Niko Kuret
SE - UDK 528.4(497.12 Dobjel „1840/1850"
DOBJE PRI PLANINI OK. 1840-1850
Poskus topografskega prikaza po gradivu „Göthove serije"   ,
Dobje pri Planini je v „Göthovi seriji"^ med kraji, ki niso najbolje dokumentirani. Sch. 8,
H.176 vsebuje samo dve listini. Avtor obeh je župnik Andrej Lukanc. Razbor
podatkov pa pokaže, da nudi tud! borna dokumentacija kar zanimivo topografsko
podobo kakega kraja na Slovenskem Štajerskem v četrtem desetletju prejšnjega stoletja.
Dobje leži ob cesti, ki veže Šentjur s Planino pri Sevnici (10 km od Šentjurja, nato levo
1 km v hrib), torej v osrčju t.im. „Kozjanskega".
Župnik Lukanc na Gothovo vprašalnico, razposlano župnijskim uradom 1843, ni
odgovoril po točkah, ampak z opisom:
(I =) Notizen über die Pfarr Dobje, datirano: Dobje am 12^^" May 843, podpis:
And. Lukanz. Pfr. (ena pisarniška pola v. 8°).
Na vprašalnico Zgodovinskega društva iz Gradca 1845 seje odzval z odgovori na vseh 49
vprašanj:
(11=) Erörterung der Fragen der löbl. Direktion des historischen Vereines für
Steiermak für die Pfarre Maria-Dobie, datirano: Pfarre Maria Dobje am 24*^" Febr.uar
1846, podpis: And. Lukanz Pfarrer. (Sešitek 2 pisarniških pol v. 8°, pag. 1-6, z
adligatom: prepis listine o ustanovi Blaža Uršiča, izdane od lavantinskega knezoškofa
Vincenca Jožefa z dne 2. feb. 1800).
Dobje je s Šentvidom in Kalobjem spadalo pod dominij in okraj Planina (Montpreis).
Odgovore dominija, okraja in davčnih občin (tudi dobovske) hrani „Göthova serija" pod
„Montpreis" v Sch. 24, H. 736 in jih tu ne upoštevam. Saj že obe listini, I in II, povesta
kar dosti zanimivega, celo presenetljivega.
Dobje pri Planini (1843, 1846)
(Naslove tematskih odstavkov sem izbral po lastni uvidevnosti)
Krajevno ime. — Ime Dobje izhaja iz imena dob (hrast, quercus), ker je bil grič, kjer zdaj
stoji cerkev, svojčas porasel s hrastovim gozdom (1).^
Krajevna zgodovina. — Rimljani verjetno za ta kraj niso vedeli in je bila tod še dolgo
najhujša divjina.^ Šele v poznejših stoletjih so menihi iz jurkloštrske kartuzije začeli ta
kraj nekoliko kultivirati (II). V 16. stoletju je stala na griču sredi hrastovega gozda kapela
z oltarno podobo sv. Barbare.^ Kapela je ohranjena kot stranska kapela sedanje župnijske
cerkve. Le-to so konec 16. in v začetku 17. stoletja sezidali domačini kot podružnično
cerkev, ki je spadala k materni cerkvi Sv. Vida pri Planini, in jo posvetili Škapulirski
Materi božji. Verniki so izprosili pri goriškem ordinariatu, da je bilo opravilo enkrat
mesečno v njihovi cerkvi, ker so imeli bolj oddaljeni prebivalci do Šentvida do 4 ure
1. Gl. moj prispevek v tem zvezku („Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah") str. 37-55.
2. Župnik Lukanc seje uspešno poskušal tudi v etimologiji!
3. Izročilo o težko dostopni pokrajini, kamor so se zatekali staroselci ob koncu antike, zveni tudi iz
Lukančevega poročila (pri tem opozarjam na Rifnik: L. Bolta, Starokršćanski baziliki v
poznoantični naselbini na Rifniku. „Celjski zbornik" 1973-74, 309-324; nsPrapretno pri
Planini; SI. Ciglenečki, Kasnoantično utrjeno naselje Gradec pri Prapretnem. ,,Arheol.
vestnik" 26, 1975, 259-267; na Ajdov gradeč pri Vranju/Sevnici: P. P e t r u - Th. Ulbert,
Vranje pri Sevnici. Ljubljana 1975. Katalogi in monografije 12). - Pred vojsko so vse, kar je danes
„Kozjansko", napol v šali napol zasmehljivo imenovali „Urwald" (Pragozd). Prometne zveze so še
danes pomanjkljive!
4. Restavrirani kip. sv. Barbare je lepa baročna umetnina. I
Dobje pri Planini ol<. 1840-1850
57
hoda. Z ustanovo šentviškega župnika Blaža Uršiča^ je bila dobovska podružnična cerkev
1785 povzdignjena v župnijsko cerkev (I).
Krajevna povedka. — V Perjem dolu je najti na dveh krajih stare ruševine, kjer je mogoče
izkopati različne obdelane kamne in opeko posebne vrste.^ Pravijo, da je bil tod grad in
večja vas ali trg, da pa so (zemeljski) plazovi vse skupaj zasuli. Stari ljudje pomnijo
pripovedovanje staršev, da je bilo dolgo časa videti zvezdo vrhu zasutega (ali
pogreznjenega) cerkvenega zvonika, vendar si nihče ni upal blizu, ker so bila tla zelo
močvirna. Lega kraja priča, da se je svet tu res pogreznil ali pa ga je zasul plaz. Grad naj
bi se bil imenoval Schwarzenstein. Domačini imenujejo kraj, kjer je baje stal grad,
Turniše, kar naj bi pomenilo stavbo z več stolpi. Grad je bil verjetno last gospodov z
Rif nika ali grofov Modruških, ki so imeli svojo posest v sosednji župniji (I I).
Božja pot. — Še tedaj, ko je bila v Dobjem samo podružnična cerkev, je bila v kraju
pomembna božja pot in sedež škapulirske bratovščine. Vsako leto je bil sredi julija
5. Prim, adligat k naši listini II.
6. Parji dol še ni raziskan in skriva morda kaj več, kakor pove skromno izročilo v Lukančevem
odgovoru, je pa že nekaj časa v evidenci naših arheologov (informacija asist. L. C i g I e n e č -
k e g a iz Arheološkega inštituta SAZU).
58      Niko Kuret
tridnevni shod. Temu je rabila velika cerkvena hiša z 2 kletema in več prostori v lesenem
gornjem delu. Tu je stanoval potem še prvi župnik Tomaž Kus (1786—1790). Staro
cerkveno hišo so zavoljo dotrajanosti 1841 podrli. Na njenem mestu so izkopali 7 sežnjev
globok vodnjak, kjer je dokaj dobra in stalna voda (I).
Krajevna posebnost — V kraju Repuš je bil do 1834 studenec, kjer je mrgolelo pijavk. Ob
suši istega leta je studenec usahnil in pijavke so vse poginile (II).
Naseljenost. — V župniji je 26 vasi, so pa tudi posamezne raztresene hiše, ki jih štejejo k
eni ali k drugi vasi. L. 1846 je bilo vsega 144 hiš s 703 moškimi in 688 ženskimi
prebivalci. Ljudje pa si kar naprej stavijo nove hiše^ (II).
Prebivalstvo. — Župnija šteje (1843) 1389 prebivalcev, ki so vsi Slovenci (lauter
slovenische Menschen). Letni prirastek je v povprečju 46, od teh 6 nezakonskih otrok.
Povprečno umre na leto 30 oseb (I). Porok je bilo v zadnjih 10 letih (1833-1843)
povprečno po 8 letno. Več zakoncev slavi zlato poroko. Ljudje umirajo samo zavoljo
navadnih bolezni. Ena tretjina umrlih je otrok od 1. do 10. leta, ena tretjina prebivalcev
doseže starost 70—80 let in čez. Ljudje živijo preprosto, ker so revni, ne uživajo močnih
vin in žganih pijač. Od ustanovitve župnije, to je v 60 letih (1785—1845), je umrlo 44
oseb v starosti od 80-86 let, 9 oseb v starosti 86-90 let, 19 oseb v starosti 90-94 let, 4
osebe v starosti 98 let, 6 oseb v starosti 100 let, ena oseba v starosti 108, in ena v starosti
110 let.
Postava in značaj. — Moški in ženske so precej velike in močne postave. Glavna poteza
njihovega značaja je ravnodušnost do dobrega in slabega. Radi se ukvarjajo z živino, so
nekoliko dobička željni. Zato mladi moški radi tu in tam tihotapijo tobak.^ Starejši so
zelo trmasti in nepokorni do predstojnikov. Menijo, da dajatve niso božja in cesarjeva
ustanova, da marveč vse obdrži gospoda, ki jih izterjuje. Posebno starejši se v tej stvari ne
dado podučiti. Mlajši so nekoliko uvidevnejši. Starejši še precej verjamejo v čarovnice in
strahove (II).
Zdravstvo. — V bolezni se ljudje zatekajo k okrajnemu zdravniku na Planini. Tam je tudi
babica (II).
Socialno skrbstvo. — V župniji ni podporne ustanove. Župljani sami oskrbujejo župnijske
reveže.^ Denar, ki se nabere pri darovanju o veliki noči in božiču, se takoj razdeli med
potrebne (I., tudi II).
Preživljanje. — Ljudje se preživljajo samo s poljedelstvom in živinorejo. Izdatke krijejo z
iztržkom za živino in za nekaj pšenice in ovsa. Tu le redko uspe dvojna setev. Dobro je
samo, da zemljišča še niso tako razdrobljena kakor marsikje drugod. Kmetje imajo
posebne njive za ozimino in posebne za jaro žito. Zemlja je večidel ilovnata in jo je treba
gnojiti, da rodi. V glavnem sejejo pšenico, rž in oves, pa malokdaj dobe seme povrnjeno.
Ovsa je včasih malo več. Ajda obilno plenja, če jeseni ni prezgodnje slane. Sejejo jo že
7. Velja tudi za naš čas!
8. Bližina hrvaške meje (Sotla!) je bila za tihotapljenje kaj ugodna.
9. Skromno socialno skrbstvo je nudila že tedaj oblastveno zaukazana ustanova za siromake
(Armeninstitut). V Dobjem so to urejali kar sami med seboj.
Dobje pri Planini ok. 1840-1850 59
okoli 12. julija, a slana se pokaže dostikrat že sredi septembra. Sadja in vina ne pridelajo
dosti. Zaradi visoke lege je kraj večidel izpostavljen vetrovom. Izjema je občina Parji dol,
kjer je tudi več sadja in vina in se tudi čebele bolje obnesejo (II).
Živinoreja. — Konj tukaj ni dosti in so majhne pasme. Boljše je govedo, posebno pitani
voli se lahko kosajo s planinskimi. Precej je lepih prašičev. Od ovac uspeva samo mala
črna pasma.'' ° Kmet si iz ovčje volne sam pripravi sukno za vsakdanjo rabo. Očitno pa je
opaziti, da živina v tistih vaseh bolje uspeva, koder je tako imenovana občinska zemlja že
razdeljena, kakor pa tam, kjer vasi zavoljo zanikrnosti dominijev še zdaj trpijo pd
bremenom nerazdeljene občinske zemlje.'''' Takih vasi je v tej župniji še mnogo (II).
Gozdno gospodarstvo. — Gozdovi so razdeljeni na majhne kose in so last podložnikov.
Le-ti jih ne oskrbujejo po gozdarskih predpisih in ne kaže, da se bo stanje kaj izboljšalo.
V nekaj letih bo primanjkovalo drv in stavbnega lesa^^ (II).
Lov in ribolov. — Lov in ribolov si delita gospoščina Planina in c.kr. državna gospoščina
Jurklošter.^Razen zajcev, lisic, jerebic in kljunačev v teh revirjih druge divjačine ni. V
potokih so krapi in belice (II).
Pretirana. — Navadna prehrana so stročnice, krompir, repa in korenje, zelje in močnate
jedi ob svetkih in petkih. Po furežu ostane le malo mesa za čez leto. Samo tisti dan, ko
vozijo gnoj za praho, kamor bodo sejali ajdo, si privoščijo nekaj mesa in obilnejši jedilnik
(II).
Obleka. — Mladina hoče biti ob nedeljah in praznikih po mestno oblečena.^'* Ob
delavnikih hodi seveda mlado in staro v raztrganih oblekah okoli. Tako je po vsej župniji
(II).
Jezik. — Ljudje govorijo samo slovensko. Jezik je večidel tisti, ki ga zdaj pišejo kranjske
„Novice".^^ Pregovore jemljejo največkrat iz narave (II).
Šolstvo. — Šole tukaj ni, samo župnik enkrat na teden, ob nedeljah, poučuje otroke v
materinščini, krščanskem nauku, branju in pisanju in nekoliko računanju. Tisti, ki se
hočejo več naučiti, obiskujejo eno uro hoda oddaljeno trivialno šolo na Planini (I).
Zabava. — Glavna zabava tukajšnjih prebivalcev je poleti ta, da hodijo na žegnanja po
sosednjih župnijah in na božja pota. Ko se vračajo, ne gredo kar mimo gostilnic in
točilnic. Pozimi je glavna zabava furež (Vorosch), ko koljejo prešiče. Tedaj se s sosedi več
dni zapored mastijo, se nacejajo z vinom in pojo. — Tako je tudi ob ženitovanjih. Pri tem
10. o ovcah ni danes v kraju ne spomina ne sledu.
11. ,,Gmajno" so bili začeli deliti med podložnike. Za marsikaterega je bilo to dobrodošlo, ker je svoj
del lahko smotrno uporabil za svoje potrebe.
12. Skrb za gozdove je že stara. Vendar se Lukančeva napoved k sreči ni uresničila. Kraj ima še lepe
gozdove.
13. Sosednja „c.kr. državna gospoščina Jurklošter (Gayrach)" je nastala z razpustom jezuitskega reda
pod Jožefom II. 1773.
14. Mislim, da je pred nami najstarejše poročilo (1846) o opuščanju stare noše, ki ima tem večjo
težo, ker izhaja iz odmaknjenega področja!
15. Lukanc je bil očitno zaveden Slovenec in naročnik „Novic".
60     Niko Kuret
nimajo druge godbe razen citer, da ob njih plešejo. Ob ženitovanju pač najamejo
drugačno godbo, največkrat pihala. Posebnost pri ženitovanju je, da med svati, ko gredo
k poroki, ni drugih žensk razen neveste, družice in tako imenovane „vodilje", medtem ko
je moških deset ali dvajset. — Pri krstih nimajo posebnih šeg, pač pa pri pogrebih, ko
priredijo sedmino, pri kateri molijo za rajnega. — O veliki noči prineso nekaj prekajenega
mesa, kruha, jajc in hrena k blagoslovu v župnijsko cerkev. Verujejo, da bo tisti, ki ob
enaki razdalji prej pribiti domov, svoje delo v tistem letu opravil o pravem času (II).
Petje. — Imajo pesmi, ki navadno sodijo (dazu passend) k njihovim praznikom in imajo
lepe napeve (schöne Composition), več nabožnih kakor posvetnih. Pri petju se odlikujeta
oba spola (I I).
Plesi. — Plešejo večinoma nemški ples in štajeriš, a tudi galop (kolop) in novi bavarski
(neubaierisch) ples nista neznana. Seveda jim v majhnih hišah manjka prostora. Godbo
smo že omenili (II).
Zusammenfassung
MARIA DOBJE UM 1840-50
Verf. versucht anhand archivalischer Angaben aus der „Göthschen Serie" 1843 und 1846
(Steierm. Landesarchiv in Graz) eine topographische Darstellung der Ortschaft Dobje in
der Untersteiermark fiir die Zeit 1840-50 auszuarbeiten, wobei er die vorhandenen
Angaben in thematischen Absätzen auswertet