnih, društvenih, dobrodelnih, vzgojnih in družabnih panog. In naši pionir j i-idealisti se niso motili! Res je napočila našemu narodnostnemu udejstvo-vanju zlata doba. Kdo bi pre-štpl število kopcertov, podanih ni odru Slovanskega narodnega doma? Koliko dramskih predstav? Koliko pomembnih slavnostnih obletnic se je že proslavilo v tem Domu? Koliko idej je bilo sproženih na raznih sejah in zborovanjih in nato udejstvenih v dobrobit sočloveka, bodisi tu ali onstran oceana, ko jih posledice so bile tako dragocene, da so reševale življenja . . . Kdo se ne spominja nastopov Slovenskega Sokola, učencev slovenske šole, razstav učencev šole upodabljajoče umetnosti, žgolenja pevcev mladinskih zborov, in nešteto drugih akcij, ki jih je porodila narodna zavest in ljuba v in ukinil pre-snavljajoči čas. Da, trideset let Je naš Dom služil vzvišenemu smotru, ki so ga začrtali za podvig svojega naroda naši prva-ki-pionirji. Kako velika je bila njih ljubezen do svojega poko-Ijenja in vera v slovensko žila-vost, nam svedoči brezprime-ren pogum, s katerim so si zamišljali načrte za Slovenski narodni dom, kajti za denarna sredstva je bil v tedanjih časih bolj težaven dotok—a v nadomestilo pa so imeli idealizma, ljubezni in navdušenja na pretek in te lastnosti so naši veliki rodoljubi položili v temelj tolikanj zaželjene narodne stavbe. S to nepismeno in neotipljivo garancijo so se veliki načrti morali posrečiti! Pri tem je na mestu poudariti, da je naše ženstvo vzorno prispevalo svoj delež k gradnji Doma. Povsem primerno in na mestu je, da se ob važnih obletnicah zamislimo v preteklo dobo Domo-vcga obstoja, saj vsakdo brez-dvomno nosi v svojem srcu svetle spomine na prelepe dneve, ki smo jih v minulih letih preživeli pod tem krovom. Velik niz je teh spominov in vsi so lepi, vsak na svoj način—težko bi bilo izmed njih izbrati najlepšega. Veliko vlogo je naš narodni hram zavzemal v življenju slovenskih priseljencev. Mnogim je bila dana prilika, da so tu užili več kulturnih vrednost, kot bi bil sicer njih delež kjerkoli drugje—vsem pa je bila dana prilika se udejstvovati bodisi na kulturnem, društvenem ali družabnem polju. V teh skupinah sorodno mislečih rojakov pa smo ob enem kot posamezniki našli prijatelje in z njimi vse ono, kar dela življenje pestro in lepo. Važno je naglasiti ob tej priliki tudi neoporečno dejstvo, da je ta naš Dom pridobil slovenskemu življu ugled in spoštovanje v splošni ameriški javnosti. Visoki ameriški državniki so že govorili raz našega odra. Napis "Slovenian Auditorium" na pročelju stavbe pa opozarja mimoidoče, da se tu shaja zaveden narod, ki je s svojo marljivostjo tudi mnogo prispeval k veličini naše nove domovine ... Kot že omenjeno bomo v nedeljo, 10. oktobra slavnostno proslavili 30. obletnico Slovenskega Narodnega Doma. Vršil se bo banket spojen s kulturnim sporedom in govorniki. Naj bo ta dan zopet praznik naše narodne vzajemnosti! Vsa naša javnost je vljudno vabljena. Vstopnice so na razpolago v uradu SN Doma. Nabavite si jih predčasno. Na obilno udeležbo vabi Josephine Petrič, članica direktorija S. N. Doma. UMRLJIVOST ODVISNA OD VREMENA Da je. stanje vremena zelo važno za umrljivost težkih bolnikov, kažejo poleg drugih tudi dognanja dveh nemških zdravnikov na bioklimatični raziskovalni postaji v Koenigsteinu in na ženski kliniki v Wiesbadenu, Približno 40% vseh smrti se pojavi zaradi vpliva neviht, kot bioklimatični dražljaj ne vplivajo samo nagle izmenjave toplin in hladnih front, ampak tudi vse redne atomsferske spre-piembe. Posebno nevaren je tak čas za smrtne notranje krvavitve, n. pr.: pljučne, črevesne, manj za slabosti krvotoka, zamašitve žil in možganske krvavitve. Ugotovitve so važne za pre-prečitvene mere ob nevarnem vremenu. ZOO ZA MALE LONDONČANE V londonskem zoološkem vrtu je poseben otroški 300, oddelek, kjer se velikomestni otroci lahko seznanijo z domačimi kokošmi, kozami (marsikdo jih tam prvič vidi!), z lamami, škotskimi poniji in celo kačami—nestrupenimi seveda. Otrokom Je dovoljeno igranje s svojimi živalskimi vrstniki: levjimi mladiči^ medvedki, mladimi šimpanzi, med njmi je tudi Dumbo, nedorasel indijski slon. Na male obiskovalce in najbrž tudi na živali pazijo privlačna dekleta, ki dobro poznajo življenje živali. Uprava zoološkega vrta Je postavila tudi dva študijska oddelka, v katerih živali požirajo različnim likovnim umetnikom. POCENI VOŽNJA Zakaj bi se boril z viharnimi vetrovi? Galeb očitno meni, da si bo takole prihranil precej truda. Vkrcal se je na pelikanov hrbet in kamera ju je ujela, ko sta plula po morskem zalivu blizu avstralskega mesta Mel-bournea. DOBER PEŠEC 21. junija je Ben Lloyd, 48 letni samec, prišel po prvi cesti New Orleansa in s tem končal sprehod, pričet leta 1944. Takrat je sklenil, da bo prehodil vseh 2250 km cest svojega domačega mesta. NADŠKOF PREUREDIL CERKEV V KINO 72 letni superintendent meto-distične cerkve v Londonu Thomas Tiplady, ki je bil pred kratkim upokojen, se je več let zaman trudil, da bi privabil ljudi v svoj misijon. Potem pa je rajši preuredil svojo cerkev v kino. Čez teden so predvajali najnovejše filme, le ob nedeljah so bile tam maše. Kino-cerkev je bila med vojno bombardirana. PLAVAJOČ VRTALNI STOLP VRTA DO 6000 METROV GLOBOKO Štirinadstropen splav nosi ogromen vrtalni stolp, ki vrta do 6000 m v globino. Konstruktorji trdijo, da je ta stolp najmočnejši na svetu. Strojnica ima stroje, ki dajejo skupaj do 5000 KW. Sveder bodo uporabili pri prebijanju podmorskih petrolej skih vrelcev. s HELIKOPTERJI NA KITE Lov na kite je že od nekdaj razburljiv. Toda časi se spreminjajo. Nikjer več ne srečas okornih lesenih ladij in kitolovcev z ročnimi harpunami. Ladje in oprema za lov na kite se vedno bolj izpopolnjujejo. Tako izgublja ta lov romantičnost, postaja pa vedno bolj ud' ben in uspešen. Norveška in angleŠKa kitolov-ska podjetja vse bolj uporabljajo pri lovu helikopterje, s pomočjo katerih je lov na kite vse uspešnejši in seveda lažji. Kito-lovska odprava ima danes večjo ladjo, nekaj desetin manjših ladij, ki love v 80 do 160 kilometrov širokem krogu. Helikopterji po radiu obveščajo lovce, kje so kiti in iz zraka vodijo lov. Razen tega uspešno zasledujejo ranjene kite. RIBJA OLJA BREZ VONJA V Nemčiji je začela neka kemična tovarna ribja olja tako predelavati, da izgube neprijeten duh in okus. Očiščeno olje bodo v glavnem uporabljali za proizvodnjo margarine in ribjih konserv, saj je za 75,% cenejše kakor olivno olje. Na nov način predelujejo ribje olje že tudi na Danskem, Norveškem, Angleškem in na Islan-du. SEVERNI MEDVED NAJRADOVEDNEJŠA ŽIVAL Tako vsaj lovci pravijo. Ze če obesiš dve prazni konservni škatli tako, da v vetru udarjata druga ob drugo, privabiš medveda. In tega se lovci s pridom poslužujejo. Ce pa ni vetra, zažge j o kos tjulenjevega loja— tjulenji so glavna hrana belih medvedov—in kosmatinec ga zavoha, čeprav je daleč stran. Pozimi je seveda lov na te živali še mnogo lažji. Psi, ki lovce spremljajo, jih med zimskih spanjem v ledenih jazbinah hitro najdejo. Nekdaj so bili polarni kraji polni teh živali. Danes pa, ko tudi v krajih večnega ledu in snega narašča število prebivalcev, je severnih medvedov vedno manj. Zoologe že skrbi, da ne bi izumrli. Dosegli so, da so na Spitzbergih in na Aljaski vsaj delno zaščiteni in da v Kanadi zakon prepoveduje izvažati mladiče v zoološke vrtove in cirkuse. Vzlic temu pa je severnih medvedov zmeraj manj. Ml/ »Q NwHttr Commwmty Chest "Swrvinjt Oreotfer CtfeVeltsnd" Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE So ljudje na svetu, ki ne vidijo pred sabo druzega, kakor samo mizerijo. To so navadni črnogledi, podobni tisti kmetici, ki je napovedovala točo iz vsakega oblaka. Pametno je, da ni človek prelahak. Marsikaj vnese meni in tebi, pa to je življenje. Pa to ni nič. Iz tega se vsak uči, kaj in kako mora biti v bodočnosti. Poglejte naše časopise, mislim angleške. Ni je izdaje, da bi ne bilo kje kakega namigavanja na nevarnosti, katerih ni v resnici nikjer. V naravi so gotovi zakoni, kateri kažejo dovolj jasno, da na svetu le vse dobro zmaguje. Res gremo včasih nekoliko nazaj— pride pa trenutek, ko se prikaže prilika, pa skočimo zopet v pravi tir napredka. Mi živimo danes v atomski dobi. Nimamo sicer še resnične vpo-rabe te sile—ker smo šele v začetkih. A pride vse na vrsto. Ni daleč čas, ko bo imela vsaka hiša svojo atomsko centralo, katera bo dajala vso moč za gorko-to in razsvetljavo. Vse to bomo dobili iz atomskih reaktorjev. Atomska sila bo izpremenila vse na svetu. Mogoče živite kje v kraju, koder je ves zrak pokvarjen s sajami ali dimom. Na misel mi pride zimska pot po Rocke-fellerevem parku, koder je bil zrak tako prepojen z žveplenimi parami, da skoro ni bilo mogoče dihati. Seveda mislim na Cleveland, koder rabi mesto toliko mehkega premoga, da pokvari vse ozračje drugače čednega in agilnega mesta. Vse to bo v bodoče drugače. Dim, saje, strupene pare—vse to bomo pregnali z atomsko silo. Naši ljudje gredo radi po svetu. Na stotine jih gre leto za letom v staro domovino. Lahko rečem, da jih je na tisoče, ki obiskujejo zanimivosti naše nove domovine. Prej kakor v desetih letih bomo imeli stroje na atomsko silo. Goftili bodo železnice, ladje in eroplane. Res je danes vse to drago in nekako nerodno. Ampak tako je bilo z vsako večjo iznajdbo. Elektrika je prišla šele zadnje desetletje v splošno porabo za hišo in dom. Koliko krajev je na svetu, koder ni elektrike, ker je napeljava predraga. Vse to bo rešila atomska energija. Atomska sila je kar se da vpo-rabna, ker jo postaviš lahko, kamor hočeš. Danes je tako, da moraš postaviti električno tovarno v bližino premoga ali vodne sile. Pri atomskih napravah je to vse drugače, ker je vse jedno, kje stoji tovarna. To je pa zato, ker je atomska sila tako močna. Uranium daje atomsko silo. Premislite. Košček uraniuma, ki je en palec dolg, enako širok in visok, daje tohko sile, kakor 1300 ton premoga. V tem je torej tista moč, ki se bo razprostrla po vsi naši zemlji in dala ljudem vsega, kar bodo rabili. Ni pa samo sila ali moč, kar bomo dobivali iz uraniuma. Šele zadnje čase sc iznašli, da je mogoče ustvarjati prave čudeže z atomskim obsevanjem. Pri hiši se rabi vse vrste etvari, katere moremo dobiti iz atomske sile. V bodoče bomo imeli vso našo hrano obsevano od radija. Samo trenutek ene sekunde je dovolj, da se ti hrana drži štirikrat tako dolgo, kakor če ni obsevana. Farmer ji so izvedeli, da je treba oves obsevati samo za trenutek, pa se vniči tista bolezen, ki pobere toliko milijonov dolarjev leto za letom. Pri zdravljenju raka smo dosegli z obsevanjem čudovit napredek in ni izključeno, da bi ne bila ta strašna bolezen čisto vničena s tem modernim sredstvom. Atomska sila je izvrsten detektiv, ki ti trenutno pokaže vse delce, od kje so in kam spadajo. Dobili bomo s pomočjo te sile notranji vpogled V skrivnosti življenja samega, pred vsem pa v premembo neor-ganskih snovi v organske. S pomočjo uraniuma je mogo- če najti najmanjše napake atomskih napravah. Treba Ш druzega, kakor znani Geigei' Counter in zraven človeka, ki zna vporabljati, pa najdeš vse, kar oviia redno delo. Eno izmed največjih del pa bo ob morski obali. Mi ne rabimo druzega, kakor cenen stroj in dovolj gorko-te, pa bomo začeli dobivati iz morja vse, kar rabi človeštvo. Morska voda ima v sebi raztop" nine vseh snovi, kar jih je v naravi. Kakor veste, je morske vode največ na svetu. Če vzameš zdaj eno miljo morsko vode to se pravi, eno miljo na dolžino, eno milj° na širino in eno miljo na višino, te-tisoč ton bromina. In kaj je to. Ena snov, ki se rabi v gazolinu, da se prepreči tolčenje v stroju-Bromin dobivamo že danes v velikih množinah, četudi ne tako poceni, kakor kadar bomo rabi atomsko silo. Imamo kovino, ki ji pravimo magnezij. Posebnos te kovine je ta, da je neizrečeno lahka. Rabimo jo zdaj okoli sto tisoč ton in dobivamo jo iz mor ske vode. Ni pa daleč čas, ko bomo dobivali še vse kaj druzega i^ morske vode. In mogoče je, ^ bomo dobivali tudi zlato. Morsk& voda ima v sebi hrano, živals in rastlinsko, ki ji pravimo р1аи ton. Ta hrana je podlaga vseg^ življenja v morju. To je tudi hra na za največjo žival v morju višnjevega soma. Žival enostav no plava z široko odprtim g® cem po morski vodi in lovi mikr" skopične planktone. Žival ima ^ grlu nekaj podobnega situ, ko prestreže planktone, vodo pa ne iz sebe skozi nosnice. To hran zamore pridobivati tudi člove ^ Nato krmi ž njo živali, pa jo ta način spremeni v organsko, je v meso, kri, mast itd. Najv^^ ja naprava pa bo brez dvoma c ^ ščenje morske vode od soli. S postaja vedno bolj suh in v odG puo: aja vcvii'" ""-J----— ^ _ pririianjkuje povsod. Neizcrp^ zaloge so baš v morjih in mkJ^^ drugje ne. Mi imamo še dosti s ta za poljedelstvo, če bi imeli ° volj vode. Edino atomska sila more rešiti to vprašanje. Že go čaka človeštvo rešitve s a vode, katero bi potem pošli suhe kraje. Mi smo prav bliz^^,^ rešitve in v par krajih že pr® njajo slano vodo v sladko na čin, ki ni predrag. Milijone dolarjev žrtvujem'' leto, da bi našli način, po rem bi mogli vporabljati gorkoto. Poiskušali so na dala, katera mečejo sončne ke v skupno žarišče. Pa to ni način. Imamo tudi kemičen čin, s katerim si učenjaki v n ^ državah več obetajo ogledali. Rusi pa rabijo ogl® , Človeštvo na svetu se leta do leta. Ljudij imamo da dva tisoč petsto milijonov i leto se nam pomnože za 2 jonov. In veste, koliko bi vsak človek? Nič .g ђо- dva tisoč petsto funtov. mo dobili vso to potrebno če ne s pomočjo kemije in sredstev, kakor je atomska V tem leži velika naloga z ženirje bodočnosti. Zato ^gc poroča zastonj naša vlada, n posveti več ljudij kemiji- v i vec Bodoči farmer bo posvec svojih zmožnosti vodi kot P° g vsega kmetijstva. Mi se lovi umetnimi gnojili, kar gre ° gotove mere. Vse to bo j-qv-krat v laboratoriju od kemi Omenil sem prej umetna jila. Kemist je tisti, ki bo v dočnosti izdeloval umetna 5^^, jila. Pred vsem imamo pehe z amonijskim plinom, rega se s posebnimi stroji v zemljo, koder je takoj f polago rastlinam. Niso line same, ki rabijo pol- oskrbe. Kakor veste, so gih na raznih žuželk, črvov m ^ sovražnikov, ki žive od namenjenih za človeka. Te 3 ba vničiti, kar se tudi godi- (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOSU BTRAN S OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje s 2. strani) voif'' kaj ao alge? Če v dovolj dolgo in je pod ivoiti gorkote, kmalu razvi-nekaj kakor zelen mah. Teste alge. Zadnje čase. Cf kod brali od neke "pM ^&8tline, ki ji pravijo cd Je to nekaka sestra ^^i^^jenih alg in je poza r° ®P®®obna za hrano, bodisi Vse ali bakterije. Ima »e vitamine v sebi in Štv ° čudnega, če bo člove-lepega dne gojilo sa-^t'atio za vso življensko znajo že preminjati Ved' v sladkor, kar je sc- sanf ^ožno je, da bodo ћгап države zmogle dovolj Vgi. ® samo za današnje člo-(Ijj P^č pa za čase, ko'bo Iju-tQ l^ilijarde na svetu. Ali se ^ko ^Sodi ali ne, to je stran-(3g ^^P^^'šanje. Glavno je, če pri-Pfavt- j® svet zmožen na- ®a k ^ Ni pa samo hra- Uo' -j važna za nas. Važ- Sfad^ sredstvo, s katerim vij-jj ^i imamo danes pogla-sredstva, in ta sta že-kih ^ rabimo v ta- ^"^(^žinah, da bo kmalu za- ^ihti ^^^'^^"jkovati vsega. V бес v nekaj letih ko- čijo rude. Enako se kr- A premoremo na Зејо sredstva, ki ustvar- %e^°^ S^adbeni materijal. Naj ац samo dva, sintetični t gumi in pa plastika, vidite že polno reči, na-iz plastike. Umetni ko rt danes izpopolnili ta-toj^ ^^■hko kupite na trgu av-Vozij. ® kroge, s katerimi pre-sto tisoč milj. To se 2a y ^ ^rugimi besedami, da je že jj! (^d plastike ste gotovo ogfo^j- ' mislijo izdelovati ojjipjh^f ^^^^'^obila, ker je v vseh ^^3ala od sedanjega mat?-b^jji ■ bi iz plastike izdelali li kopel, bi jo izlahka dja- posebno pa kemistov. Mi moramo gledati, da ohranimo tisto, kar smo dognali. Nadalje moramo rešiti še tisto, kar nam je do danes uganjka. Vse to čakati-ste, ki se bodo posvetili tem študijam. Danes imanao okoli tri-stopetdeset tisoč učenjakov, rabili bi jih pa vsaj še enkrat toliko. Delo je pred nami—nekdo bo moral vse to preiskati in rešiti tako da bo vsemu človeštu v korist. to] farno ш nesli v hišo. Pri av- bi lahko zadeli drugo Po|v' da bi se kaj razbilo ali popj.° če bo treba kje kaj 2a bo vsak storil to sam. ^iovanje plastike se vpo-je 2^rak in plin. In tega ° svetu, da ga ne bomo ^ogli porabiti vsega. In 83 ijQ^^.~~"^i imamo danes vsaj od katerih jih rabimo sajjjo eno tretjino. Vzemimo kovino titanium, kateri MARIBOR DOBI TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV Na 17. seji obeh zborov OLG Maribor-okolica so razpravljali o reoganizaciji trgovskih in gostinskih podjetij. Ker na podeželju ni bilo večjih podjetij, ne bo posebnih sprememb, le poslovalnice bodo samostojneje razpolagale z dohodki. Gostilnam in manjšim obrtnim delavnicam pa bodo v bodoče ljudski odbori pripisovali pavšalni davek. OLO je odobril ustanovitev nove tovarne v Framu. Tovarno bo ustanovila skupina državljanov, ki bodo vložili nekaj lastnih obratnih sredstev. Za osnovna sredstva jim bo odstopila Tovarna olja v Slovenski Bistrici neko poslopje, ki ga sama ne potrebuje. Nekaj obratnih sredstev pa bodo dobili v Naročeni banki. Podjetje bo poslovalo na enakem principu kot druga socialistična podjetja. Ustanovitelji bodo imeli le pravico do povračila vloženih lastnih sredstev. V novi tovarni bodo izdelovali keramične izdelke. Neki inženir je namreč že pred leti odkril surovino za tako podjetje—kaolin, ki ga pa doslej niso izkoriščali. OLO je reševal prošnje nekaterih podjetij in odobril jamstvo za dopolnilni obratni kredit tistim, ki dobro gospodarijo. Nekaterim kulturnim in športnim društvom pa je dodelil subvencije za gradnjo domov in za druge koristne namene. Svobodi v Pragerskem je dodelil 100,000 din. Planinskemu društvu in Turističnemu društvu po 400,-000 din, Partizanu v Rušah 250,-000 din, knjižnici CMD 100,000 din in še nekaterim drugim društvom manjše zneske. P.J. GOSPODARSTVO V BOLGARIJI NA SLABEM V - četrto vrsto po množmi Torej treh materij je pride pa takoj tita-. težave so s prido- Ijal Pred par leti je vc-titaniuma tri tisoč do-Рођр/ ^з^пез se ga prideluje že doBH ^^l3,rjev za funt. Pa bo še cenejši. imamo dokaj novih ostg^^.^loveka samega. Danes in imamo že sred- pohištvo naprodaj Proda se rabljeno pohištvo za pet sob. Preproge, kuhinjski set in drugo. Vse kot novo. Prodaja se radi odhoda iz mesta. Zelo poceni. Pokličite UT 1-3955 Tudi letos so v Bolgariji napovedovali in poskušali tekmovanja za zboljšanje in napredek gospodarstva ter je večina prvomajskih parol opozarjala na največjo nalogo, da je treba preprečiti resno poslabšanje gospodarskih razmer ter popraviti položaj bolgarskega gospodarstva. V teku tekmovanja niso bile vpre-žene same sindikalne organizacije in ves propagandni aparat, temveč tudi ministrski svet in partijsko vodstvo. Izkazalo pa se je, da vsi apeli niso mogli ustaviti nadaljnjega poslabšanja v gospodarskem življenju dežele. Gospodarski načrt Bolgarije, ki so ga začeli izvajati že v prvih dneh tega leta, se od meseca do meseca vse slabše izpolnjuje. V vrsti tovarn in podjetij se proizvodnja sistematično znižuje in postalo je že pravilo, da se od leta do leta ponavljajo iste pomanjkljivosti in napake, ki so rezultat administrativnega vodstva gospodarstva in satelitske odvisnosti Bolgarije. Značilne primere takega položaja najdemo v podjetjih ministrstva za elektrifikacijo, ministrstva lesne in živilske industrije in tudi ministrstva težke industrije. Samo nekaj primerov zadostuje, da se vidi zagata, v kateri se je znašlo bolgarsko gospodarstvo. Lesna industrija je ena od osnovnih panog bolgarskega gospodarstva in temelj pravilnega gospodarskega razvoja dežele. Zadostila bi lahko domačim potrebam ter še precej izvišala. Tako je bilo pred vojno, zdaj pa lesna industrija ne more zadostiti niti potrebam rudarstva, gradbene stroke in tudi gospodinjstvu ne daje dovolj kuriva. Partijsko glasilo "Rabotničesko delo" je moralo tako stanje imenovati katastrofalno. ^N'a sto tisoče kubičnih metrov lesa niso mogli v prvem letošnjem četrtletju izvoziti iz bogatih gozdov. Če dodamo k temu, da desetine tiso-čev kubičnih metrov ležijo v gozdovih še iz prejšnjih let, potem je ugotovitev "Rabotniče-skega dela" ne samo točna in pravilna, temveč tudi katastrofalna za ves sistem. Prav nič boljša ni situacija glede jamske- ga in rezanega lesa. Ta les uporabljajo neracionalno in marsikje ga zelo primanjkuje. Tako je to v najbolj znanem bolgarskem premogovniku "Georgi Di-mitrov" v Perniku. Veliko pomanjkanje rezanega lesa pa je tudi drugod, po gozdovih pa les trohni in kvari se tudi po železniških postajah, ker ga zaradi nesposobnosti birokracije ne od-premijo pravočasno tja, kjer ga zelo potrebujejo. Kakor industrija, tako so hudo prizadeta tudi gospodinjstva, kajti zaradi pomanjkanja delovnih moči, nizkih mezd, slabe prehrane in slabih prometnih zvez ostaja les za kurivo v gozdovih, medtem ko morajo prebivalci Sofije in drugih velikih mest mesece in mesece čakati, da dobijo kubik drv. Tudi pri drudarstvu in elektrifikaciji so velike težave. Čeprav je partijski prvak. Čankov v svojem referatu v skupščini poudarjal, da ima Bolgarija prvo mesto pri proizvodnji premoga in električne energije, je v resnici drugače. Po uredbah in uradnih številkah gospodarske situacije seveda, ni mogoče presoditi. Vlada je bila primorana že letos februarja četrtič omejiti potrošnjo električne energije. Pri tem je bila izjema samo za tista podjetja, ki delajo za ZSSR. V podjetjih je zaradi tega prišlo do omejitve delovnega časa in do znatnega zmanjšanja proizvodnje. Čankova je tudi tisk demanti-ral. Mnogo pišejo o slabi kakovosti premoga. Samo v premogovniku v Perniku, ki je nekdaj slovel zaradi dobre kakovosti svojega premoga, je vsebina pepela v premogu dosegla že 50 odstotkov. Sicer pa je moral tudi Čankov sam priznati, da mnoga podjetja ne dobivajo premoga. V prvem letošnjem četrtletju so se jasno pokazale tudi bolgarskemu vodstvu perspektive gospodarstva. Vodstvo je na vse odgovorilo s tekmovanji, z večjo kampanjo za kontrolo dela, z bojem za večje kmetijske pridelke, za napredek-živinorje itd. Izhod iz vseh teh težav pa je na drugi strani. Satelitski odnos, ekonomsko izrabljanje v korist ZSSR, slabi zaslužki in pomanjkanje svobode, so glavni vzroki take situacije v bolgarskem gospodarstvu. Državno-kapitalisti-čno vodstvo bolgarske države goni gospodarstvo čedalje bolj v propad. Sedanja zagata je alarm, daje treba iskati nove poti, kar pa sedanje vodstvo ne more storiti, ker ima za svojim hrbtom "starejšega brata," zaradi katerega je svoje ljudstvo pripeljalo že do roba propada. Z. P. (Po "Šišenskem poroSevalcu") SYEDI Izmed tujcev so bili Švedi prvi, ki so začeli letošnjo letovalno sezono na Bledu in na Jadranu. V četrtek, 6. junija, je namreč z avtobusi potovalnega urada "Swetour" prispela na Bled prva izmed dvanajstih rednih skupin, ki so v tej sezoni najavile obisk v slovenskih alpskih in istrskih obmorskih krajih. Po ogledu Ljubljane in Postojnske jame so prvi tuji redno najavljeni gostje nadaljevali potovanje v Portorož, ker bodo ostali osem dni. Čeprav je bilo te dni vreme tudi na morju precej kujavo, se je nekaj švedskih gostov v Portorožu že kopalo. Takoj za Švedi je v ponedeljek, 10. junija, pripotovalo v Slovenijo 45 Nizozemcev, ki bodo prebili na Bledu 6, v Lovranu pa 2 dni. S to skupino se je pripeljal tudi POTOVANJE IN DARILA Ako želife potovati, bodisi z parniki ali avijoni, Vam vse potrebne formalnosti uredimo za udobno potovanje, samo, da se pravočasno zglasite za prijavo. Ako želite pomagati svojcem v domovini, kateri vsied vremenskih nezgod, nujno rabijo Vaše velikodušne pomoči. Vam nudimo postrežbo, za DENARNA NAROČILA .. . DARILNE PAKETE, katere sami doma uredite, kot naročila za STANDARD PAKETE, katere pošiljamo v evropske države, ter dospejo prejemniku v teku 14 do 21 dni. Za nadaljna pojasnila in naročila STANDARD PAKETOV, se zglasite v našem uradu, STEVE F. PIRNAT CO. 6516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO — HE 1-3500 МОШ! 1U JE * 40VKA PRISTNI McCOY JE PRISPEL Air-Cushioned McCoy čevlji so novi in to je novica—dobra novica za vas, ker si sedaj lahko nabavite popolno podlogo od prstov do pete—prijetno udobnost za noge. In—kar je najbolj važno—kupite jih lahko kar tukaj—umerjeni so po izurjenih čevljatjih in jamCeni po nas, kar je DVOJNO ZAGOTOVILO KAKOVOSTI. Cene so od $8.95 do $13.95 in stili za vsako potrebo. VI LAHKO čutite RAZLIKO VI LAHKO čutite PODLOGO McCOY AIR CUSHIONS so drugačni čevlji, vi lahko čutite podlogo, vi lahko vidite posebne ugodnosti. . . 1954 znamenje kaj mora biti dober čevelj. Pridite še danes, da si ogledate popolno izbero Air-Cushioned McCoy čevljev. Dobite jih ekskluzivno pri M Л N D E L SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVE. dvoja vrata od North American banke <^"><><>000000<>0000000000000<>00<>00<>00000c>0000.00000000000<><" < < < zakaj se naša te-imamo že sred-^ ta proces staranja po-^^dalje so preiskali ta-''lovp kakor jih najde- ii^fluenci in navadnem бе nadaljni napredek, na umeten način ^ tiste posebne snovi, ^ telo ^ zadostni meri na-^ pri taki bolezni ^itna^j^^^Predek, kđkor je rak. ^'^Vo se sredstva za nje- vemo pa vsaj, uspešen boj in Vgg i veliko delo pa zahteva ^^^jakov na vseh poljih, Ш-1 Tfiouqfil &Таг Was Over? Sure! The fightin's stopped in Korea . .. but the war against death is never over! The fighting continues relentlessly in homes and hospitals all over America. And the greatest defense weapon of all is blood. Yea, blood saves lives! It is needed now by thousands of men, women and children for surgery and medical treatment. It is needed, too, to build a national reserve of blood derivatives as "life insurance" for hundreds of thousands in time of disaster. So... GIVE BLOOD NOW! CALL your Community or Hotpital Blood .Bonk or Local Red Cro<><><><<><><>с><><>.с>0<><><><><>с><><><><><><>0<><><><>0<><>ск><><>с«><><><><><><><><>000 Iz ponudb, ki so jih stavili hoteli V Hrvatskem Primorju in na Bledu, je videti, da bodo cene penzionov, ki si jih bodo domači gostje le v manjši meri lahko pri voščili, za tujce glede na sedanji valutni tečaj precej ugodne. N. Ž. ameriška m evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št, 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna matrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. Лвтетбег^ only you can PMViNT FOREST FIRES! Ue)^ Bplore 0 ^ •••■ ' ' f.41 ■ More than- 44,000 people visited the Logan Elm Park last year as they followed the pathways of history through this State. This huge tree 1» a living tie with Ohio's past, for it was under theise spreading branches that Indian Chief Logan delivered his famous speech which was recorded by John Gibson in 1775, a year before the American Revolutionary War, and which gained world-wide fame as one of the most eloquent statements by any of the former inhabitants of the Ohio Country. The Logan speech is recorded on a monument tablet at the Logan Elm. This tree stands in a five-acre park maintained by the Ohio Histcnical Society and many Ohio families use the picnic facilities in flrfs historic park, which is about seven miles south of CirdeviQe off Routes 23 and 361. w .. > BTRAN 4 ENAKOPRAVNOST STISKI TLAČAN Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ (Nadaljevanje) "Vidiš, tlačani so pritekli, da bi s svojim življenjem branili grad!" je deseti brat tiho rev-skal v Janeza. "In takele sužne duše čvekajo o svobodi in juna-čijo o Uporih! Če se res obnovijo kakove prekucije, ostani doma, bolje bo zate!" Janez je molčal, sram ga je bilo. XX. Mimo hruške so tekli curki tla-čanov, po vsakem se je hrup večal, tlačanske ose so prav neprijetno v hrbet pikale Uskoke, ki so po lestvah silili v grad. Oni trije na hruški so bili nejevoljni. "Nič jih ne spametuje tlača-nov, to zdaj vem!" "Morda mislijo, da bi razbojniki, ko bi opravili z gradom, prišli tudi nadnje?" "Nič ne mislijo. Če bi kdaj kaj mislili, ne bi bili zmerom pripravljeni, tudi umreti za grad!" "Mika me, da bi stopil tjale dol in da bi razpodil tlačansko drhal!" je Peter Klepec škripal z gobmi. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING 9ALL DEarborn 2-3179 FEMALE HELP WANTED MARION, INDIANA R. N. ANESTHETISTS 106 bed Indiana Hospital. Well qualified surgical staff. Normally 4 nurse Anesthetists needing 2 members. A. A. N. A. For appointment around September 20th. City of 40,000. Salary $5,000-$6,000 depending upon maintenance. Good working conditions. Permanent position. Write or wire: — Roy House, Administrator, MARION GENERAL HOSPITAL Marion, Indiana REAL ESTATE COUNTRY RANCH HOME — 3 bedrooms on 1 acre. Fireplace, hardwood floors, birch cabinets. Formica, 75th and Drew Ave, 1 road S. of Route 66 and 1 road W. of county line road. Call HUnter 5-0380 LASTNIK PRODAJA — V okolici Ohio in Sawyer. Zidana hiša s 7 sobami; kabinetna kuhinja, v izvrstnem stanju. Fornez in avtomatični grelec za vodo. Garaža za 2 avta. Se žrtvuje za $12,500. SAcramento 2-2437 GLEN ELLYN — Year old tri-level; 3 bedrooms. Priced to sell under $20,000. By owner. 358 Marion Glen Ellyn 3473J DES PLAINES, by owner—On Ballard Road. — Beautiful 6 room house on landscaped 2 acres, enclosed porch; full basement. IV2 baths; range, refrigerator, freezer, including aluminum awnings throughout: Rusco combination storms, Venetian blinds, deep well septic tank. Near schools and city transportation. Priced to sell. VAnderbilt 4-1044 BY OWNER — Brick, 6 rooms, tile bath, complete landscaping, gas heat, wall to wall rug, storms, screens. Venetian blinds, tile kitchen and basement, side drive. Call Tony at GRo. 6-9322, 9:30 to 6. After 6:30 — STewart 3-5908 ELMHURST — 3 year old, 2 story frame and stone. 3 huge bedrooms: 1VŽ baths. Heated garage; gas hot water heat; 2 fireplaces. Many de luxe features. $33,500. Owner. 174 Fairfield _TErrace 2-0121 PROSPECT HEIGHTS — Cape Cod brick 6 rooms, 1 bedroom down and tile bath; gas heat large breezeway; 2 car heated garage; % acre beautiful landscaped lot. Owner. CLearbrook 3-5771 "Nikamor se mi ne geni, o Peter KJepec!" ga je deseti brat krotil. "Medved, kakršen si, bi vse zdrobil, kar jih je pred gradom in v gradu!" "Ne bi, ne bi, deseti sin svoje matere!" je brdavs skoraj prosil. "Vsaj enega bi rad spreobrnil!" "Slušati me moraš, o Peter Klepec!" "Ne morem, ljubi deseti brat, ne morem! Strahovito me kači, storiti moram, kar mi je šinilo v glavo, božja volja je taka, sicer bi, to vem prav dobro, še nocoj res zdrobil v sončni prah vse in razmezgal do nerapoznave, kar bi mi prišlo v pesti!" Tako je rekel in zdrsnil na tla, hrknil in mrknil v temo. Nameril se je prav na tlačane, ki so s čekanom in cepmi, s koso in betom nagajali Uskokom. Iz teme je segel po prvem tlača-nu, ga stisnil pod pazduho in ga kakor mlado mače odnesel pod hruško. "Kdo si?" ga je pestil. "Kaj si hotel v tem hrupu? Krasti, kajne?" "Grad je klical na pomagaj, pa sem prišel, kakor vsi drugi." Peter Klepec ga je spoznal po glasu in se začudil. "In si zvesto hotel braniti grad?" "Valpet je ukazal." "Kaj se ti ne zdi, da bi bilo bolje, če bi jih tudi grad vsaj enkrat dobil po grbi?" Tlačan je molčal in iskal pravo besedo, pa je ni našel. "Kmalu si se premislil, preteti Krajinčan! Ali je že tako dolgo ko si v Mirnški jami pometal z gospodo in jim plenil in podiral gradove?" "Kdo ti je pravil, da sem govo ril tako?" "Tisti, ki te je poslušal." "Bedak je in izdajavec, tako mu povej!" "Bom. A ti mi povej, kako se pravi tistemu, ki gredoč na ljudsko veče v Mimško jamo smukne v stiški samostan in na Grundljevo—pa izda vse!" Krajinčan je molčal in drhtel od strahu. Kdo je ta, ki gleda prav na dno srca? "Ne vem, v katero mer ti be sede blodijo in kaj bi rad!" se je repenčil. "Povej rajši ti, kdo ti daje pravico, me loviti in pestiti." "Tu si zdaj, ne vprašuj, od govarjaj!" "Spoti se mi spravi, na miru Chicago, m. WMTTED TO HEUT RESPONSIBLE Professional man, wife, 3 young girls, need 6 room unfurnished - apartment. N. or N.W. Moderate rental DIversey 8-2488 DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — Room and board. Good home. References. $40 month. ARmitage 6-2218 BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN with living quarters. Picnic grove with hamburger stand; summer cottage and double garage. Diamond Lake, 35 miles from Chicago. Sale by owner. MUndelein 6-9630 me pusti!" je Krajinčan prhnil v temo; a Peter Klepec je bil uren, precej ga je spet imel pod hruško. "Kaj nisi—Peter Klepec?" je Krajinčan ubiral drugo struno. "Seveda si. O, le stoj, ne pohvali te grof, če zve, da si me zaviral, ko sem branil grad!" "In ti, izdajavec, preskrbiš, da zve, kajne?" "Na miru pusti mene ti, pa pustim tebe tudi jaz!" "O bodi ga zahval jen Bog, da je tako dober z menoj tale zavrženi izdajavec!" "Nikar, Peter Klepec, tožbo ti nakanim, hud odgovor boš dajal in žal ti bo, da si natolceval tako grdo!" "In ker sem te zaviral, da nisi mogel braniti gradu, ko so prišli ljudje in hoteli lepo tiho storiti, kar si ti v Mirnški jami svetoval na ves glas, ali ne?" "Grof te privije in prisuče tudi za to!" "In tudi te izdaje te ne bo sram, malopriden si zadosti! Ena izdaja več ali manj, kaj je to tebi? Vest ti jo zmore ko nič." Krajinčan je škripal z zobmi, rekel ni nobene. "In kdor ni nocoj pritekel na pomagaj gradu, ga tudi pričrniš, je-li?" "Kaj to tebi mar?" Peter Klepec se ni mogel več premagovati, sveta jeza ga je grabila že veš čas, zdaj je zar-jul, Krajinčana popal za kopeti in z njim počil ob hruško. Deseti brat in Janez sta se spustila z drevesa in stoknila od groze. "Kaj si storil, človek nesrečni?" "Mislim, veliko dobro delo! Pogubil sem izdajavca, ki se je pripravljal, da bi škodoval nam vsem!" Le-onadva sta premolknila od začudenja. Kaj ni tale brdavs prav tisti, ki se je skoraj razjokal otodile, ker je po nesreči in nerodnosti pogubil razbojnika? A zdaj gre in domačemu človeku raztrešči betico, kakor bi baba ubila bolho! "Pljunimo!" je Peter Klepec zarenčal. "Pojdimo, opravili smo!" XXI. Deseti brat se je drugi dan mudil po Malem Gabru in Žubini; prisluškoval je, ali kdo že ve, kaj se je sinoči godilo v žužem-perku. Novica še ni našla poti semkaj, vas še tega ni vedela vsa, da se je vrnil Kablič. Pripompljal je sredi noči in še ni stopil izpod strehe, ves čas se je le grizel z Marinko, kaj je počela vse te tedne njegove voze, skom govorila in kaj postorila na domači-jici. "Ali se je Gorenjko kdaj oglasil pri tebi?" je naposled ljubosumno vprašal. "Nikoli," se je neumno lagala. "Kaj bi?" "Slišal sem, da je vendarle hodil semkaj!" "Zakaj sprašuješ mene, če vohljaš za menoj in me daješ v jezike?" Vpila sta in ščeketala skoraj na ves glas. "Račun delata, pa se jima ne ujema!" so si sosedje namigovali. Mimo je prišel deseti brat, vstopil in se zasmejal. "O Kablič, kaj si doma? In se že golobčkaš z ljubo ženico, ki je tako kdprnela po tebi?" "Kaj bi rad, povej, drugo tebi nič mar!" "Pa ne, da so ti na piano pomagali Uskoki?" "Izpustili so me grajski — kaj česnaš o Uskokih?" ga je Kablič strahoma gledal. Join the Ground Observer Corps CALl CIVIL DEfENSE "Grof? Saj ga ni bilo doma. Ušel si, kajne? Sitnosti bodo, še pote pridejo, le brž se nagolob-čkaj!" se je deseti brat posmeh-nil in šel. Vedečnost ga je gnala tudi v Žubino in lotiti se je hotel tudi Štepiča. Poniglavo je mendral po vrtu, gospodar ga je spazil. "Kaj bi rad tu?" ga je brezasto meril. "Molči, gospodar, molči," se je prevejanec skrivnostno sukal okoli tepke, "saj ti povem precej." "Poberi se mi, sicer vzamem v roke kaj lesenega!" "Če me vse ne vara," je deseti brat šepetal, kakor da ni slišal Štepičeve pretnje, "če me vse ne vara, stojim zdajle na velikem zakladu." Štepič se je ustrašil, deseti brat, glejte, res stoji, kjer je on-dan zakopal hišne dragotine. "Koliko mi daš, pa ti ga izkop-Ijem?" "Kar je v moji zemlji, je moje," je togotno revskal. "Poberi se!" "Na ... ni ga več . . . drugam se je premeknil!" je deseti brat žavsnil. "S trdo besedo ob zakopanem zakladu si razdrl zagovor, ki ga je varoval. Zdaj so ga škratje prenesli bogve kam." "Kaj neki blodiš, bi rad vedel!" se je Štepic ustrašil še bolj. "Prinesi rovnico in lopato, kopiji, kjer stojim, pa boš videl, da je ostala sama sled."' Štepic je pogubčeno planil, kopal in res našel le pest pezdirja. "Sveta nebesa—kaj je to?" ga je oblival mrzel pot. "Ali ti nisem pravil?" se je deseti brat delal. "Pa le stoj, zaklad še ni daleč, iskati ga je treba." "Kaj bi ti znal?" "Koliko mi daš, če ti ga najdem?" "Povej, koliko bi rad." "Denarja ne maram, le tvojo besedo bi rad, da mi ustrežeš, kar te bom prosil." "Prosi, kar hočeš, ne odrečem ti, le zaklad mi poišči!" Deseti brat je pokleknil, iz torbe vzel neko zel in z njo prekrižal izpokano luknjo, vstal, se miže sedemkrat zasukal okoli sebe in potlej počasi šel proti kozolcu, ki je stal ob koncu vrta. "Tu kopiji!" je deseti brat z zeljo pokazal pod noge. "In nič ne govori, dokler zaklada ne dvigneš iz zemlje!" Štepič je kopal in izkopal pis-ker, ki ga je bil zakopal pod tepko in ki ga je deseti brat neko noč prenesel semkaj. "Odnesi v hišo, spravi in se vrni!" je deseti brat ukazoval. "Kako naj te poplačam?" je Štepič potlej vprašal umnega desetega brata. "Zaklad so v sebi imele skrivnostne moči zemlje," se je deseti brat delal, kakor da ga je preslišal ; "ne zaupaj jim ga več, tudi ob nevarnosti ne, dokler te ne naučim prav trdnega zagovora, .«icer se ti ga spet polastijo še večji škratje in odneso kam prav daleč." "Povej zdaj, kaj gre tebi za to veliko pomoč?" "Ali si res še v besedi?" "Štepič ne umika besede!" "Prosim iz svoje volje, nihče ne ve in ne zve, kar bi se zdajle menila." "Prav, moška je ta!" mu je Štepič segel v roko. "Govori!" "Vprašaj svojo hčer, ali bi za moža marala Trlepovega Janeza." "Kaj je do tega tebi?" je štepič zardel. "O Janezu ti povem, da ves gori in nori za njo. Ančka ve to. Ali si jo ti, ali se je ona sama že obljubila komu? To bi tudi rad vedel." "Ali naj razumem tako, da snubiš za Janeza ti?" je štepiča pogrelo. "Beži no, kako bi mogel to jaz? Samo videl ne bi rad, da se glava preveč ne izneredi fantu, če bi siromak šele čez dolgo zvedel, da ga Ančka morda vendarle noče ali da ga ti ne maraš k hiši." "Mlada sta še oba, to je." "Na tebi je in na Ančki, ali naj ga veselim z veliko novico, ali naj mu prepodim muhe." Štepič se je nasmehnil sam vase. V mislih je spet srečal Trlepa, obenem se pa spomnil, da je on-dan v Stični opatu že obljubil to, in to, če samostan res osvobodi Janeza. "štepič ne umika besede," je naposled rekel. "A zdalje ti s to stvarjo ne morem do nje. Bolna je nekaj, še umre mi morda," je skoraj zaihtel. "Bolna?" se je ustrašil tudi deseti brat. "Kaj pa ji je?" "Sam ne vem. Tudi vešča s Primskovega ne ve še." "Bolezni poznam nekoliko tudi jaz," se je deseti brat odločil; "pojdiva, poglejva, vsaj svetovati bom znal." Ančka je ležala in mižala, je-čala in glavo obračala zdaj na to zdaj na drugo stran; v obraz je bila vroča in vročično rdeča, pi-skajoče je hropla in dremala. "Kri ji gori," je deseti brat šepetal. "Puščati bi ji bilo treba." "Ali znaš?" "Znam; pa za zdaj bi rajši poskusil kaj drugega." "Pomagaj, če znaš in moreš, lepo te prosim!" "Daj skuhati in dobro prevreti za pest ostrožnic in za pest vrhove skorje, odcedek osladi z medom; izpije naj ga, kar se da vročega." "Glava, veš, jo boli tudi — to kaže, da jo je kdo urekel." "če je uročna, bi ji pomagal mozeg še ziznega žrebička ali pa kri mladega psička. Mozeg ali kri morata biti posušena, Ančka naj stvar nosi s seboj v prteni krpi, ki se še ni obelila na soncu. Tudi posušena kri iz živega krta je dobra. Ali pa mleko mlade kobile ob prvem žrebičku, iz njega si ob mlaju umesi presnega masla in za premešaj s leskovimi mačicami, ki si jih pred sončnim vzhodom nabral meseca majnika in ki si jih opral v tekoči vodi, zajeti za tokom, ne proti toku. Mažo razmaži na prten prt, ki so še ni obelil na soncu, in ji ga v trdni temi položi čez prsi." "Kobilo imam, kje dobom ma-čic?" (Dalje prihodnjič) ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. PokHčite: IVanhoe 1-9382 V blag spomin ob prvi obletnici odkar j® umrla naša ljubljena mama MARY PERUSEK Zalisnila je svoje mile oci dne 21. septembra 1953. Eno leto je poteklo, odkar si zapustila nas, črna zemlja Te pokriva,^ a mi Te pogrešamo vsak cas- Žalujoči: FRED, LEO, WILLIAM, JOHN, LOUIS, sinov' MRS. MILDRED MAROU/ hčerka zef, sinahe in vnuki Cleveland, O., dne 21. sept. 1954' Zastopniki ^^Enakopravnosti Za St. cFairsko okrožj®' 'JOHN RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: |OHN STEBUAI 17902 Nottingham IVanhoe 1-3360 Za newburSko okrožje-FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Revere Aven«* There is an easy way to send your child to college I Thlm aimple plan will do the trick — it ffou »tart right noip I Are you determined to give your child the benefits of a college education— yet worried about money?. Then why not do what more and more farsighted parents are doing? Start getting that money together now — the safe, sure, automatic way — through the Payroll Savings Plan! If's simple! Just teU your company's pay office how much you want to save—anywhere from a few dollars a payday up to as much as you want. This sum is then saved for you every payday. It is invested in U. S. Series E Savings Bonds which are turned over to you, and which earn good interest for you. It's syslematlcli Just think—if you sign up to save $3.75 a week, in 6 years you'll have $1,025.95 — in 9 years 8 months, $2,137.30 — and in 19 years 8 months you'll have $5,153.72. It's sure! Once you join, your saving is automatically done for you before you draw your pay. You don't have to do a thing. And your child's education will be provided for by money you don't even miss now. Eight million working people are now on the Plan—saving for a home of their own, a college education for their children, or any of those thing: made possible only through systematic saving. So join the Payroll Savings Plan right now—or, if you are self-employed, join the Bond - A -Month Plan where you bank. Pick your plan and do it today! Your baby's future starts today — when you save with United States Savinys Bonds throuyh the Payroll Savinys Plan ! The V. S. Government doe# not pay tor tftw