KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino PAOLO VIDA DUSAN LUDVIK Paolo Vida je znan samo intimnemu raz- iskovalcu zgodovine laških operistov XVIII. stoletja. Njegovo ime srečujemo sicer v se- znamih nekaterih srednjeevropskih gledališč, da pa je pel tudi pri nas v Ljubljani, smo zvedeli šele iz razprave Marijana Smolika >>Glasbeno življene v baročni Ljubljani«.' V letih 1732 in 1733, pač v predpustnem času, so laški operisti uprizorili v Ljubljani operi »Tameir^lan« skladatelja Bonoma, ki je bil takrat v službi kranjskega vicedoma, in »Euristeo« slavnega Hasseja.^ Paolo Vida je v »Tamerlanu« pel ne preveč zahtevno partijo grškega kneza Andronika,* v »Euristeu« pa generala Ormonta."* To je lahko zanimivo, lahko pa tudi kaj malo pomemlbno — Paolo Vida bi lahko bil eden tistih laških operistov, katerih imena nam nič ne povejo, če za ime- nom ne bi tičalo še nekaj ... Pabla Vida srečamo še v dveh libretih, ki jih hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani: na jesen 1729 je v beneškem gledališču >ydi San Angelo« pel Silvija v »I tre defensori della Patria«," 1732 v času semnja, verjetno poleti, pa je v Trstu izvajal v operi »Nel perdono la Vendetta« glavno moško partijo kneza Ro- landa.^ Libreto ljubljanskega >^Tamerlana« je tiskan v Benetkah; zato lahko sklepamo, da so operisti, ki so prišH v Ljubljano leta 1732 in 1733, bih iz Benetk. Paola Vida povezavo med Benetkami in Ljubljano lepo potrjuje tu- di tržaški libreto iz 1. 1732, tiskan v Benetkah, pove, da je Paolo Vida iz Benetk, kjer so ga imenovali »il Falsetto Veneziano«. Te podatke dopolnjujejo še libreto iz škofijske knjižnice v Kromefiži na Moravakem: Paolo Vida je leta 1733 v času semnja (fiera) pel v Trstu naslovno vlogo Egesta v istoimenski operi; v seznamu je naveden kot »virtuoz doževe ka- pele Svetega Marka« (virtuoso deUa Ducal Capella di San Marco) v Benetkah.' Paolo Vida je bil torej dobro šolan pevec, dožev pevski virtuoz, falzetist, se pravi di- skantni pevec; njegov glas se je potemtakem močno razlikoval od navadnega, saj je obsegal pretežno višje lege, sopranske ali altovske partije. Tako petje je zahtevalo dolgoleten vztrajen študij, za katerega pa v XVIII. sto- letju, v času velikanske potrebe po visokih glasovih, ki jo je narekovala neapeljsko-bene- ška opera (»bel canto«), ni bilo več časa. In res se je doba falzetistov ali tenorinov oziro- ma naravnih altistov raztezala v glavnem na XV.—XVII. stoletje. Že v XVII. stoletju fal- zetistov niso več vzgajali, pač pa so jih začeli nadomeščati s pevci-skopljenci.^ Visoka moda pevcev-kastratov se je uveljavila predvsem v XVIII. stoletju, nerazdružno je povezana z rastjo in propadom baročne opere »bel oan- ta«." Tudi brata Mingotti, ki sta v letih 1740, 1742 in 1763 prišla s svojimi operisti v Ljub- ljano, sta v ansamblu kdaj pa kdaj imela pev- ca-kastrata (npr. Giacoma Zaghinija). Prej- kone je bil tudi Paolo Vida kastrat. S tem smo vnesli malo več luči v obe ljubljanski predstavi, v katerih je pel dožev virtuoz, fal- zetist Paolo Vida. Pevsko sta bili obe pred- stavi pač na dostojni višini. Pevci in pevke, ki so nastopali s Paolom Vido v Benetkah, Ljubljani in Trstu, so bili prvotno in pretežno člani beneških opernih hiš. Pozneje so po danes neugotovljivem ča- sovnem in geografskem ključu nastopali z bratoma Mingottijema v najrazličnejših va- riantah zdaj tu zdaj tam. Paolo Vida izgine iz moje evidence po letu 1733. Zato pa mu lahko sledimo od 1724 do 1726, ko poje v Pra- gi pri beneškem impresariju Antonij u Den- ziju: 1724 v »Orlando furioso« (Medor), v predpustu 1725 v »Lucio Vero« (glavno vlogo) in v »L'innocenza giustificata« (Asprandus), 1726 v »Arenione« (Aquiüo) itd." V njegovi druščini sta pevki Barbara Bianchi,'' ki pride iz Genove preko Milana, Benetk, Prage in spet Benetk umret v Ljubljano (31. januarja 1732), in Anna Caterina Negri iz Bologne,'^ pozneje Mingottijeva pevka v Ljubljani, ki ji je tudi usojeno, da tukaj umre 29. februarja prestopnega leta 1740." Med Denzijem v Pragi in Peruzzijem v Vratislavi (Breslau) so ugotovljive rodbinske zveze; Denzijeva, pozneje Mingottijeva pevka Teresa Peruzzi je bila žena Antonija Denzija. Med Denzijem in Mingottijem in med Min- gotti jem in Peruzzijem so morale obstajati poslovne in druge zveze (Denzijevi pevci pojo tudi pod Mingottijem; dolgoletni Mingottijev pevec, komponist Giuseppe Alberti, znan iz Ljubljane v soseščini Paola Vide, je 1728 pri Peruzziju v Vratislavi itd.).'* S tem sem na- kazal, da sta operni družini v Ljubljani iz let 1732 in 1733 bili delno sestavljeni iz ope- ristov impresarija Denzija ali Peruzzija, mo- goče pa že Mingotti j a. Tudi Denzijevi praški libreti potrjujejo, da je Paolo Vida »virtuoso di San Marco in Ve- nezia«. Ce ga libreti opredeljujejo z »Veneto«, »Veneziano«, je ta geografski pojem razumeti 194 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA v Širšem smislu, dejali bi. da je bil Paolo Vi- da »z Beneškega«. Praški Mbreti namreč či- sto jasno povedo, da je bil koprski ro- jak, saj ga označujejo takole: »Paolo Vida von Capo d'Istria oder Justinopel, Virtuoser von San Marco in Venedig«.'^ Paolo Vida zasluži torej našo pozornost tudi še iz ožjih, lokalnih vidikov. O njegovi narodnosti ne izvemo prav nič, lahko da je bil Italijan, morda celo Slo- venec, kar ne bi bilo čisto nič posebnega, saj najdemo med laikimi operisti tudi slovanska imena (1700 Paolo Todorovich,'« 1733 Luda Panich, detta la Mosoouita" ipd.). Lokalni zgodovinarji bodo o Paolu Vidi ve- deli nemara kaj več povedati. Tu sem hotel nanj samo opozoriti in nakamti topografijo njegove umetniške poti, ki je v okviru ohlap- nih dogovorov s posameznimi impresariji ta- kale: Koper (rojstni kraj) — Benetke (pred 1724) — Praga (1724—1726) — Benetke (1729) — Ljubljana, Trst (1732) — Benetke — Ljub- ljana, Trst (1733). Druge postaje njegovega uspešnega, a nemirnega pevskega življenja pa še čakajo osvetlitve. OPOMBE 1. Kronika VIII (1960), 186, — 2. Smolik 1. c. 185 ss. — 3. Semeniška knjižnica v Ljubljani Z IV 1/3. — 4. Semeniška knjižnica v Ljubljani AE 45, priv. 5. — 5. Semeniška knjižnica v Ljub- ljani AE 51, priv. 2. — 6. Semeniška knjižnica v Ljubljani AE 48, priv. 8. — 7. Sehnal Jlfi, Hu- debni literatura zämecke knihovny v Kromefiži, Gottwaldov 1960, št. 93. — 8. Meyers Konver- sations-Lexikon 5. Aufl. s. Falsett. — 9. Meyers Konversations-Lexikon 5. Aufl. s. Kastrat. — 10. Teuber Oscar, Geschichte des Prager Theaters, Prag 1883, Bd. I, 116—119, 136. — 11. Teuber 1. c. 116, 118, 119, 136. — 12. Teuber 1. c. 117. — 13. Skerlj Stanko v Kroniki slovenskih mest I (1934), 182, 183. — 14. V libretih, ki so v moji evidenci, se Teresa Peruzzi imenuje tudi »la Denzia«, kar je ženska oblika za Denzi; impre- sarij Denzi pa ima oblike Denzi, Denzio, Den- zius. Kombinacije Denzijevih in Mingottijevih operistov so lepo razvidne iz topografije teh pevcev, ki jo bom kasneje objavil. K Peruzziju in Albertiju prim. V. Palečkova, Hudba na ho- lešovskem zamku (Časopis Moravskeho muzea 34/1949, 238). — 15. Teuber 1. c. 117, 119. — 16. Semeniška knjižnica v Ljubljani AE 44, priv. 5. — 17. Sehnal 1. c. št. 93. 195